Knjižnica š, Mestn'trg' 3230šenti,.. Šentjur a g do 0 & g ŠENTJURSKE novice s 2016 I 352(497 4 Šentjur) S 0117912,2 cobiss o ŠENTJURSKE DAVČNE BLAGAJNE DOM STAREJŠIH ŠENTJUR CS£e H MED S ŠENTJURSKEGA m 2 & DIREKTOR KEMOPLASTA PETER LAPORNIK •tAM tA I: P i V« >'lvp'oj'(ofn Zadobrava 69, 3211 Škofja vas d.o.e. OTIK-TAK vse za koline F,m Celjska cesta l. Slovenske Konjice (stara lokacija Strašek). Tel: 051 607 307 (dežurni telefon) __________ali 03 759 26 50 Peter Žmaher s.p. Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjur www.gostisce-bohorc.com G°stilČ***enoči5 : • : . /r;- v, • v 1B- e D1ICO FLtK Ktell VSAKO MASKO ČAKA KROF! N v www.city-cent INFORMATIVNI DNEVI PETEK, 12 FEBRUAR 2016 MARIBOR: ob 10.00 uri in 15.00 uri CELJE: ob 11.00 uri SOBOTA, 13. FEBRUAR 2016 MARIBOR: ob 10.00 uri wkm Univerza v Mariboru fgpa.um.si Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Pri nas znanje dobi obliko. GRADBENIŠTVO univerzitetni študijski program prve stopnje visokošolski strokovni študijski program prve stopnje študijski program druge stopnje GOSPODARSKO INŽENIRSTVO smer Gradbeništvo, interdisciplinarni univerzitetni študijski program prve in druge stopnje PROMETNO INŽENIRSTVO univerzitetni študijski program prve stopnje visokošolski strokovni študijski program prve stopnje študijski program druge stopnje ARHITEKTURA univerzitetni študijski program prve stopnje študijski program druge stopnje Tel.: 02 2294 306, E: referot.fgpa@um.si S VISOKA ZDRAVSTVENA SOLAVCEUU Postani diplomirana medicinska sestra / diplomirani zdravstvenik Vabljeni k vpisu v visokošolski strokovni študijski program Zdravstvena nega (izredni študij). Informativna dneva: • petek, 12. 2. 2016, ob 16. uri sobota, 13. 2. 2016, ob 10. uri v prostorih Visoke zdravstvene šole, Mariborska c. 7, Celje, 1. nadstropje. www.vzsce.si Šolski center Šentjur v šolskem in študijskem letu 2016/2017 razpisuje naslednje izobraževalne programe: SREDNJA poklicna in strokovna šola štiriletni programi dvoletni program Živilsko prehranski tehnik • Pomočnik v biotehniki in • Kmetijsko podjetniški tehnik oskrbi Naravovarstveni tehnik DVOLETNI PROGRAM • Pomočnik v biotehniki in oskrbi . PROGRAMA 3+2 • Živilsko prehranski tehnik (3+2) • Kmetijsko podjetniški tehnik (3+2). mijiiiiiRi uiiii I KI LETNI PROGRAMI • Mehanik kmetijskih in delovnih strojev • Slaščičar • Pek N sobota, 13. februar ob 9.00. VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Redno in izredno izobraževanje . GOSTINSTVO IN TURIZEM UPRAVLJANJE PODEŽELJA - organizator IN KRAJINE - inženir poslovanja v gostinstvu Kmetijstva in krajine in turizmu * ZIyiLSTVO IN PREHRANA - . NARAVO VARSTVO - inženir živilstva in prehrane inženir naravovarstva. Informativni dnevi: petek, 12. februar ob 11.00 in 16.30 ^ sobota, 13. februar ob 10.30, sobota, 5. marec ob 10.00. Šolski center Šentjur, Cesta na kmetijsko šolo 9, 3230 Šentjur 03 746-29-00, 746-29-02, 746-29-06, Informacije: www.sc-s.si I9IO ■£$ m »ti Šolski Center Šentjur Šolski center Šentjur, Cesta na kmetijsko šolo 9, 3230 Šentji Telefon: 03 746 29 00, fax: 03 746 29 20. ŠENTJURSKE NOVICE, FEBRUAR 2016. \^y urednistvofglsentjurskenovice.si Izpostavljeno NEPRESLISANO Spremljate naše zimske športnike? www.novice.si (D »Tudi doma, kadar kdo zboli, ne oblečemo uniforme, kajne?« Direktorica Doma starejših Šentjur, Vesna V. Razboršek, o tem, zakaj zaposleni v domu ne nosijo klasičnih formalnih uniform. SLOVENSKE BESEDE* T mamo besede svojega jezika. J- Besede, s katerimi smo spregovorili prva imena mame in očeta, cvetice in trave, besede, ki so nam dane za izražanje, sporazumevanje in ne nazadnje besede, ki nas povezujejo v celoto dmžbe in narodne pripadnosti. Da, z domačo slovensko besedo smo se rodili, z njo hodili v šole in z njo rastli in odrasdi v zrel klas. T n na nas, gospe in gospodje, -L j e, ali bomo to slovensko besedo znali, hoteli in zmogli -to besedo naših stoletnih rodov -vrednotiti in ohranjati kot svetinjo, ne le zase, ampak kot svetinjo našega naroda prihodnjim rodovom. T’7~ ako te ljubim beseda slo-X V.venska, meni najdražja! Želimo te varovati, želimo te dajati kot bogato doto otrokom in otrokom otrok. Bog, 21. stoletje bodi po-VJ rok besedi slovenski, da v naši lepi deželi Sloveniji beseda domača svojega zvena ne izgubi! Celotno avtoričino razmišljanje ob slovenskem kulturnem prazniku preberite