Nekaj čertic o telovadbi v Ijudski šoli. (Dalje in kouec.) Kako naj se postopa z na novo ustopivšimi učenci? Ali, kako naj se vadijo v telovadbi pervo šolsko leto? Koj pervi dnevi so odločeni učencem, da se privadijo šolskega reda. (Učni načert.) Učenci se vverstijo v klopi in sicer po velikosti; mali spredaj, večji zadaj. To veliko pripomore k telovadbi, kar bomo pozneje videli. Pervih 14 dni ni misliti ni na telesne vaje. Po pretečeDih teh dnevih še le prično se vaditi. Skerbeti je za čisti zrak (glej učni načert) v sobah. A ker so mali otročiči na pojmih zelo revni, more odgojitelj otročji jezik znati, in v umljivem jim jeziku vse dopovedati, kar od njih tirja; vendar pa se mora zmiraj pravilnega govorjenja posluževati. Pervemu šolskemu letu odločuje učni načert 2/_ ur> na teden. Kako je toraj perva vaja začeti? Vvod opuščam. Vaja 1. Ne zdi se mi pripravno, da bi jih precej v verste razdelil, njihov spomin še — spi. Naj se jih podučuje, kar se mora, po učnem naeertu že perve dni — toraj je za ta poduk že nekaj pridobljenega — kje je desno, levo, spredaj, zadaj, zgoraj, spodaj i. t. d. Vzdigujejo naj ob enem levo (desno) roko vodoravno na stran, kakor se jim že ukazuje. Zgoraj — spodaj; pogledujejo naj kviško — nizdolu. Spredaj — zadaj; kdo je pred njim (vzame naj se posamezni učenec), za njim — i. t. d. Če bi znabiti kdo mislil: to so otročarije, temu ni druzega odgovora; vzemi Logarithme pa Valvazorja, uči jih, to vsaj ne bode otročje?! Misliti nam je, kdo je pred nami? Vsaka vaja se ponavlja. Vaja 2. Ko se bodo že dobro privadili teh pojmov — le preradi se še pozneje v tem motijo — je že nekaj pridobljenega. Ker pa vsaka reč, ako je enakomerna, dolgočasna postane, skerbeti je za spremen. Takoj naj se jim pokaže: pozor (Achtung) ali, roki v bok! in glavna stoja (Grundstellung), ter polagoma vse druge stoje, kakor jih navede Spiess: Stoja na obeh nogah; na levi (desni) nogi; na perstih obojeh nog; posamezno na perstih leve (desne) noge. Ravno tako naj se vadijo stoje na petah. Dalje so še stoje: spojena stoja, posiljena stoja, križna stoja, koračna stoja naprej, nazaj, v stran, stoja v počepu in razkreča; pri slednji treba je previdnosti. Vmes pa naj se vpletajo vaje z rokami: Vaja 3. Vaje z rokatni so: roke dvigati in spuščati, z rokama suvati, z levo — desno, z obema, pozneje tudi v večih vdarcih (tempo), v 4 — 6 ali 8, z rokaraa (1 — d) kolebati, krožiti, sekati, z rokama mahati na vse znane strani. Lahko se vplete nekoliko vaj z glavo, recimo: z glavo kimati, kolebati, krožiti, glavo obračati, za tem bi bile vaje z trupom, kakor: trup pripogibati in sklanjati, s trupom kolebati, trup (1—d) obračati. Vaja 4. Sedaj že lahko vzamemo, ker različne stoje že poznajo, še druge vaje z nogami in sicer: nogo (1 — d) izpodmaljati naprej — nazaj, v stran ; z nogo (1 — d) krožiti, z (1 — d) suvati; peto in koleno (1 — d) vzdigovati in spuščati. Vse to si bode učitelj sam znal razdeliti na odločeni čas. Sedaj pa, ko vse to učenci že znajo — ne rečem precizno — treba je vstrajne vaje, in v to so odločena še druga šolska leta — naj se preide k razdelitvi v verste. Vaja 5. Tudi do zdaj smo po verstah šli, pa nismo učencem tega