Ubijajo l.inlÔ.Tidcega mcBecB. Cena jim je celo leto 0«niini]s le plačujejo od dvostopne petit-viste zs enkrat IG,
naprej 2 K, pol leta I K. — Dopise sprejem« uridmk, dvatrat 2i in m trikrat 30 vinarjev, naročnino in oananila tiekarca J. Krajec naïl. v NoTem mebtn.	_
Gospodarske stvari
llničevnnje senenega ali felsloga erviCka na trtah v jeseni.
^ V štev. 18. letoianjili „Dol. Novic" je bilo že povedano, da bc bode ta trtni škodljivec, kateri ae je v letoanji spomladi po naaili dolenjskih vinogradih v tako veliki in pogubo-nosni meri prikazal, v jesenskem Času še enkrat toraj v drugič prikazal, namreč v drugi polovici mesca avgusta. Takrat, v štev. 13, navedeno je bilo tudi, kako da gre metulja ali veso tega ikodljivca v spomladnem času ali pa na jeacn loviti. Povedali smo namreč, da je treba o pravem času več ko mogoče plitvih sklcdic (latvic) v vinograde zanesti, ter jih sem ter tje med trtami vodoravno na tla položiti. V sklede je treba vode naliti, v sredo vode pa male svetilke, napolnjiiie z oljem ali petrolejem postaviti, zažgati in čez noč goreti pustiti, To sredstvo koristi vflled ttga, ker imajo metuljčki ali veše to lastnost, da kaj rade v plamen letajo, ter se v istem osmodijo, ali pa da padejo pri obkro-žcnju plamena v vodo v kateri utonejo. Takrat,
m
Biseri iz Suhe Krajne.
Nabral H inja k i.
0i)lg() řasa niaeni niieSHF vpild » Sulii Knijini. iiele kot dijiik višjih Sol sran bral t« ime na zemljevidu ntiKe diiželH I« tetluj sem si piedsInTljal ta kra} kot iiek;ii najimstejšegn, nîijialostnejâega, kar Íirítm v nebi našli ožja domovina. Kot dijuk sem rad ptijMito-val, a Suhi) Krnjite ami se vtidnn izognil. A, kakor I>rwpij»), (Ift se kolere iiHÍi>rfij iialfxe tisti, ki se je nnjb Ij boji, tnko «e je zgodilo z menoj. Dokončavši svoje štuilije dobil f<em prvo službo v Suhi Krajini in eicèr v njenem srediBÍH — v Hiiijuli. Pokoren povel)« Bvojih višjih sein šel na odkázáno mi mesto, mč kaj vesel. Tako neki ko kialo sem se držal kakor tisti, ki je ugriznil t nezrelo jnbelko. P« — iemu se «lovek na svetu ne ilivadi! Tudi jaz aeni postal v Subi Krajini domač in ne vidim več anmo kamenja, slabih, nepopravljenili potov in zakrpanih, lesenih bajt — ne, moje oči najdejo v tej pu^řnvi, v tem zloglasnem
v Btev. 13 „Dol. Novic" je bilo pa že tudi povedano , da se morajo tega sredstva, ako se hoče, da bode izdalo, vsi vinogradniki kar od kraja lotiti. No druga polovica mesca augusta Bc približuje, in z vso rcsnobo gre na to misliti,^ da se vinogradniki uničevanja tega škodljivca z vso resnobo lotijo. Do takrat preskrbel naj bi si vsak gotovo množino primernili skled in svetilk, ter jih T vinogradu tako razpostavil, da bi jih prišlo na vsako oralo vsaj 10. Razpostavit se jih mora pa ne le po novih vinogradili, ampak posebno tudi po starih, kajti ravno po starih ima ta škodljivec narveč zakotišč. Da bode posestnikom vinogradov mogoče tera ložje to storiti, poskrbelo je vodstvo kmetiške Šole na Grmu izdelovanje primernih skled in svetilk v Novem mestu. Skleda z petrolejsko svetilko 8t. 3 vred, stala bode le 40 vinarjev. Dobile se bodo pa te priprave pri gospodu Yr. Seidl-nu v Novem mestu, ker se mora pa dotične sklede šele v Kandiji pri peČarjti gtispodu Appe-tti izdelati, Bvetiike pa šele iz tovarne naročiti, store pač vsi tisti vinogradniki, kateri so voljni lovljenja veše kislega črvička se lotiti, d a koj po prečita nju teli vrstic gospodu
kraju tudi veliko leiiei^n, uajdejo uiarsikak biser, in nekaj teh biserov, knr srn jih nabral dnsedaj, hoiem poknzuti renji-nim liralcem „D<tl. Nov.c."
I. Krajinška pessm.
VsHko ljudstvo je ponosno na svoje narodne pesmi, zlHSti ua ono "pesem, ki najbolj npevu njih le/.n)e, plavne čine in opisuje njih šege in navade. Nekako ponosno goyore ljudje tu^p.n, ki pride k ojim in jih siihi peti: „Glej, to je naša pesfm." — In da bi Kranjčani bili bres tegu bisera, bies svoje [lesmi — ne, tako daleč še niso zaostali za drugimi ljudstvi. Idiajo jo in se iu'av lepo.
Precej prvi večer po svojem dohodu v Krnjino sem se otresel otožn>h niislij, ki so jih povzročila v meni slaba pota, skalovje in jarki. Piecej prvi večer mi je igralo srce veselja, ko sem videl, da je Krajina res pi sutas kamenjem, a da bivajo tii ljudje tnehkiU čutečih src, ljudje, ki svoja Čustva radi izlivajo v vesele, milo doneč« pesmi, Z vidnim veseljem sem poslušal nekoliko časa, a ko so zaceli ono: „Fantje po polj gredo" in o Mariji, kako je „rajžala," pomagal sem tudi jaz, a le bolj po tihem, da ne bi kaj
Fr. Seidl-nu y Novo mesto pišejo, koliko ekled in svetilk bodo kupili. Ako ae to ne stori, ne bode mogoče v pravem času sklede in svetilke pripravljene imeti, kajti na negotovo speÈanje ne bode nihće hotel sklede izdelati ter svetilke naročiti.
Z ozirora na to, da si z lovenjem ves kislega črvička naše vinograde, osobito naše nove, z kaj velikimi stroškami zasajene vinograde, pred uničevanjem grozdja prav gotovo do neke mere obvarjemo, naj bi pač vsaj vsi inteligentni vinogradniki na mali po-trošek, potreben za omislitev skled, svetilk ter petroleja ne gledali, marveč vsi naj bi si jili naroČili, in z 15. augustom pričeli naj bi svetilke po vinogradih v mirnih nočeh prižigati. V nemirnDi nočeh svetilk prižigati se ve da ni treba, ker jih veter koj ugasne, in ker je dognano, da vese kislega črviča, sploh le v gorkih ter tihih nočeh okolo letajo. Na delo toraj z zdniženimi močmi.
^aâi STlujakl.
Od dobrega svinjaka zahtevamo, da je s u h, po leti hladen in po zimi gorak. Taki svinjaki zo zdravi in ugodni za rejo prašičev.