na strani 30. DESETLETJA SPOROV OKOLI JEZERA Slivniško jezero kot središče razvoja občine Priložnost. Šentjurska občina si želi razvoja Slivniškega jezera, prav tako tamkajšnji ribiči in društva, ki v jezeru vidijo turistično priložnost kraja. Križi in težave. Razvoj jezera ovirajo spori z zasebnikom, ki je lastnik propadle ribogojnice in ribiškega doma. » Piše: Metka Pirc Za mnoge turiste je Slivniško jezero oaza miru, kamor se odpravijo po počitek in napolniti energijo. Člani turističnega društva, ribiči in na Ramni plaži se trudijo, da bi obiskovalcem približali ta doživetja, a načrti z jezerom so od nekdaj bili večji. Največ težav ribičem in ostalimi povzroča spor z zasebnikom, družino Moser, ki je večinska lastnica propadle ribogojnice in povsem dotrajanega ribiškega doma. Ribiški dom je z okolico začel propadati že pred 20 leti. Dobili jezero, izgubili ribiški dom Slivniško jezero je nastalo leta 1976 z zajezitvijo Dobrinskega potoka in potoka Ločnica. Voda, ki seje zbrala v njem, je bila tehnološka voda, namenjena za hlajenje Železarne v Štorah. Hkrati z nastankom jezera seje začel razvoj ribištva. V procesu lastninjenja ribiške družine Voglajna niso vpisali v zemljiško knjigo kot solastnika doma, zato je ta zanje, kot kaže, za vedno izgubljen. Kot povedo ribiči iz omenjene družine, so ga bili svoj čas pripravljeni odkupiti, a dmžina Moser zahteva zanj bistveno preveč denarja, zato si tega ne morejo privoščiti. Tako se ribiči raje držijo svoje glavne dejavnosti, glede na to, da imajo državno koncesijo za upravljanje z vodami na tem območju. »Skušamo se dogovoriti z direktorjem podjetja RTG, ki je lastnik hiše, Gregorjem Moser-jem, a vedno da neko grozno veliko številko, ki je mi ne moremo in ne bomo plačali,« pojasni Predsednik upravnega odbora Ribiške družine Voglajna Zlatko Hofman, kije lani prevzel vodenje ribiške družine. Po drugi strani imajo Moserjevi spor tudi z državo. Ta jih toži zaradi zemljišč, ki so po mnenju države državna, saj so skozi leta postala del vode Slivniškega jezera in zato menijo, da gre za javno dobro. Poiskati skupen jezik Ribiči po drugi povedo, da imajo s Moserji tudi sicer nenehne težave, a da skupnega jezika ne najdejo. DEJSTVA Ramna plaža je ena izmed spodbudnih in pozitivnih lvn|skega jezera. Gregorja Moserja smo skušali za mnenje vprašati tudi mi, a se na naše klice ni odzval. Na šentjurski občim pa nam pojasnijo, da nimajo vpliva na spore lastnikov zemljišč, razen da na vplete apelira, naj za skupn0 dobrobit in možnosti nadaljnjega razvoja območja jezera ter izkoristek njegovega turističnega potenciala vendar poskušajo najti skupni jezik. Občina je s sprejetjem občinskega prostorskega načrta odprla formalne možnosti za razvoj območja okol jezera. Občina sicer načrtuje sestanek s potencialnim akterji turističnega razvoja ob ježem, a ga bodo sklical šele, ko bo izdelan Dokument identifikacije investicij skega plana. Ta bo osnova za pridobivanje državnega in evropskega denarja. V osnutku tega dokumenta predvidevajo izgradnjo cestne, komunalne, rekreacijske infrastrukture na Slivniškem ježem, možnosti bodo tudi za razvoj turizma in ostalo infrastrukturo Načrtovane pridobitve jezera Sicer pa je Šentjur vključen v projekt turistične infrastrukture jezer savinjske regije, v okviru katerega sodeluje več občin. »Gre torej za projekt celostne ureditve, ki je naravnana dolgoročno, izvedba pa je DEJSTVA Zasebniki morajo sodelovati Pri financiranju in izvajanju načrtovanih naložb okoli jezera šentjurska občina računa na denar Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, na republiški proračun in lastna proračunska sredstva. »Seveda pa investicij ne bo mogoče izvesti brez interesa in vlaganj zasebnega sektorja,« opozorijo. odvisna od številnih dejavnikov (pretežno zasebna lastništva zemljišč okoli jezera ter posledično različni interesi glede izrabe teh zemljišč - kmetijske in gozdne površine, vodni režim, varovanje naravnega okolja in habitata - območje Natura 2000),« povedo na občini. Ta je lastnica le manjšega dela zemljišča pasu ob obali jezera, je pa interesentka za razvoj celotnega območja. Podpirajo pozitivne pobude Kljub vsem težavam, kijih prinaša to območje, se občina zaveda, da je Slivniško jezero potencialni rekreacij-sko-turistični biser, ki bi lahko postal eden od nosilcev turističnega razvoja v občini. »Čeprav