povedali. Kakor je bilo že omenjeno, razstavili smo učence po velikosti v klopeh. Toraj rečemo: perva klop se bo zanaprej imenovala (ali od leve na desno, ali pa od desne na levo) perva versta (Reihe), druga klop, druga versta i. t. d. Sedaj se jih vadi vstajati po verstah tako dolgo, da se nobeden več ne moti. Ko to že dobro v spominu obderže, pove se jim dalje druga razdeljava in sicer tropa (Rotte). Kolikor je učencev v pervi klopi, toliko je tudi trop; vsi, ki sedejo za pervim učencem v pervi klopi, so ena tropa, vsi za drugim, druga tropa i. t. d. Ker morajo biti po velikosti vversteni, imamo tudi tropo po velikosti vversteno. Vaja 6. Nadalje se jim pove razdeljava v ravne in neravne verste, ravne in neravne trope. Vsak učenec posebej, bodi si verste ali trope, imenuje se ud, so toraj tudi ravni in neravni udje. Sedaj se reče: Jaz vas bom klical, pa ne s priimkom; vsak mora vedeti, v kteri versti in v kteri tropi sedi in kteri ud je; n. pr. pervi ud v pervi tropi, po konci! i. t. d. Po večkratni vaji bo le malokteri, ki bi ne vedel, kedaj mu je vstati. To jih posebno veseli, s tem vadi se jih misliti. Vaja 7. Dalje razlaga se jim o verstah; versta je ali stranska ali vštricna. Vsaka versta ima voditelja. Je li vedno eden in isti voditelj ? Kako se imenuje? Pri vstrični versti je eden desni drugi levi, kteri? — Pri stranski versti je eden pervi, eden zadnji voditelj, kteri? — Ali desni voditelj zmiraj desni in levi zmiraj levi ostane? — Spremenita se ravno v nasprotna, kako? — Mar pri stranskih verstah pervi voditelj zmiraj pervi ostane, in zadnji, zadnji? Ne. Zadnji postane pervi, a pervi postane zadnji. Kako?— Ravno sedaj pa je čas, da se vadijo učenci različnih obratov. Četert obrata na levo — desno; tudi osmina — polovica in celi obrat se jim pokaže proti koncu. Tudi do sedaj so se obračali, a reklo se jim je: obernite se po šoli, proti vratom, oknu i. t. d., zdaj morajo pa telovadnega izraza navaditi se. če je učencev obilo v eni šolski sobi, naj vsaj kake dve, tri vaje vsi delajo; razpostavi se jih deloraa zunaj klopi, deloma v klopeh in na sedežih Tako lahko delajo vaje z glavo, rokami, trupom, nekoliko tudi z nogami, zato da se vsi urijo; kjer jih je pa manj, toliko laglje se shaja. Vaja 8. Ko že poznajo versto, tropo, obrat o zasuku v tera letu še ni govora, uči se jih razstop. Vstrična versta razstopa na levo, desno ali iz srede; stranska versta razstopa nazaj, naprej tudi iz srede. Mali razstop meri ena roka; a veliki razstop meriti obe roki. Enako vadi se jih tudi skupaj stopati. Kedaj in kateri voditelj na mestu ostane, mora se jih dobro vaditi. Pri razstopu iz srede sredDJi na mestu ostane, isto tako, kadar v sredo skupaj stopajo. Vaja 9. Sedaj začne se hoja v versti; opozoriti jih je tu, da se vsikdar z levo nogo izstopa. Vsaki dene roki na ramo svojemu predniku, da ostanejo vsi drug od druzega enako oddaljeni; ko so že dobro vajeni, se to opusti. Hoje, kakor so na prostem ali v telovadnici mogoče, ovirajo tu šolske stene in klopi; nekoliko se pa le doseči dti; da se v vstricni versti komaj dva, k večem trije koraki napraviti morejo, je razumljivo. Paziti je, da se učenci navadijo ravno stati, ostati tako, kakor