Vlažni svinjaki pa niso zdravi. V takih svinjakih nam prašiči raje bolehajo, posebno na revmatičnih boleznih. Istotako napačni so svinjaki, ki so po zimi mrzli, po leti pa vroči. V takih svinjakih se tudi živali dobro ne počutijo. Posebno slabi so mrzli svinjaki za požlahtnjene prašiče in za mlade praseta.
pokazil in zmešal melodije. Prišlo jih je na vrsto nekaj, kakor nna o „ií.')žmarinu", „Sarafan" i, t. d. Nazadnje se pa oglasi tisti, ki je pel prvi glas in reče:
„Kaj pa Krajniâka pesem! Na to smo pftzabili."
„Saj rťs, Krajnisko pesem še zapojme." In krepko in čvrsto zadoni iz àestero grl :
Trinajst je vastj, ki pi) fari stoje,
Najlepša med njimi je Ratenska vaa,
Pa je ni večje, kakor je Zvirfie,
Ce prav je veUk Visejc.
Lopata, Vrb, Prevd so zauber vasi,
V	vsaki se cerkvica tudi dobi.
Lipje, Vrh, Sela so pa vesela
Kakor Hrib, Lažna in Pleš.*)
Nimamo žage in malna tnď ne.
Pa vendar se dile in moka dobé.
V	iiuieiuberk tečem, hitro prinesem.
Dobra je moka za kruh.
Pri nas na Dolenjskem imamo sploh lesene svinjake. Ti svinjaki se postavljajo tako, da imajo vzvišena tla. Na ta način dosežemo, da so svinjaki bolj suhi, ker se vsa moča sproti odceja pod svinjak.
Ta naprava pa ni popolnoma dobra. Skoraj povsod se lahko opazuje pri naših lesenih svinjakih, da je pod svinjakom celo močvirje, tako je zemlja napojena z gnojnico in prašičjim blatom. Ta nesnaga kvari zrak v okolici svinjaka, posebno v poletni vročini. Razun tega se pa tudi prav po nepotrebnem izgubi veliko gnojnice v zemljo. V zimskem času pa opazujemo, da 80 taki svinjaki bolj mrzli, ker niso spodaj pri tleh nič zavarovani pred mrazom in burjo.
To 80 pomanjkljivosti, katere treba pri naših svinjakih odpraviti.
V novejšem času se priporoča, postavljàti lesene svinjake naravnost na tla, toda ne na golo zemljo ampak na podzidje. Stene svinjaka se postavijo na podzidje (temeljni zidj, sredi se pa napravi tlak iz opeke ali pa iz betóna, kar je se boljši.
Taki svinjaki so bolj snažni in sploh bolj zdravi in pripravni.
Vsa moča se odceja iz takih svinjakov po tleh s pomočjo plitvih žlebov, ki se napravijo v tlak in speljejo po najkrajši poti iz svinjaka v gnojnično jamo.
Navadno imajo taki svinjaki spredaj hodnik, da so korita pod streho in da nas ne more ne sneg ne dež nadlegovati, kedar pokladamo krmo. Ta hodnik je zadelan od spredaj z leseno steno, v katero se napravijo potrebna vrata in okna. Taki zakriti hodniki so res dobri, tudi zaradi tega, ker odvračajo v poletnem času vročino.
Nimamo tudi tekoče vode. Pa vendar se v Hinjab stndenci dobé. Oe pa je suša, se pa poskuša Kakšna je Krka za pit.
Nimamo tudi teb vinskib gorij Pa vendar se v Hmjah tuď trta dobi.
V	Gradencu, v Hinjah in po žlebinah Zúajdejo trtice se.
Nimamo ceste in tuď ne mest, Cast, hvala Bogu, — to nas niČ ne icoita. Saj pa po poti, vsakem koti Krajnčan prav lahko krevaa.
Ž'vinco redimo, le-ta nas živi, Sicer se pa ďnarček tak težko dobi. Vol'ke prodamo, pa ga le imamo D'narca, da si kupmo soli.
V	Hinjah imamo duhovna tuď dv» Učita, svarita lepo nas ob».
Zato pa pojemo Čast, hvalo dajemo mi Krajnčani sveťmu Boga.
*) Te VUÍ BO vse v Hinjski (ari.
po zimi pa mraz. Hodnik je saj ea meter širok in tudi tlakan z opeko aH pa z betonom.
Ako je već svinjakov v eni vrsti, se v tem slučaja posamezni svinjaki spredaj in od strani ne pregrade gor do stropa, ampak le tako visoko, — navadno 1 meter in 30 centimetrov —, da se s îiodnika laliko vidi v vsak posamezen svinjak.
Ker 80 tako zgrajeni svinjaki bolj pripravni in bolj zdravi, je želeti, da jih zaÊnejo po tem načinu tudi naši boljši posestniki postavljati, kadar postanejo stari svinjaki slabi. Imoviti posestniki storé seveda najbolj, ako zgrade čisto zidane svinjake, ki so se boljši, za-to pa tudi dražji kakor ti.
Ako pa ne zmoremo toliko, da bi postavili svinjak na podzidje in da bi tlakali tla, potem skrbimo za to, da se postavi svinjak na suh prostor in da se odteka gnojnica izpod svinjaka na gnojišče oziroma v gnojnicno jamo, kajti takega močvirja in take gnjilobe, kakor jo nahajamo pod sedanjimi svinjaki > ne smemo iz zdravstvenih ozirov trpeti.
Poleg svinjakov je treba tudi ograje, kamor He spuščajo prašiči, da se izprehodijo.
Te ograje naj so — če le mogoče — zadosti prostorne, obrašČene s travo in zasajene z drevjem. Kaj pripravni zato so sadni vrtovi, kakorsne nahajamo po spodnjem Dolenjskem. V takili vrtoviit se prašiči tudi pasejo, kar jim zelo ugaja.
Slabo pa je, če so te ograje majhne in tesne in vrh tega založene z gnojem. Po takih dvoriščih se živali ne morejo pregibati. Izkidani gnoj naj se ne pušča po svinjskih dvoriščih, ampak naj se spravlja nn gnojišče. Tam je prostor zanj ! Po svinjskem dvorišču naj se da pa prašičem prilika, da nekoliko rijejo po zemlji, kajti to veliko pripomore, da se živali bolje počutijo. Velika napaka je tudi, da se po naših krajih postavljajo stranišča tik svinjakov. Tega bi ne smeli nikjer trpeti. Ako je stranišče že ondu, naj se saj straniščni prostor tako pregradi, da ne morejo prašiči blizo, kajti znano je, da se po straniščnem gnoju nalezejo prašiči nevarne ikre. Straniščni gnoj ne spada na svinjsko dvorišče, temveč na kompost; dvorišče samo hotli pa očejeno od gnoja. Gnoj naj se večkrat pograbi in spravlja na gnojišče. Namesto da leži gnoj v debelih kupih na svinjskem dvorišču, skrbimo raje za to, — saj kar nas je boljših posestnikov, — da napravimo na dvorišču obzidano ali leseno banjo za kopanje prašičev, kajti kopanje prašičev v poletnem ^su vpliva neizmerno ugodno na dober počut živali in stem vred tudi na vspešnejo rejo. Stroški, ki se zato izdajo, se nam povrnejo v najkrajSem času.
Politični pregled.
Deželni zbor kranjski je imel 17. julija, zadnjo sejo. Letos je bilo ravno 40 let, kar zboruje kranjski deželni zbor. Ob enem pa je tudi potekla Šestletna doba, za katero so bili poslanci voljeni. Treba bo toraj novih volitev, ki se bodo vršile za poslance kmečkih občin 12. septembra, 19. septembra bo volitev poslancev mest in trgov, 23. pa poslancev velikega posestva.