se pri tem občina srečuje s precej omejitvami, v osredju Slivniško jezero predstavlja potencial. v Korak za korakom Na območju jezera je izjemno razvit ribiški turizem, kar je po mnenju občinskih sodelavcev smiselno negovati tudi v nadalje. Izpostavijo še zainteresiranost in angažiranost lokalne skupnosti KS Slivnica pri Celju za povečanje turistične prepoznavnosti (npr. vključitev destinacije v projekt PD Slivnica S klopce na klopco) ter v okviru zmožnosti skrb za infrastrukturo. Tako bosta denimo Občina Šentjur in KS Slivnica pri Celju v prihajajočem obdobju asfaltirali zadnji del makadamske ceste okrog jezera na odseku Zgornji Rakitovec-Tratna. Gre za nadaljevanje izgradnje ceste, ki sojo z evropskim denarjem pred nekaj leti uredili v sklopu projekta turistične kolesarske poti. ostaja optimistična naravnanost, da bo prevladal skupni interes za razvoj območja, ki ga je možno peljati le s sodelovanjem vseh deležnikov. Verjamemo, da bo temu tako in da bomo zagotovili ustrezne infrastrukturne temelje, na katerih se bodo gradile zgodbe o uspehu,« dodajo na občini. Tudi oni izpostavijo pozitivni primer, ko je zasebnik na Ramni plaži poskrbel za gostinsko in dodatno ponudbo za otroke in v sezoni beleži dober obisk. Območje je tako postalo priljubljena lokacija za razne poletne dogodke, občina pa jim je pomagala pri ureditvi parkirišča in sanitarij. Tudi v prihodnje obljubljajo, da bodo podpirali takšne pozitivne pobude. TRAGIČNO Zadnjo januarsko sredo ponoči je v tem predoru vlak povozil moškega. Nova smrtna žrtev na železnici v Dolgi Gori Predor. V Dolgi Gori je konec januarja ponoči vlak do smrti povozil moškega. » Piše: Nina Krobat 27. januarja okoli pol ene ponoči je železnica na območju Dolge Gore terjala novo smrtno žrtev, že tretjo v zadnjih nekaj letih. »Strojevodja, ki je ponoči peljal vlak med Dolgo Goro in Poljčanami, je opazil, da v predom ob tirih leži neznanec. Takoj je obvestil vse pristojne in tudi strojevodjo vlaka, ki je vozil nekaj minut za njim. Slednji je ustavil vlak in ugotovil, da ob tirih res leži moško truplo,“ je dogodek za naš časopis opisala Mateja Živoder iz Slovenskih železnic. Uvedli so izredno zaporo levega tira, ki je trajala okoli štiri ure. Umrli s Konjiškega Kot je potrdila predstavnica Policijske uprave Celje Milena Trbulin, je v dolgogorskem predom vlak, ki je vozil v smeri Maribora, povozil triinpetde-set-letnega Antona Rupnika z Zbelovske Gore. »Policisti in kriminalisti so opravili ogled kraja dejanja. Za pokojnega je bila odrejena sanitarna obdukcija. Na truplu ni bilo znakov, ki bi kazali na nasilno smrt," je dodala Trbulinova. Ko smo o dogodku poizvedovali med okoliškimi stanovalci, nam je eden od njih dejal, da je v nočnih urah blizu železniške postaje opazil moškega, ki bi lahko ustrezal opisu, draga krajanka pa naj bi nekega moškega že pozno zvečer videla hoditi po tirih nekoliko nižje. Tretja smrtna žrtev Sicer pa je to že tretja smrtna žrtev na železniških tirih v Dolgi Gori. 29. januarja sta minili natanko dve leti, kar je na tamkajšnjem železniškem prehodu ugasnilo življenje komaj 19-letnega dekleta iz Loč. Ko je zjutraj želela na vlak, ki bi jo odpeljal v šolo, jo je pri prečkanju tirov zbil hitri vlak. Dekle je utrpelo tako hude poškodbe, da je pozneje za posledicami nesreče v celjski bolnišnici umrlo. Nekaj mesecev kasneje pa je na tirih blizu Dolge Gore umrl mlajši moški, šlo je za samomor. novice (D Novice ŠENTJURSKE NOVICE, FEBRUAR 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si ŠENTJURSKE NOVICE, FEBRUAR 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si ČLOVEKOVE PRAVICE Sentjurčani opozarjali na razmere v zdravstvu Vlasta Nussdorfer. Po pogovoru s Šentjur-čani zelo hudih kršitev ni zaznala, ljudje pa opozarjajo predvsem na težave v zdravstvu. » Piše: Nina K robat Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je sredi januarja s svojimi sodelavci poslovala v Šentjurju. Na pogovor z njo in njenimi sodelavci se je naročilo 13 občanov, večinoma pa so opozarjali na razmere v zdravstvu. Premalo fizioterapevtov Nussdorferjevo so opozorili, da je v Šentjurju premalo fizioterapevtov. Nujno bi potrebovali še eno koncesijo. »Tu bo ljudem zagotovo treba priskočiti na pomoč,« je prepričana varuhinja. Poleg tega je kar nekaj pritožb, tudi tožb na sodišču, povezanih z delom celjske bolnišnice. »Sami