iz klopi pridejo, ter vstopiti se drugi za drugim enako oddaljeni, toliko časa, dokler se jim drugače ne ukaže. Poznam blizu 80 let starega gospoda, ki se pa ravno derži, ko možak 40 let. Kje je vzrok? Njegov tedajni učitelj rekel rnu je — to omenjeni gospod sam kaj rad pripoveduje — o neki priliki: J. g'radhalten! To mu je ostalo do visoke starosti. Nikoli ni preveč prigovarjati jim: gVadbalten! Pri pisanji se u.enci kaj radi preveč pripogibljejo; česar se v mladosti privadijo, ostane jim tudi v starosti; ne omenjam pa tega, kako škodljivo je takošno deržanji za persi in oči. Hoja bodi v začetku brez takta, pozneje v taktu. Tu naštete vaje si učitelj razdeli na odločeni čas po svoji previdnosti. Kar posebno mladini dopada, so pesmi: Imamo veliko pritnernih za učence med telovadbo, kakor: Zvesti tovariš; Malivojaci; Kanon; Želje; Po jezeru in dr. V raznoverstnosti vaj, združeni čestokrat s pesmicami, bode telovadba gotovo dopadala mladini, akoravno v šolski izbi. 0 tem se vsakdo lahko sam prepriča. Ako so učenci nemirni ali se kako drugače pregreše, kaznuje se jih najhujše, ako učitelj reče: To in to ste storili, med ukom niste pazljivi bili; ker pa imamo danes te- lovadbo, vam v kazen ne bomo telovadili. Videla se jim bode osupnjenost naobrazu; čestokrat bodo secelojokali terprosili: Naj telovadimo, bodemo pridni .... Učenci se kolikor toliko med vajami vgrejejo; da se pa, posebno v zimskem času in o slabem vremenu, kdo ne prehladi, naj se jim zadnjih 5 — G minut kaj zanimivega bere, s tera se vse nepotrebno besedovanje prestriže. Učni načert govori tudi o igrah. A v učilnici ni prostora za-to: Pomladanski in poletni čas, kadar je vrerae ugodno, gre se z mladino o prostib dneh pod milo nebo, v kak gozd, na trato; tara se izpeljajo že znane igre, saj jih mladost sama zna; nekoliko se jih pa še priuči. Pustimo ji pod milim nebom vso prostost — ne mislim pa razuzdanosti — naj se veseli in raduje; saj ti srečni časi bodo itak hitro zginili, ostal bode o njih le še prijeten spomin. Tako bode obvarvana mladina mnogoterih nerodnosti in pregreškov. Srečna toraj je mladina, ki se v mladosti svoji po otročje razveseIjevati zamore, se ve pod nadzorstvom; Schiller pravi: -Spiele, liebliche Unschuld! Noch ist Arkadien um dich, Und die freie Natur folgt nur dem frohlichen Trieb; Nocb erschafft sich die iippige Kraft erdichtete Schranken, Und dem willigen Muth fehlt noch die Pflicht und der Zweck. Spiele! Bald wird die Arbeit kommen, die hagre, die ernste, Und der gebietenden Pflicht mangeln die Lust und der Muth". Koliko in kako zadostuje pri učenkah, to že tako vsakdo ve. — Vervi ni prezirati. Veliko vaj naredi se s palicami, tudi v šoli lahko; te tako niso drage. Slednjič so še ročaji (Hanteln). Toliko, mislim, zadostovalo bi pervo šolsko leto. Na tej podlagi naj se dalje telovadba razširja tudi druga šolska leta; vaj nikdar ne zmanjka. Pripomočki: »Turnschule von Niggeler, 2 dela, M. Kloss, Fr. Riedl. Sl. matica izdala je dva dela, videl sem le druzega, ju je težko dobiti, Zima" i. t. d. Ob kratkem, namen telovadbi v ljudski šoli bodi: urnost, gibčnost, rednost in segurnost, potem je še le moč. Toliko skušnja uči.  . Inocencij.