Presvetli cesar mudil se je 14. m. m. v Solnogradu. Tam so odkrili spomenik rajni cesarici Elizabeti na prostoru, na katerem se je 1. 1898. zadnjikrat mudila na avstrijskih tleh. Ljudstvo je privrelo od vseh stranij sila veliko. Vladarja so povsod navdušeno pozdravljali. Ko je cesar ugledal spomenik rajne cesarice, se je razjokal.
Na Tirolskem so poleg Nemcev tudi Italijani v deželi. Ix-ti bi hili radi popolnoma samostojni in imeli vse urade in oblasti ločene od nemških. To so zahtevali v deželnem zboru. Pa ker se ni ustreglo njih želji, začeli so se kujati in ne marajo več iti v deželni zbor, ter s tem zavirajo njega delovanje.
Na Nemško pride iz Kitajskega nek princ cesarja prosit odpuščanja, ker so Kitajci pri zadnjih nemirih ubili nemškega poslanika. Domu se ob enem vrača vrhovni poveljnik grof Walder-see; napravili mn bOdo lepe svečanosti in slovesnosti, samo nihče prav ne ve zakaj,^ Posebnih zaslng Waldersee ue more izkazati. Sam cesar ga bo spremljal v prestolno mesto. — Zatiranje Poljakov traja še dalje. Poljske vojake - novince ki nc besedice nemškega ne umcjo, hočejo vež-bati samo v nemškem jeziku. Koliko da bodo imeli pri tem prestati, vsakdo si sam lahko misli ! Če se pa ne bodo priučili nemškeiiui jeziku, služiti bodo morali mesto dveh tri leta. To so oni „omikani in olikani" Nemci, ki hočejo, da jih ves svet občuduje in posluša. No, tudi nam Slovencem bi se tako godilo in še slabše, da bi se uresničile želje Vsenemeev, ki bi celo Avstrijo radi na mah vtaknili v nenasitno prusko žrelo. Ali Nemcem tudi vera in eerkev ni več sveta, če se jim gre za njih nadvlado nad Slovani. Vlada je duhovnikom prepovedala, otroke učiti verouka v poljščini. Zato je nek župnik otroke spravil v cerkev in jih tam v domači besedi pripravljal na sv. birmo. Kar prihrume v eerkev župan in orožniki in potem naznanijo župnika višjim oblastem, nasproti se je pa tudi nadškof pritožil pri vladi ter toži župana in orožnike radi motenja verouanka v cerkvi !
Italijani so vedno lačni — deželti. Zadaja nesrečna vojaka v Airiki jili je kaj malo spametovala, samo z zvijačo skušajo doseči, Česar prej s silo niso mogli, liavno nasproti Italiji iez adrijanako morje je Albanija, koder živi komaj 2000 Italijanov. Ta lepi kos zemlje jim silno disi. Italijani hočejo svet prepričati, da tam živi 20.000 njih sorojakov, da smejo zato sarai oa svojo pest v tej deželi ustanovljati šole in pošte, kar so tudi res že storili, kakor da so oni gospodarji dežele. Avstrija pač ne bo mirno gledala tega početja sosedov, katerih nenasitno grabežljivost že davno poznamo tudi mi Slovenci.
V Španiji se bije očiten boj zoper katoliško cerkev. Požiganje samostanov ter pobijanje cerkvá, to je že dan za dnevom na vrsti. Ker se pa večina katoliškega vernega prebivalstva, ki je mimogrede rečeno tudi hude španske krvi, ne da peščici veri sovražnih ljudi straliovati ia odvzeti najsvetejše pravice, zato je prišlo že do krvavih bojev. Vlada, brez moči in ravno od cerkvi sovražoih mogotcev odvisna, s strahom gleda, kaj bode iz tega, mesto da bi se oklenila ljudstva, ki bi jo navdušeno podpiralo. l'a še nekaj. Če se napadeni katoličani hranijo, vpijejo nasprotniki: Mirujte, saj vam nič nočemo ; vi ste sovražniki države. Kaj ne, lepa poštenost to in svobodoljubje ?
Portugalska država v kratkem ne bode mogla več plačevati vojakov in uradnikov, pa tudi ne upnikov, pri katerih je Čez ušesa zadolžena. Bati se je splošne ustaje.
Rusi se branijo Židov, kateri se vsepovsod usiljujejo, katerim se pa ravno pri nas godi izvanredno dobro. Izdali so prav stroge ukaze zoper Žide in jili bo pač minulo veselje iti čez mejo na jiusko slepariti in zapeljavati ljudstvo. Zal, da ostanejo potem pri nas, koder imajo velik del kapitala v svojih pesteh, zato pa tudi velik del oblasti in moči v pravnem življenju.
bi bilo moči jako veliko dnseži, omenil j«, da j« obrt premalo zastopana pri občinskih odbiTih ravno takt» v deželueui ia drAavuem zboru. Posebno je pordaijal kako važnega pomena je trgovinska ia obrtn» zbornica, v kateri je veliko premol« zastopan obrtni stan. Ko-nečni> je priporočal toTarišem slogo, ker v alogi e raoé. Na t» se je vršila volitev in Je bil izvo jen za, načelnika D. Frnnčič za nadomestne odbornike M. Malo^ič, F. Ciber, J. Mikoliá, D. Štefanovih in J. Appe.
H koncu se je novo izvoljeni načelnik zahvalil za izkazano mu zaupanje, ter obljubil, da bode svoj častni posel vestno in pošteno izvrševal in Je sklenil zborovanje s trikratnimi,slava" cesarju Fiauc Jožefu I.
Tak je sedaj istiniti loložaj. Preteče nevarnosti resiti se mortmo obrtniki e v tem aluíaja, ako opii-stivâi svojo vk'ireninjeno zaspanost neinu.loraa vsi kakor eden z vso odločnnatjo nn.st(>ptmo proti požrešnemu kapitalizmu.
Zadruga bo gojiLi Čut obrtn ške sku^jnosti ter krepila stanovsko čast B tem, df» se bo strogo driiU zídrujóQÍli pravil in varovala svoje draňtvenike vsake slepilne konkurence, da bi prišli obrtniki do ziiželjene boljie bodočnosti.
Sploh je zadruge izrekla gmjo proti poslancu Višni kar-ju, ker se je v deželnem zb^ru potegoval za ohranitev kništiarstv» nn Krnnjskem. s katerim se podpira kapitaliste in vnič^je male obrtnike Proti takemu ravnanju poslanci ae bo pri vsaki priložnosti z vso odločnostjo protestiralo.
Piše se nam :
Iz Novega mesta. [Občni zbor] obrtne zadruge za sodni okraj novomeški se je vršil 14. julija ob 10. uri dopoldan.
Bivši zadružni načelnik J. Appe otvoril je zborovanje, ter omenil, da se voli nov načelnik in pet nadomestnih odliornikor, Predno se je volitev vršila, oglasil ae jek besedi krojaški mojster A, We'iss; povdarjal je, kako lažnega pomena so obrtne zadruge ter prav toplo priporočal deželno in državno zvezo obrtn:b zadrug, kakor tudi ločitev obrtne od trgovske zborn'c« v samostojno obrtno zbornico ter ustanovitev samostojne bolniške blagajne mojstrov in pomočnikov. Mizaiski mojster Ji Malovič je priporočal da bi obrtna zniiUga ustanovila zalt»go aumvin.