nimamo pristojnosti, kadar so zadeve odprte na sodiščih, DEJSTVA Pobuda župana Z varuhinjo se je srečal tudi župan mag. Marko Diaci. Varuhinjo je seznanil s predlogom za spremembo zakonodaje, tako da bi o manjših posegih v prostor znova odločale občine, saj so postopki sprejemanja občinskih prostorskih načrtov predolgi. Varuhinja ga je med drugim povprašala tudi o napredku pri reševanju primerov kategorizacij javnih cest skladno z odločitvijo ustavnega sodišča. Izrazil je obžalovanje, da ima zasebni interes večjo težo, kot ga ima javni, čeprav spoštuje odločitev ustavnega sodišča in skuša kategorizacijo cest reševati skladno z njo. imamo pa pristojnost, če zadeve tečejo predolgo. V nekaterih primerih bomo tako ugotavljali, kako tečejo zadeve,« je napovedala, nekatere pa je po pomoč napotila k zastopnikom pacientovih pravic. Poudarila je tudi, da so nekateri nezadovoljni s postavitvijo diagnoze, napoto vanjem bolnikov 'od vrat do vrat', zdravstvenim osebjem in podobno. Nekateri so nezadovoljni z delom in odnosom članov invalidskih komisij, zlasti druge stopnje, ki so včasih prepočasne. »Ljudje ne morejo verjeti, da so še sposobni za delo, čeprav imajo zelo težke diagnoze in ne bi mogli delati.« Varuhinja vse našteto spremlja, opozarja in predlaga izboljšave. Kratko potegnejo otroci Varuhinja povsod sliši tudi žalostne zgodbe družin, ki se razhajajo. »Vedno opozarjam, da so sodišča tista, ki sicer razsojajo v družinskih zadevah, vendar je to izjemno težko. Če se dva razhajata na težek način, kratko potegnejo otroci. V mnogih primerih, ko zadeva pride k varuhu, so ti otroci že zmanipulirani in nočejo stikov, navadno z očetom, saj večinoma ostanejo pri mami,« ugotavlja. Nekatere zadeve trajajo že leta in leta. Varuhinja opozarja, da bi morala družinska sodišča delovati hitro, da bi bili otroci čim manj obremenjeni. Mobing in izguba službe Šentjurčani so varuhinji potožili tudi nad izgubo službe, ki je še posebej travmatična za ljudi v srednjih letih. Nekaterim se zdi, da so bili odpuščeni brez pravih razlogov, omenjali so mobing in neprimeren odnos delodajalcev. »Ljudje si o tem ne upajo govoriti in tega tudi ne upajo prijaviti,« ugotavlja. Opozarjajo jo tudi na svoj lasten občutek nemoči (v zdravstveni obravnavi, pri pravnih težavah) zaradi pomanjkanja denarja. Varuhinja je še enkrat opozorila, da socialno-ekonom-ski status ne sme biti temelj človekovih pravic. Ob poslovanju v Šentjurju se je srečala tudi s primerom domnevno neprimerno dodeljene pokojnine. Država je uveljavila na tem področju že nekaj sprememb, ki pa jim ljudje ne uspejo slediti. Pritožujejo se tudi nad prenizkimi pokojninami, je še povedala. Majda Mauer, Cvetličarna Majda Šentjur. Tudi ona je morala uvesti davčno blagajno. Novosti ji niso vzele optimizma pri strokovnem delu. Str.0 Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic. Januarja je poslovala v Šentjurju, Sentjurčani so jo opozarjali na razmere v zdravstvu. Str.0 Mojca Stopar, predsednica šentjurske Spominčice. Zdaj združujejo 150 članov in so odprti za nove. Str.0 Peter Lapornik, direktor Kemplast Šentjur. Podjetje končuje lansko poslovno leto z boljšo realizacijo, letos se bodo še širili. Str.0 Polonca Kitak, slikarka. Je zelo dejavna ustvarjalka in se s svojim delom aktivno vključuje v šentjurski kulturni utrip. Str.0 Anja Lavbič, strokovna vodja Mladinske folklorne skupine Lintvar. Mladi se že šest let družijo ob ohranjanju slovenskega ljudskega izročila. Str. Dejan Mihevc, trener KK Tajfun. Njegov ugled raste. Tokrat se je kot prvi športnik povzpel na vrh lestvice 50 najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja portala Kozjan-sko.info. gtr. Novice (7) Teme MESECA DOM STAREJŠIH ŠENTJUR str.io.ii Z novimi pristopi do domačnosti in boljšega počutja. Spoznajte nove sobe, kopalnice, prenovljene hodnike... DAVČNE BLAGAJNE str.9 Novi sistem je v celoti zaživel, zato smo pri podjetnikih s Šentjurskega preverili, kako se obnese. MED S ŠENTJURSKEGA str.b Naš med je vreden zaupanja, pravijo šentjurski čebelarji. NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST STR.22.23 Krajani o tem, kakoje živeti v šentjurskem delu Grobelnega. Želijo si, da bi se še bolj povezali in poznali. DOBER NASVET str.20 Kako do slastnih krofov? Svetuje vam izkušena gospodinja Danica Cesar iz Dobja. Ipavčev center pod knjižnico Ipavčev kulturni center (IKC) v Šentjurju od novega leta sodi pod okrilje šentjurske knjižnice. Z novim letom je Knjižnica Šentjur namreč postala uradni programski vodja in soupravljavec Ipavčevega kulturnega centra. Knjižnica tako zdaj sprejema tudi vse vloge za najem prostorov IKC. Ta ostaja osrednji prostor za izvajanje kulturnih in drugih javnih prireditev, razstav, predavanj in izobraževanj. Poleg tega je v januarju vzpostavili novo spletno stran Ipavčevega kulturnega centra. Na njej so zbrali podatke o sami stavbi in njenih prostorih, prihajajočih in preteklih dogodkih, informacije o najemu prostorov, cenik in drugo. In koliko od prvega januarja stane najem prostorov? Ura najema velike dvorane za prireditve, ki niso komercialne narave, stanc 40 evrov, ura najema male dvorane pa 20 evrov. Za komercialne prireditve so navedene cene 100 odstotkov višje. (NK) www.maqnumloaistika.si AKUMULATOR CENTER MAGNUM LOGISTIKA ■O LOXA u, ■*e zelo temen ~s£?reninnekris^^^ Mihaela Kotnik je predsednica šentjurskega čebelarskega društva, ki letos praznuje 110-letnico delovanja. Foto osebni a-t* aromi, odvisna je tudi od lege čebelnjaka. »Pri ponudnikih, ki imajo večjo količino medu, se je afera poznala. Ti pripravljajo tudi darilne aranžmaje in je prišlo do odpovedi le teh. Manjši čebelarji tega niso toliko ! občutili,« ugotavlja Kotnikova. Tudi sama izhaja iz čebelarske družine. Že njen stari oče in nato stric sta se ukvarjala s čebelarjenjem in še se spominja, kako f je kot otrok lizala med. »Ko sem : prišla do upokojitve, se je želja po ‘čebelarjenju zbudila. Začela sem z I enim panjem in ves čas sem imela v mislih, kako bodo čebele brenkale okoli hiše. Pa jih je iz enega panja nastalo dvanajst. Trenutno jih 1 imam devet in zanje skrbiva skupaj z možem,« navdušeno pripoveduje predsednica društva. Brez bojazni V šentjurskem društvu deluje nekaj več kot 40 čebelarjev, imajo tudi podmladek, kar je še posebej dragoceno. »Čebelarjenje je predvsem sprostitev, želja po povezavi z naravo. Doživetja med čebelami so posebna in včasih jih kar težko opišemo,« razlaga Kotnikova. Šentjurski čebelarji pridelajo največ cvetličnega medu, pa tudi lipovega in kostanjevega, nekaj je akacije. Njihov naj mlajši čebelar je star 37 let, naj starejši pa 89. Kot pravi Komikova, imajo vsi že naslednike. »Ljudem se res ni treba bati glede medu, saj zagotavljamo, da je ta neoporečen. Lahko ga uživajo v tolikšni meri, kot so ga prej, in to DEJSTVA r w Čebele mirujejo Čebele pozimi ne spijo, ampak mirujejo. Ker je hladno, se stisnejo v gručo, ko bo postalo topleje, se bo gnezdo začelo širiti. Čebelarji se pozimi pripravljajo na pomlad, zimski čas izkoristijo za izobraževanja, delajo načrte za naprej, kaj vse je še treba postoriti v čebelnjaku. brez kakršnekoli bojazni,« doda. Ne pretiravajte s segrevanjem Če boste med mešali v vroč čaj, ki ima 40 ali več stopinj Celzija, bo izgubil svojo vrednost. Pomembno je torej, da z medom počakate, dokler čaj ne postane mlačen. Lahko pa med uživate tudi na kruhu ali kar tako, na žličko, s čimer bo ohranil zdravilne učinkovine. Poleg medu čebelarji priporočajo uporabo propolisa in matičnega mlečka. Če med kristalizira, je to dober znak. Nekatere to moti, zato ga segrevajo. Mihaela Kotnik priporoča, da ga segrejete le do 40 stopinj Celzija, in sicer tako, da kozarec potopite v toplo vodo ali pa ga postavite v pečico, kjer lahko natančno naravnate temperaturo. Tako bo med spet prešel v tekoče stanje. »Marsikdo misli, da je kristaliziran med posledica dodanega sladkorja, a to ne drži. Vsak naravni med kristalizira. Cvedični, v katerem je prisotnega veliko regrata, hitreje kristalizira kot denimo kostanjev med,« razlaga Kotnikova. DAVČNE BLAGAJNE Večjih težav pri nas ne povzročajo Anton Selič Davčne blagajne. Novi sistem je v celoti zaživel, zato smo pri podjetnikih s Šentjurskega preverili, kako se obnese. Dober ukrep? Mnenja glede tega so deljena. » Piše: Nina Krobat Anton Selič, elektroinsta-lacije in trgovina V sistem davčnih blagajn so v njegovem podjetju vključeni že od sredine lanskega decembra. »Glede na to, da smo že prej imeli vzpostavljen transparentni sistem, je zadeva popolnoma normalno stekla, tako na testnem poslovanju kot kasneje. Za nas tudi ne predstavlja večje spremembe, saj smo že doslej vsem izdajali račune. Edina razlika je, da je zdaj na njih ta koda,« je svoje dosedanje izkušnje strnil uspešni šentjurski podjetnik. Novih blagajn jim ni bilo treba kupiti, pač pa so morali kupiti ustrezno programsko opremo. Na terenu uporabljajo mobilno enoto blagajne, ki za zdaj tudi ne povzroča težav. Podjetje Antona Seliča je imelo z novostjo manj kot tisoč evrov stroškov, a ukrep, ki želi zajeziti sivo ekonomijo, podjetnik kljub temu podpira. »Pri doslednem nadzoru bo ukrep učinkovit. Če vemo, da se iz te vreče polni cel kup blagajn, od pokojninske do zdravstvene, potem nam mora ta ukrep biti vsem v interesu.