Klobućarski mojster D. Frančič je obširno go'oril kako važna je obrtna organizacija, s katero
DomaČe vesti.
(Umrl) je na Dunaju za oper.xcij(i grof Adolf Thurn, posestnik gradu Zalog. Pokopati ga bodo blizu Danaja poleg svojih .starišev.
(Frančiškanska provincija) sv-Križa je obtiajala dne i;4 m. m. v Ljubljani kapitelj, pri katerem je bil izvoljen za provincijala zopet preč P, Knnstantius Luaer, za kustosa P. Hugolin Šattner, za definitorje pa P. Placid Fabijmi, P. Nikolaj Me-znerič, P. Angelus iilejnik, P. Avrelij Knafelj.V nov<imeškem samostanu ostane poprejSni gvardijan preS. P. Otokar Aleš in poprejšni vikar preč. P. Inocenc j Koprivec; P. G-othard Podgoršek gre za gvardijana v Nazaret, P. Nikolaj Traven na sv. (íoro za magi-atra novincev in vikarja. Sem pa pride P. Frančišek Blanko Kavčič. — Bivši gvardijan v Brežicah preč. P. Salezij Vodošek gre v Ljubljano, na njegovo mesto pride P. Nikolaj Meznerič. V Novi Štifti pi'i Ribnici znani božji poti M. B. ustanovi frančiškanski red drugo leto redovno naselbino.
(Na novomeški gimnaziji) je bila ustmena matura 18,, 19. in 20. juhja. Delalo jo je 17 osmošol-cev. Predsedoval je g. deželni Šolski nadziirnik P. Končnik. Trije so dobili odliko: Anton Detel a iz Ljubljane, Fran Kralj iz Krope in Jožef Wolf iz Luckenba(;ha na Pruskem, klerik stiškega samostana. Osem drugih je prestalo zrelostno preskuSnjo z ugodnim uspehom, pet so jih odložili za dva meseca enega za celo leto.
(Dela za vodovod novomeški) vrlo napredujejo. Za reservoir pri Božjem grobu je zemlja skoraj popolnoma izkopana in se kmalu prične z betoniranjem. iTarki za cevi so izkopani ali tudi izstreljeni nekako do polovice daljave do studenca. P.iloženik je že tudi dirkaj železnih cevij. Upravičeno je torej upanje, da bo vodovod za mesto gotov do jeaeni.
(Vsem blagim dobrotnikom), ki so za nekega revnega abiturjenta zlužili l^po svolo 34 K 10 v, bodi t^m potom izrečena najprisrčnejša zahvala.
(Izredai občni zbor) kat. pol. druatřa za Kovo iiieato in okolco vršil se bo 6. avgusta ob 11. uri v dvorani rokodelskega doma. K obilni udeležbi Vabi odbor.
(SkupšĆina) podružnice av. Cirila in Metoda T Novem mestu bode v pondeljek 5. avgusta ob 8. uri "efier v gostilni gospe Tučkové. Vspored navadni. S prav obilni udeležbi vabi	odbor,
(Prašičja razstava v Novem mestu.) Knkor skio izvedeli, priredila bode naš» kmetijska đruiba letošnjo jesen v N ivem mestu prašičjo razstavo, pri kateri se bode dulilo premije. Opozarjamo na to vse naše prasičjerejce, da se pravočasno prijavijo za razstavo. Pokazati treba, v koliko smo napredovali od zadnje razstave, ki se je vršila 1, 1894. tedaj pred sedmimi leti.
(Preraovaaje mrjaacevv St, Jerneju^) Poroča se nam, da se bo vršilo v St. Jerneja Iđtoš-Djo jesen premovanje mrjaseev. Pozdravljamo to namero, ker je treba prav v tem kraju najbolj skrbeti 2a lo, da se redi zadosti mrjascev in takih živali, g kateriitii je res mogoče vplivati na zboljšanje reje. Želeti bi bilo, da se pri tej priliki razdeli med on-dotne gospodaije tudi nekaj mladih in lepih mrjascev.
(V Ajdovcu) 30 imeli lepe slavnosti: Dne 21. julija je daroval novo sv. mašo č. g. Frančišek Vidmar, dne 28. julja Č. g- Frančišek Grivec. Jati dan je obbajal ayojo zlato maso preč. g Frančišek Grivec, stnjc novomašiiika. Vsi trije so di»načiiii. Pač mika. slayriost in velika čast za župnijo!
(Prostovoljno gasilno društvo) v 'Skofji Loki obtiaja dne 4. t. m. slavnost ^5lotnice ustanovljenja,
(Toča) pobila je 23. julija skoraj vse poljske pridelke zlasti pa trtje in žito od Draganjega sela proti Podljiibnjeiii in Podgradu. Skoda je znatno velika, (RazgUs!) S tem se daje na obče znanje, da zamorejo vinogradniki, kateri nameravajo leto3 prositi za neobrestne preditjeme na podlugi zakona z dné 28. marca 1892. št. 68 drž, zak. v svrho zopet-nega zasajanja svojih po trtni uši opustošenih vinogradov, svoje prošnje vložiti pri podpisanem okrenem glavarstvu od Redaj naprej do 12. septembra t. 1. — Na take prošnje, ki bodo po preteku tega roka dospele, se ne bode oziralo. — Qledé izgotovljenja prošenj naznani se, da jih ja treba sestaviti z uporabo posebnih tiskovin, ki jih vsak prosilec dobi brezplačno tnuradno. — Vsakdo naj pazi na to, dii bode prosn)i priložil takšen izpisek iz zemljiških knjig, v katerem je dotičnik tudi zaznamovan kot lastnik zadevnih vinogradov. — Vže plačani dolgovi naj se pustijo izbrisati. — Zastnui drugih dolgov naj se pri^tži prosn)! „prednostno izjavo" dotičnega upnika ali naj se zemljišča takšne vrednosti zastavi, da bode naprošeno posojilo dovoljno zavarovano. — Prošnji j« dalje priložiti posestno polo in načrt, kako se bo vršilo delo iu prevdarek stroškov.
Ra^ne vesti.
* (Rešitev po križu.) Mlada gospica, učiteljica na neki ncw-yorški šoli je nenadnima zbolela na očeii in vsted tega izgubila službo. Zdravnik je) naznani, da ho najbrže popolnoma izgubila vid, ker
operacija, katerej se bo morala podvreči j« tako nevarna, da se posreči le enkrat v tisoč slučajih. Na-arečnici je bila silno potrta in izgubila ves pogutn. Bivala je pri svojih sorodnikih, ki Eo živeli v šeste» nadstropji velike hiše in sklenila je, naredili konec svojemu trpljenju in skočiti skozi okno. — O Jpolaoči» ko je bito vse mirno v hiši, je odprla okno. Ze stopi na okno da se pripravi na osttdepolni skok. V tistem trenotku se prikaže razsvetljeni križ na cerkvi sv. Avguština, ki ga je poprej zakrival oblak in dekle, dasi slabih očij, je dobro razločevala svetli križ v temnej noči. Ta pogled jo je pretresel, stopila j« nazaj,
zdrsnila na kolena in začela moliti.....„Tedaj
sem Čutila — je praylla kasneje — da sem rešena in da bom ozdravila." — Tako se je tudi zgodilo. Operacija se je posrečila in sedaj hvali vsaki dan sveti križ, ki jo ja rešil časne in večne smrti.