« Franc Žurej Franc Žurej, Kavarna Center Davčno blagajno so v kavarni zagnali prvega januarja. Podjetnik je moral zagotoviti tako novo strojno kot programsko opremo. Sprva so račune izdajali s pomočjo tablice, ki pa se ni najbolje obnesla, zato je Žurej v času našega pogovora že načrtoval nakup novega računalnika. Na hitro je izračunal, da ga je oziroma bo nova strojna oprema stala okoli 800 evrov. Poleg tega se je odločil za mesečno plačilo najema programske opreme, ta nanese okoli 16 evrov na mesec. Seveda gostinec dodatnih stroškov ni ravno vesel. Večjih težav v delovanju sistema potrjevanja računov ni zaznal, je pa res, da zadeva tu in tam malo 'zašte-ka'. »Nisem prepričan, ali zaradi naše brezžične internetne povezave ali je krivda na dmgi strani. Včasih račun potrdi takoj, včasih po 10 sekundah. Če računa sistem ne potrdi takoj, stranka vseeno dobi račun, sistem pa račun samodejno potrdi čez nekaj minut,« opiše Žurej. In kaj meni o tem ukrepu? »Pri nas se ni spremenilo nič, saj so stranke vedno dobile račun. Mislim pa, da bodo v nekaterih branžah storitve tudi zdaj nekateri opravljali brez računa. To, da se račun sploh ne napiše, je največji problem.« Majda Mauer, Cvetličarna Majda Ker so v priljubljeni šentjurski cvetličarni že pred uvedbo nove zakonodaje imeli ustrezno blagajno, le-te ni bilo treba na novo kupiti, morali pa sojo nadgraditi s programsko opremo in si urediti internetno povezavo. Nadgradnja blagajne je cvetličarko stala 200 evrov, odtlej Majda Mauer pa mora plačevati tudi mesečne položnice za internet. Davčno blagajno je vzpostavila konec decembra. »Sistem praviloma deluje dobro. Nekaj težav smo imeli s stomiranjem računa, saj račun še ni bil prenesen na Furs in dokler ni, ga ni mogoče stornirati. Sicer vse deluje brezhibno.« Stranke, pravi gospa Majda, redno vzamejo račun in tudi vedo, da ga morajo vzeti. Ko jo povprašamo, kako komentira ta ukrep, pa odgovori: »Treba je dati cesarju, kar je cesarjevega. In kar je bilo treba dati, sem dala že prej. Se pa ne bom ukvarjala s tem, temveč predvsem s kakovostjo svojih mojih storitev.« V podjetju Jager Boštjan Jager, vodja trženja v podjetju Jagros, pove, da so davčne blagajne začeli uvajati v decembru. »Zaradi tega smo imeli približno 20.000 evrov dodatnih stroškov, predvsem, ker smo morali menjati kar nekaj računalniške opreme prej, kot bi to bilo sicer potrebno zaradi zastaranja le-te.« Sistem načeloma deluje brezhibno, občasno so sicer izpadi zaradi preobremenitev na strežnikih Fursa, a večjih težav ne opažajo. Opažajo tudi, da kupci zdaj bolje pogledajo račun, saj je ta zdaj daljši, zaradi kod in vseh dodatnih podatkov na računu. »Če kupite žemljico za 10 centov, je dolžina računa okoli 10 centimetrov ali več ...« Jager je prepričan, da je ukrep povzročil obilico dodatnega dela IT oddelkom v podjetjih in cel kup dodatnih stroškov. »Pri podjetjih, kjer smo imeli računalniške blagajne že doslej, bistvenih sprememb v delu ni, prav tako ne bo nobenih sprememb v pobranih davkih,« še dodaja. ANKETA Vklopi razum, zahtevaj račun Kaj o nagradni igri pravijo mladi Šentjurčani? Sodelujejo? » Spraševal: Denis Kresnik Žan Jakopin, Šentjur Nagradna igra mi je všeč, saj bomo tako lahko zaznali nepravilnosti in točno ugotovili, kdo krši protokol. Nagrade pa si lahko razlagamo kot nekakšno motivacijo, saj glede na to, koliko ljudi sodeluje, je le majhna verjetnost da dobiš nagrado. Vseeno pa v nagradni igri sodelujem tudi sam. Lučka Tovornik, Planina V nagradni igri sodelujem. Po eni strani je stvar pametna, saj z lahkoto spremljaš, ali so vsi računi v skladu z zakonom. Po drugi strani pa se mi zdi zadeva brezvezna, saj namesto da bi račune pregledovali sami, pa s tem na nek način pretentajo ljudi, da to delo opravijo namesto njih. David Goričan, Zabukovica Nagradno igro