*	(Mladi junak.) — Dvanajstleten deček je nastopil mornarsko službo na angleškem parníku. Komaj je bila ladja zunaj na morju, že so mornarji mladiču ponujali kozarček žganja. „Prosim, oprostite", pravi deček, „jaz ne pij«m žganja". Mornarji »e smejejo, prisiliti ga pa ne morejo, da bi pil. Ko t.o zve kapitan, reče dečku: „Hočeš biti pravi mornar, moraš žganje piti". „Oprostite, gospod kapitan", odgovori deček, „rajše nočem biti mornar". Kapitan ai bil vajen, da bi se mu kdo ustavljal. Ukaže tedaj mor-n^irjui „N;), vzemi vrv in nasekaj ga po hrbtu; bomo videli ali se uda". Mornar z veseljem uboga in pretepa reveža. „No", vpraša kapitan, „boš pil ali ne?" „Prosim", odgovori deček, „ne morem tega storiti". „Tako, smrkolm, tedaj splezaj brž do vrha jambora, ter ostani tam celo noč". Ubogi deček prestrašen obogs. Drugo jutro se kapitan spomni dečka, ter mu zaktiče: „H'ij, 3[)lezaj dol !" Deček ne odgovori. „Ali ue slišiš?" Zopet nič. Pošlje mornarja pogledat, kaj je z dečkom. Mornar ga znajde na pol zmrzlega. Kevež se je z obema rokama oklenil jambora, tako, da ga je mornar komaj rešil. Nesel ga je na ladjo kjer s« ga toliko časa drgnili, da se je zavedel. Kapitan mu ponudi kozarček konjaka. ^Prosim, kapitan, ga ne morem. Povedal bom z&k&j; ne zamerite mi. Dom& fiiiio bili srečni, pa oče se je udal pijači. Denarja ai bilo več za kruh. Slednjič so nam prodali hišo z vsem. To je mater tako užalilo, da je začela hirati in je umrla. Malo pred smrtjo me je poklicala, ter mi rekla: „Ivan, ti veš, kaj je naredilo pijančevanje iz tvojega očeta. Obljubi svoji umirajoči materi, da ne boš nikoli pil opojne pijače. Itada bi te videla ohvHrovauega pred to prokleto strastjo, ki je tvitjega očeta pogubila". O, gospod kapitan, hočete li, dn bom nezvest obljubi, ki sem jo storil umirajoči materi." Te besede ao kapitana ganile do solz. Vzel je dečka v svoje naročje, ter rekel : „Ne, mali junak ! Le drži se obljube, in ako te bo še kdo silil piti, posej meni, jaz te bom branit, Zi trpljenje, katerega sf-m ja/. kriv, imaš tu bankovec, stori ž njim kar hočeš". Kapitan mu podari papir za 125 kron.
*	(Obe nogi je odkosil) svojemu edinemu sinčku kmetovalec Erk v Pennsilvaniji s koaVnii: strojem. Deček je prišel za njim na travnik in je kobacal po visoki ti'avi, oče ga ni opazil. Noži »o mu odrťz:ili obe nogi pod členki. Cez dve uri je - sled izkrvaMjenja umrl.
*	(Vodna moč na zemlji.) Po piibližnem računu znaša vodna moč na vsej zemlji 100.000,000.0(K» konjskih močij. Ko bi se vsa ta moč izrabila, bi ,S3f ne putrebovalo nobenega cen'a premoga več.
*	(Korist streljanja proti toči.) Dne «. jalija so pokrili strasni oblaki vso buzetsko okolico v Istri. Vse strelne postaje so aaëele streljati, iz-vxemsi dve; ťSim je na vseh postajali padal le dež in le kako zrno toče vmes, je v onih dveh krajih, kjer niso streljali, podala suha toča, ki jim uničila pol sada. — Pri postaji Flabetiôi ni padala toĚa, dokler so streljali ; potem pa se je strelec ustrašil groma in strele ter je zbežal domov. Takoj je začela padati toča, ki je zlasti okrog Marezig naredila ogromno škodo.
*	(50 kar da več dobička, nego ena krava.) Pred kratkim je nek strokovni list v Ameriki vzpodbujal svoje bralce k premisi je vanju, aH ni boljše rediti 50 kur kakor eno kravo. Navedel je slučaj, da je nekemu kmetu dala ena krava za 144 dolarjev mleka; od BO knr je pa sprejel za jajca IBO dolarjev. Krmljenje krave je veljalo 62 dolaijev^ 50 kar pa samo 20 dolarjev: cena gnoja je bila v obeh slučajih enaka, ali stroški za postrežbo krav so bili Teliko večji kakor aa postrežbo kur, tako, da se je bolje izplačalo rediti kure nego krave.
*(0 preganjanju kristjanov na Kitajskem) predava sedaj v Kolinu ugleden frančiškan P. Athnoasius Gotte. FrančiŇkanski red deluje sedaj sa Kitajskem v deretih škofijah s 130 patri. Pet teh ěkofij je sedaj popolnoma opustošenih, 1000 cerkva «gubljenih, nobena cerkev ali hisa ni ondi ostala (îela. Guverner t. j. poglavar provincije Santang je bil sov-cainik cerkve. Povabil je k sebi TOletnega škofa, iwj pride z dulioyŠČino k njemu v Yamen, kjer bode dobil varstvo. Duhovščina mu je verjela in prišla je v Yamen. Guverner jo je prijazno sprejel in jo peljal k obedu. Tu so se skoro pričeli grozni prizori. Tri are so Kitajci zasramovali starega škofa in katoliško duhovščino ter jo pozivali, naj zataji .svojo veiD. Ker Kitajci niso na svoje nesramne zahteve dobili odgo-Tora, potejcil je guyerner meč in zabodel vse katolike, katere je prej prijazno povabil v goste Nato je šel guverner s 300 vojaki v škofovo rezidenco ter se v prvi vrsti spravil nad sirotišnico. Kedovne sestre in otroke peljali so v samostanski vrt. Za redovne sestre napravili na vrtu sfebre, Sestram so nečloveški guvernerjevi prijatelji raztigali obleko in jih nataknili na stebre. Otroke go Kitajci postavili v vrste in guverner je zapoyedal vojakom, naj te vrste nasko^'ijo z golimi bajoneti. Na bajonetih nasajene otročíce so kitajski vojaki z divjim upitjem nosili po vrtu, metali jih proč od sebe ter jih zopet nasajali ca bajonete. Ko je guverner dovršil ta krvava dejanja, p'iiskal je bogosloice. Tem so vojaki odpirali B silo usta ter jim v usta vlivali kri redovnih sester in otrok tako dolgo, da jim je kri pričela teči pri UBe.iih in nosu. Potem so Kitajci tudi bogusluvce nasadili na kole, Pri vseh teh mukah ni noben katolk ill noben;« katoliktnja odpadla od svoje vere ! Beda mej katoliškimi frančiškani na Kitajskem je sedaj nepopisna. Poslali so v Evropo P. Atanazija, da jim izprosi pomoč.
^(Osli po vinogradih.) Zdravnik doktor Hoeber piše, kako različni so IjuJje v sicer enakih okolnost b, če že v mladosti pretežka dela opravljajo. Ob Keni se stekata dve dolini. Po obeh dolinah so iste razmere. Ljudje so vinogradniki. V prvi dolini 80 ljudje suhi, bolehni; mnogo ljudi je pohabljenih. Zakaj? Delo po vinogradih je težavno; po-sebno utrudljivo je prenašati bremena po bregovih do 100 ali več metrov visoko. Taka dela nalagajo večinoma
mladini. Ti ubogi otroci komaj zmagujejo to težo in lezejo in plezajo po strmih potih navkreber. Ali je ČMdno, če moči omagajo? Ali ni naravno, da se jim udje zakrivijo in da ostanejo vsi pohabljenci? — V dingi dolini je bilo prav tako. Pred sto leti pa je živel tam župnik, ki je skušal zlo pomanjšati. Nakupil je nekoliko oslov v Italiji in Španiji, pregovoril nekaj kmetov, da so isto storili, in navadil ljudi, da so odslej osli prenašali bremena po bregovih. Ljudje so se kmalu prepričali, kako koristni so jim osli, in sedaj ni posestnika, da bi ne imel para dclgoiihih živalic v svojem hlevu. Ljudje ne trpé več toliko; denar se jim je že stokrat izplačal. Ker so zdravi in čvrsti, lahko pridno delajo in se prtcej imoviti. Ali Id bilo to po naših vinogradih nemogoče? Ali bi ne bilo misliti na osle zlasti pri prenašanju gnoja v vinograde, ker smo se prepričali, da brez gnojila tudi vinogradi: ne prospevajo? Sicer bi pa potrpežljiva žival pomagala tudi pri poljskem delu. Malih voženj na polju ne primanjkuje nikdar.
*	(Poplačano zaupanje.) Škotski skof je moral na svojem potovanju po velikem gozdu prenočiti pri ubogi družini, o kateri ni vedel, ali je katoliška ali protestantska. Mati — kakor se je videlo, vdova — je vzprejela prav lepo neznanega tujca in ga pogostila, kohkor je mogla. Pri ko.iilu je opazil preoblečeni škof, da je vea družina žalostna in vznemirjena. Na njegovo vprašanje, kaj je temu vzrok, odgovori žena: „Kaj bi ne bili žalostni! V sosednji sobi leii stari oče za smrt bolan, pa se noče kar nič pripraviti za zadnjo uro" — „Ali bi mogel k nJemu?" vpraša škof. — „Zakaj ne", cdgovori vdova, ter ga pelje v sosedno sobo. Škof spozna, da je bolnik pri koncu, zato pravi starčku r „Saj veste, da moramo vsi umreti in v»Š8 bolezen je zelo nevarna," — „Rečem vam", pravi bolnik, „da ne bom se umrl; ni mogoče." — In tako je ponavljal vedno, ko ga je škof opominjal, naj misli na smrt. Naenkrat upre bolnik svoje oči v škofa, ga opazuje nekaj časa potem pa pravi : „Ali ste katoličan?" — „Da", odgovori ta. — „Potem vam hočem povedati, zakaj še ne bom umrl." Ta zbere starček vse svoje moči, se vzi'avna na postelji in začne s slabim glasom : „Gospod, tudi jaz sem katoličan. Od svojega prvega sv. obhajila do danes nisem pozabil noben dan prositi Přečisto Devico, naj me ne pusti umreti brez pomoči katoliškega duhovnika. Mar mislite, da mora ostati Marija gluha in trda do prošnje, katero sem opravljal vse svoje življenje? To ni mogoče! Ne, jaz še ne bom umrl!" — Ganjen odgovori škof: „Tvojo molitev je uslišala Devica Marija; ta, ki s teboj govori, je tvoj škof!" Kako je bil oveseljen starček ! Opravil je spoved in nato rekel : „Sedaj bom pa umrl !" Kmalu potem zatisne oči in umrje. — O Marija, da bi se vsi zatekli k tebi in te prosili za srečno zadnjo uro! Nihče še ni bil neuslišan, kdor se je zatekel k Tebi!
*	(Kakorsen glas, tak odmev.) Peljal se je nedavno duhovnik iz Kremza na Dunaj. Ž njim se je jieljal tudi krivonosi Izraelec — po domače jud. Začneta se prijazno meniti, T(jda s Časom postaja Hebrejec veilno bolj predrzen in zbadljiv. Ko zagledata skozi okno prijazni, vabljivi samostan Gott-weig, vpraša jud zasmehujoč: „Kaj postane neki iz tega ,kloštra', ko bodo samostani splošno odpravljeni?!" — „Ječa in kaznilnica za jude" se je oglasil nagli odgovor duhovnikov, ki je dobro zadel, kajti jud je molčal potem vso pot in mirno sedel v kotu.
SmeŠníce.
(Pred sodni)0.) Sodnik: „AU ste z obtožencem kaj znana?" Priéa: „O saveda! — Sra že delala nekoč pri neki banki akupaj." Sodnik: „Kdaj je bilo to?" Priča: „Lansko spomlad, ob treh ponoéi." Sodnik: „Dobro, vsedita se skupaj!"
(Prevara.) Knjigovodja v trgovini: „Na to «ospico, ki je sedaj kupovala ono rudeĚe blago, sem gotovo napravil dober utis, ker je večkrat pogledala na me?" Trgovski pomočnik: „To ne, samo prave rodeče barve mi ni znala imenovati, pa je kazala na vaS nos!"
(Nekaj posebnega.) G-oatilničarj« je prinesel mali strežaj kozarec piva in ko mu to ni dišalo je rekel: „Ti si pivo zbrozgal, kaj pa misliA, nesnaga mala, j»z nisem gost."
(31. v mesecu.) A: ,A1Í hočete % nama igrati y — Mi namreč čakamo tretjega . . - B. : „Hvala, jaz pričakujem — prvega."
(Umestna ogorčenost.) Ropar (ki je odvzel revnemu turistu samo dve kroni) „Z rtvema kronama liodi ta postopač po gozdu, ali ne zasluži, da se ga pretepe?" Turist (prestrašen): „Oprostite, jaz vendar nisem vedel" . . • Itopar: „Cesa niste vedeli? Tepec, ali ni vsak dan v časopisih, da smo v tem gozdu roparji" ...
(?.enitna ponudba.) „Diurnisi, lep, mlad, pošten fant se žeii poročiti s kako mlado, lepo deklico; umetnice v stradunju imajo prednost."
(Sprememba.) A.: „Kako je tvoji ženiť B.: „Do sedaj je bila na smrt bol!)», seda) je pa smrtno nevarno — zdrava!'
(Baharija.) Oče: „Tvoje stanovanje je vlažno!« Sin (dijak): „O, to je_samo sedaj pred izpitom, — preyeč se potim pri učenju."
(Otročje.) Mala Berta (po pogrebu babice stikajoča po le te omari): „Za božjo voljo, mama, babica je pa očali pozabila!"
Darovi za novomeiko dlia&ko kuhfnjo.
Neimenov^Da 5 .K, Otmw »^^er 10 K dobrotniki U me.ta ia gfinđije ïi niMec julij 57 K, g. At. f fiihe^ a 25 K. Hlavni meítni zastoy Hn(U>lfovo 100 K, g. kapel Fr.	6 K
Blavna i^atgiinioa t Žužemberku iO K, Prei g, kan. m đokan M. Tavřar 20 K,
Loterijske îteviika.
Trst 28. junija Gradec 6. julija Třít 13, „ Gradec 20. Trst 27. -
40	28	30	36	15
8	11	18	28	63
24	&2	4	38	30
88	12	22	82	6l
8	68	81	47	43
Oklic.
Oklic.