poznam, v njej pa ne sodelujem. Igra se mi zdi zanimiva, saj nas stimulira za jemanje računov v trgovinah, pekarnah, gostilnah ... Glede na nagradni sklad pa mislim, da bo v nagradni igri sodelovalo vedno več ljudi. Blaž Verhovšek, Šentjur Ta nagradna igra se mi zdi zelo čudna, da ne rečem sumljiva, saj je to delo, ki bi ga naj opravljala točno določena ustanova in ne prebivalci Slovenije. Zato tudi ne sodelujem v njej, saj je to nekakšno zavajanje ljudi, sploh z denarnimi nagradami. Seveda pa veliko ljudi to premami in kolikor slišim, sodeluje že veliko število ljudi. @ Reportaža ŠENTJURSKE NOVICE, FEBRUAR 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si ŠENTJURSKE NOVICE, FEBRUAR 2016. uuJLA_4}3iT urednistvo(g)sentjurskenovice.si Reportaža @ Z NOVIMI PRISTOPI DO DOMAČNOSTI IN BOLJŠEGA POČUTJA V domu, a kot nekocgroma Dom starejših Šentjur. V zadnjem obdobju ob obnovi domskih prostorov intenzivno uvajajo nove, moderne koncepte dela. Z namenom, da bi ustvarili čim večji občutek domačnosti, dom starejših vse bolj postaja dom v pravem pomenu besede. » Piše: Nina K robat V Domu starejših Šentjur zaposleni ne nosijo klasičnih formalnih uniform. »Tudi doma, kadar kdo zboli, ne oblečemo uniforme, kajne?« se nasmeji direktorica Vesna V. Razboršek. »Želimo se namreč čim bolj odmakniti od prizvoka institucije in za naše stanovalce postati pravi dom. Želimo torej, da pri nas živijo tako, kot so živeli doma - normalno,« nadaljuje direktorica. To je temeljna vizija vodstva Doma starejših Šentjur, ki tudi v arhitekturnem smislu vse bolj postaja podoben klasičnemu družinskemu domovanju. V zadnjem obdobju prostore namreč prenavljajo v skladu z novimi, modernimi koncepti dela, ki jih intenzivno uvajajo za boljše počutje vseh 160 stanovalcev. Tudi ali pa predvsem tistih najbolj ranljivih, kot so osebe z demenco. nfli Direktorica Doma starejših Šentjur, Vesna V. Razboršek. cev, kijih povezuje osrednji dnevni prostor s kuhinjo. Tudi v naših domovih je kuhinja osrednji prostor družinskega živ- Hiša in medgeneracijski center S prenovo večine skupnih prostorov bodo končali letos. Za to leto namreč načrtujejo prenovo jedilnice, avle in recepcije, želijo pa uvesti še en nov koncept dela, ki so ga poimenovali Hiša in bo edinstven v našem prostoru. Podrobnosti direktorica za zdaj še ni izdala, jasno pa je, da jim novih in inovativnih idej ne zmanjka. Med njimi je tudi medgeneracijski center, prostor za različne aktivnosti vseh generacij, ki bi ga radi vzpostavili sočasno s prizidkom. Življenje ob domačem ognjišču Kako v takšni ustanovi ustvariti občutek domačnosti in družinske povezanosti? V zadnjem obdobju namesto klasične institucionalne oskrbe uvajajo t. i. gospodinjske skupine: manjše skupine stanoval- ljenja, domače 'ognjišče', ki nam daje občutek topline in varnosti. Kuhinja, iz katere večkrat na dan prijetno zadiši, je tudi središče vsake od treh gospodinjskih skupin. Stanovalci radi sodelujejo pri pripravi kakšnega obroka, kasneje se lahko umaknejo, posedijo za mizo v odprtem in svetlem dnevnem prostoru, ležejo na kavč ob kaminu ali prižgejo televizijo. Kot so nekoč doma. Ob njih so zmeraj isti zaposleni, saj želijo splesti čim bolj pristne, družinske odnose. Elemente domačnosti v gospodinjskih skupinah so skušali ustvariti tudi s pohištvom in opremo, ki se želita čim bolj približati klasični kozjanski kmečki hiši. Tako so na- mestili kamin, rustikalno pohištvo, imitacijo lesenih tal... Kopalnica dobrega počutja Med zadnjimi pridobitvami je tudi kopalnica, ki spominja na vvel-lness. V tem prijetno opremljenem prostoru s kadjo, prho, straniščem in prostorom za počitek ali masažo ne najdemo ničesar medicinskega. Namenjen je razvajanju, ugodju v blagodejnih učinkih vode. Intimni prostor vsebuje elemente narave. Keramika je v imitaciji rečnega proda in beline neba, obod iz slovenskega macesna, pomirjujoče vzdušje pa še stopnjujejo pridušena svetloba, prijetne vonjave in glasba. Kopalnica dobrega počutja je namenjena vsem stanovalcem in je zelo dobro obiskana, še posebej pa seje izkazala pri stanovalcih v zahtevnejših zdravstvenih stanjih. Obiskovalec je prijetno presenečen, saj takšnega ambienta ne pričakuje. Oaza Pred kratkim so uredili Oazo, večjo sobo, v kateri bivajo štirje stanovalci. Ker z okolico ne zmorejo več komunicirati verbalno, do njihovih čutov v Oazi dostopajo preko