Firm. 83/1.
rodpieana trgovska Bodnija nainanjo, 4a se je m podlagi pravil « dne 19, junija 1901, iz kterib bb j« določba j lO IL «d-Btftvek kot nedopnstna iekljuíila, izvršil w EadroŽDetn registra vpis tvrilke „Narodna hranilnica in posojilnica v Radeiah, registrovaná ladruga 2 neomejeno Eavero", ter vpig Ělanov prvega načelstva gg. :
Naielnik Viljem Bmaschmid, posestnik valjîËneg» mlin» v RadeSali ; njegoy namestnik Vendelin Krta»el, c, kr. davka» y Rvleíah; Divorin Podlesnik, trgovec v Baiečah: Jnrij Koi, posestnik v Eadeiiah ; Mihael Trbov^;, poaejtnik v Badefah ; Vincenc Medved P laser, posestnik v Radečah in Aloji DrmeU, poaestnik» ei» v lîoStanju.
Namen jsadruge, ki ima svoj sede« v Tîade^h je:
a)	preiemati denar ^liraniine vlogej na obresti;
b)	dobivati si denarna sredstva a svojim sadrninim kreditom ia
c)	dsijati posojili.
Svoje sklepe raiglaSa načelgtvo po potrebi 2 ocnanHi, » uradnici nabitimi. V imenu F.adrupe podpisuje naietstvo ua t« naé'n, da se pijdpiSeta dva uda pod firtno, katera naj bo [li^an» ali s pečatom natíenjena.
Vabilo na občni abor, ki se redno skl^caje Mi^t v letu, ia «icer ito konea marca se mora najmanj osem dni prej t»b-glasiti v Éasopisn „Slovenski narjd', „Rudoljub', in „Damoïina" ia se mara ob enem naznaniti dan, tira, kraj ia daevni red obineg» tbora.
C. kr okrožna sodnija v Rudolfov«m, oddelek I.
dne 10 jnlija 1901.
Oklic.
Firm. 76/1. Gen. 1—37/7.
Podpisana trgovska Boduija nftsnanja, da se j« pri obstoječi tvr.iki ,posojilnica ea SuAraiico in okolico, reg. eadrugi e Denrae-ieno zavezif" izvršil v zadružnem registm iibris nmrlega ilan» nařelitva Jožefa Vesela in vpis novoizvoljenega člana naieletv» Ivan Pirca trgovca in poseBtnLka v Podklantm St 10.
C. kr. okrožna sodnija v Rudolfovem, oddelek 1.
dne 10. julija 1901.
Oklic.
Firm. 79/1. 0ea.l.-40/10
Podpisana trgovska sodnija naznanja, da se ie v «drui-netn registru pri dbsttijefii tvrdki „Kmetijsko druStvo v Znžem-b(-rkti registrováni sadrugi e omejeno Eavezo" izvršil lEbris sle-deěib elanov načeUtva ttg : Zavodnik Karol, Grčar Tpiac, Kadnno Janez, Tavčar Mihael, Stiipar Franc iz Podiipe, Poljak «artin.
C, kr. okroina eodnlja v Rudolfive«, odd. I,
dne 10.julija 1901.	_^
Zahvalo
vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za nebrojne dokaze iskrenega soiintja ol) čsen bolezni in smrti, kakor tndi za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu nase predrage matere, ozir. sestre, matere in tašče, gospé
Rose Darovec roj. Dejak
izreSe
Žalujoča rodbina Kovačeva.
od 14. leta naprej sprejme v «Senje Uutilltel za stavbeno in pohištveno mizarstvo
Matko Maloylô v Rudolfoyem^_
Gin. L—67/6
Podpisana trgovska sodnija naznanja, da se je pri obstoječi tvrdki „hranilnica in posojihm v Semiču, registjovane zadruga z neomejeno zavezo" v zadružnem registru izvršil izbris Sega ilana nafelstva g. Andreja LavriĚa m vpis novoizvoljenega ilana načelstva g. Adolfa Knola kaplana v Semjin.
C. hr. okrožno »odlSče v Rudolfovem oddelek I, dne 10. jnlija 1901.
GOTNAVAS, 20. jnlija 11)01.	(203)
Javna zahvala.
Prelilagorodoi gospod Dr, Robert Goriaay in milostljivft njegova soproga blagovolila sU izroiiti podpisanemu županu povodom njune srebrne iK>roVe svoto 200 K v razdelitev međ oíjíinske nboiĚce. Za ts blagodušni dar izreka podpisani župan blagima darilcema prisrčno ziihvalo.
V KandijI, dne 13. jnlija 1901.
iot. Zurc,
^jjjgj	Župan obfine Šmihel-ř-topiSe.
DOr>E?rJSKE NOVICE.
Btev. 15.
J'orne
trgovec v Novem mestu
priporoča svu}o \'«l)ko zaloga raznega vina. Odda se najmanj fi6 litrov.
Kupim tudi idravB sode ki drže 1 do 3 Tedr«.	(181—9)
Hiša in gostilna ci83-2)
katera je na novo isreidana tik deželne ceste v Kandiji Wîiu Novega mesta št. 8 j« iz proste roke na proda . Proda ae z vso gostilnićarsko [iripravo; daje se tudi gostilno v najem. Katerega veseli kupiti nlL v najem vzeti, naj se oglasi osebno ali pismeno pri
Alojziju Hajecu, urnrja v Nnvem mestu.
Jako fine vizitniee
po nizki «eni izvršuje v tiajkrajseni
času tiskarna J. Krajec nasi v Novem mestu.
Za zidanje ceste v Trebnjem
sprejema tvrdka Kostock in Hnffelner
íelPCfi-teM
0
T gostilni pri Rozmanu v Trebnjem.
(196-2>
>!Îizo okrajne eeate je na piodsj. — Več se izve v firajsčinl Bajnof pri Ritdolovem.	(192—2)
Už
a poštene dolenjske rodbine, 16—16 let ll starega, vsprejme takoj pod ugodnimi
pn ^ ....... .
j 1 it	^ Franc Schifrer, sedlar
stavbeni mojster v Novem mestu it 72
in rintar v Kranju.
izvršujem vsa zidnrska dela prav solidno in po jako nizki ceni, Priporoénjem se najuljudnejše slavnemu (209—1) občinstvu in visokoéastiti duliovščini v blagovoljno
V arajščini Popance je na piodsj
naroiitev.
(164-4)
večja množina iabelčnika. ®i®n©®
'	'	vînn v ¥ViDUttníťn Vil
Oddaja se tudi ua veder.
(188-2)
notranja visokost in širokost 63X34 cm, primerna zu kip Pr« žki Jtzus, sv, Anton itd. je ceno za dobiti v J. Krajec nasi, knjigarni v Novem mestu (ï08)

Najlioljše, najceDEj^e in iiaiMtreiíe
« a>
0
M
■O O
JS
o «
(O >■
o
ca N
kosilo in večerjo
nuprnyi vsaka gospodinja iz „Ilirskih testenin" knkor so nudeljni^ rez'uuv, makHmni itd., ktere S() pa lezanesljivo prave v škatlah po '/2 nnpisom:
Prva kranjska tovarna testenin Žnideršić & Valenčič JI. Bistrica.
ZîihtevHjte jili v vseh prodajal-nicali jest,vin. * » Ne pu.stite se varati, da 30 morda druge enako dobre kot naše.
Ceniki trgovcem zastonj in franko.
(198-1)
l>oàtenili atwrisev in lepega ve-f) denja, se takoj sprejtns v trgovino /, mešanim blngom
(201-1) Franceta Pavlina, v St, Hiipertu Dolenjsko,
z dobrimi šolskimi izobraiitjami, poštenih stahšev sprejme v poduk v prodajalno z niešanim blagom <S02—1)	Friderik SkuSek v Metliki.
se sprejme takoj pod ugodnimi pogoji pri (204-1) Jos. Hrovat ml. Žužcmljerk st. 7.
1
lastnega pridelka iz vinogradov na Trški gori prednja v veňji in manjši množini
Franc Seidl, v Uiitlolfoveni.
(a
ca <
n
u <*
O
rj
S3 =)
anez Jax-a
najstarejša in najvcÈia ^ g
mmih zaloga šivalnih strojev
Ljnbljani, Dunajska cesta Št 13,
Zastopnik za Dolsnjsko; Friderik Skušek,
tryovec t Metliki. (210-4C)

rûi r.ii.	ojf^-s'
Sliviiemii ol)čiiistvu in gostilničaijem uljudno naznanjiun, da sem vl svoje že d,.bro Ztisne znloge pive v fiodćkih lelos zaCel prodajati ludi
^ piïo Y Steklenicah po pol litra.
S En zfiboj s 26 steklenicami velja satno 4 krone. m Imam iurii v lalogl irvrstna istrska vina od liH	32 kr. liter naprej.
Z oJliiSiiiQi sjioštovanjem
Anton Jakaz založnik Steinfeldske pive Anton JaKaz, ^^^^^^ Reininglmus v Gn-dcu,
KOVO JÍE8T0, !4 ftprila 1901,
-.v. .'.IV/
l'odpiBniii tift^naiija, da ee pTeBeli ^^ koncem mp.seoa julija t. I.	^^^
V svojo odvetniško pisarno
v hiSo it, 2, r katerej se nahajajo nrudi c. kr. okr. glavarstva v Btidolfuvem poleg Btare kreïije.
lli)đ(ilfoK), 20 junija 1901. (m-3)	Dr, J. Schegula.
, -.-v.,'.'..'. ,'„
v Kandiji pri Novem mestu na Dolen'skem.
priporočata prečnst. dulioTŠCini in si, občinstvu
vml&ovrstne lončene izdelke,
v veliki izberi iinatn v zalogi raznovrstne lončene pači, itediJilke (Sparhenle) s hahllcami, izdelujeta kopelne kadi, nasade la ilimnike itd. Vat njiliovi izdelki 80 ogn jeprotivno preizkušeni m izvršeni trpežno, - Preskrbljujeta postav janje pefilj in štedilnikov, istotřiko prenavljanje m popravljanje le po izurjenih, ZEnesijivih, dela veičiii pomočnikili, po najnižji konkurenčni ceni,
Vaaka knliljic», katera vskd ognja tekom dveh let poči, nadomesti se z diugo.	[191-2)
— Po dogovora pUČuje se tudi «a obfoke. —
liltei^ fe liàgi^ti
tudi oženjen in z otr ci dobi službo v mlinujn na Žagi Janeza Pečaverja v Poljaiicah posta loplic^. Mlin in žaga se da tuii v najem - Kavno tam dobi tudi službo en hlapec pri konjih.
Prodaja vina.
Grajščina Bajnof pri Novem mestu ima še večjo množino prav dobrega vina domačega pridelka iz Trške gore na prùdaj. Ceua mu je 13, 14, 16 gld. 1 estereih to je 40 bokalov. — Odda se v večji in manjši množini.	{131-5)
Janez Jax & sin
Ljubljana
Dunajska cc.sta 17. (182-8) Ip Zastopnik
za Šivalne stroje in kolesa: ll p. Pfeuiofe v Metlilsi. I
jeklene pluge
K • A travniške in za mah, klepne in Draiie, dijugunalne,
napolje iz jeklene lílaiíčevine, gladke VUljarje rabate,
t. sejalne stroje „Agricola**,
stroje za kOŘiijo trave, daelje in žita, grablje za seno in 2ito, priprava za obračanje sena, patCDtOVilUO sušilnico za sadje in sočivje, stislinlnlco za vino in moňt
in sploh ZA VBS namene, s«^ mline za grozdje in sadje, stroje za robijanje,
p am o il el nj oie
patíiDtovano brizgalolcc za trsjo, ztîlenjad in pokonfiayaiijo uňl
„Syphonla",
premićne átedilne peči, (tí-io priprave za parjenje îivinBke krme,
z olrodasto Itťipravo Ziï mazanje, ročne, na ge-pel In na par,
vsakovrstne
gepelne za vprego
1 <io 6 žifalij, najnovejše
trijerje, robijaće za koruzo, stroj (i za napravo krme-rezaiiice, «T stroje za mečkanje žita In rezanje repe. stiskalnico za seno in slamo,
ročne, premične in nepremične, kakor sploh vse poljedelske stroje

žitočistilniee,
Ustanovljeno 1, 1871.
ixdeluje in iftzpuSil.ja po najnavejSI aestavl C, kr, edino priv. tovarna kmet. strojev, livarna in fužina na par
DUNAJ, II I, Taborstraese it, 71
750 delavcev.
oililkurun B niil ■•SO »Intimi, Hpi-brnlml In hronaHtlml knlAjnant) na VN<>li Y«<Ulh rasHtavah.
ObSirni caofki in tnnogoStflrilna pviiLalna pisma zHstouj. — ZaitO|Jtiilil fn prekuiioi ts iiCejn,
V pomoč Salezijancem!

Žrebanje nepreklicno 30. dec. 1901,
za zgradbo zavetišča in odgojevaliáča v Ljnbljani. (ř^" Srečka JO vinarjev,
Siećke se dobivajo v odborovi ptsarnf v Ljubljani, Gosposke ulice In v knjigarni J. Krajec nasi, v Novem mestu, — RazproJajalcem popust.	(193—2)
.eoa zidana hiša v Kandi i št 19
tik državne cesie in novega mosta v najboljšem stanu 8 5 sobami, 2 kuhinjam, kletjo in vrtom je takoj pod j:iko ugodnimi p^gitji produti. — Natančneje se izvé ramo tlim pri iiistniku Kari Fischar-ju. (189—2)
mm^mmmmmm^mmamamsam^mâ
Prođajalnii y Novem mestu
v kateri se je mnogo let in z vspehom s špecerijskim blagom ti žilo, je z vso opravo v najem dati. ~ Več poie iz prijaznosti opravništvo „Dol. Nov," (179-3)
>*-c DUNAJ, III, Erdto erga ira Bse ěiot. 12 >*<
rjízpdšilja gratis in franko kataloge v slovenskim jeziku z več kakor 400 slikanji o iseh vrstah aparatov za stioje, potrebiiili predmetili za kmetijstvo, ^innJ■stvo, za obrtne in gospodarske nMmene.
Cene nižje kakor drugod. ^ Za reelno postrežbo se garantira. 0
Ugidni plačilni pogoji. S Mdne zastopnike se Uče,
(1S7-7) IVAN SCHINDLER,
ces. kralj. ^^ prîv, I>istn k.
i.MAi » Erdbergstr. Št 12.
DUNAJ, III. ^^
Odgovorni urednik: Fr. 8al. Watil.
lídajate^ lu laložmk: Urlian Horvat.
Tiak: J. Kraleo nasi,