dmgih kanalov - z dotiki, sproščujočo glasbo, toplimi barvami, prijetnimi vonjavami, vizualnimi podobami, toploto kamina ... Obiskovalec je prijetno presenečen, saj takšnega ambienta v ustanovah, kot so domovi starejših, ne pričakuje. Je sproščujoč, blagodejen, pomirjujoč. Miren in spokojen. In zaposleni že opažajo, kako blagodejno deluje na vsakogar, ki vstopi. Na novo so uredili tudi posebno sobo za paliativno oskrbo. Intimen prostor je namenjen umirajočim in njihovim svojcem, ki lahko v tej sobi tudi prespijo. Sobe in inovativen hodnik V decembru so končali s prenovo sob v enem od traktov doma. Število ležišč so zmanjšali, v sobe pa umestili kopalnice. Te so namreč izjemno pomembne za zagotavljanje občutka zasebnosti in intime. Tudi v dvoposteljnih sobah so skušali ustvariti čim večji občutek zasebnosti, celotna prenova prostorov znotraj starejšega objekta pa je predstavljala svojevrsten gradbeni izziv. Z obnovo drugih sob bo treba zdaj počakati, saj za izvedbo potrebujejo nadomestni objekt oziroma prizidek. Idejna zasnova je že pripravljena, vodstvo pa upa tudi na primerne evropske razpise. Posebnost tega dela je inovativen hodnik s posebnimi osvetljenimi nišami. Ker tukaj večinoma bivajo stanovalci z demenco, so v steno pred vsako sobo vgradili niše, vanje pa razstavili različne osebne predmete stanovalcev. Ti predmeti jih nagovorijo in tako prepoznajo svojo sobo. Gre za nov koncept, ki se je v praksi zelo izkazal. Osvetljene niše z razstavljenimi osebnimi predmeti stanovalcev. Tako lažje najdejo svojo sobo. V gospodinjski skupini manjše število stanovalcev povezuje osrednji @ Novice / Kolumna ŠE DO MARCA Pomagajmo šentjurskim družinam v stiski! Dobrodelna akcija. Pri Občinski zvezi prijateljev mladine Šentjur ugotavljajo, da odziv ni velik in občane znova prosijo za pomoč. » Piše: Nina Krobat Vedno več družin s Šentjurskega je v veliki gmotni stiski, zato so decembra pri Občinski zvezi prijateljev mladine Šentjur (OZPM) začeli veliko dobrodelno akcijo. Predsednica Zveze Albina Karmuzel je konec januarja za Šentjurske novice povedala, da odziv doslej ni bil ravno velik, zato občane, podjetnike, društva in organizacije znova prosi za pomoč. Da naši otroci ne bodo lačni Karmuzlova, ki se že vrsto let trudi lajšati stiske šentjurskih otrok, opaža, da se v spiralo revščine vedno pogosteje ujamejo zaposleni z minimalnimi dohodki. Tisti, ki na mesec zaslužijo dobrih 500 evrov. Dmžine z enim nizkim dohodkom, tudi družine z dvema tako nizkima dohodkoma in več otroki izjemno težko preživijo. »Starši plačajo položnice, potem pa denarja zmanjka. Tako otrokom ne zmorejo plačati kosila v šoli, ni za hrano, ni za druge nujne stroške. Včasih se primem za glavo in se vprašam, kako preživijo. Včasih me prosijo: "Vsaj malo mesa bi kupili otrokom, drugo smo si tako pridelali ..." Človeku se para srce,« opisuje Karmuzlova, ki ima trenutno na mizi 22 prošenj za brezplačna šolska kosila. Opaža, da je družin, ki potrebujejo pomoč, na Šentjurskem vedno več. DEJSTVA »Včasih me prosijo: "Vsaj malo mesa bi kupili otrokom, drugo smo si tako pridelali ..." Človeku se para srce,« stiske naših občanov opisuje Albina Karmuzel. Vsak evro šteje Družine potrebujejo hrano. V paketih Rdečega križa in Karitasa občasno dobijo nekaj osnovnih živil, a to ne zadostuje za cel mesec. Tako v sklopu dobrodelne akcije zbirajo olje, moko, testenine, paštete, konzervirano hrano, kosmiče, mleko in dmga živila z daljšim rokom trajanja. Tudi pripomočke za osebno higieno, pralni prašek, otroške plenice. Občani, ki to zmorejo, lahko v kakšni lokalni živilski trgovini kupijo vrednostne bone. Lahko pa tudi darujejo denar za plačilo kakšne položnice, za šolska kosila, mesečne vozovnice dijakov, šolske potrebščine ... Vsak evro šteje. »Ne pričakujemo velikih zneskov. Zelo veliko pomenijo mali, simbolični zneski, ki jih občani, ki to zmorejo, lahko nakažejo na naš transakcijski račun,« prosi Karmuzlova. Da bo zbrana pomoč prišla v prave roke, so se v akciji povezali tudi s šentjursko enoto centra za socialno delo in šentjurskim Območnim združenjem Rdečega križa. Kako pomagamo? Vse posameznike, organizacije in poslovne subjekte pozivajo, da stopijo v stik z Občinsko zvezo prijateljev mladine Šentjur, kjer se bodo dogovorili o vseh podrobnostih glede prevzema hrane in drugih artiklov za družine v stiski. Kontakt: 041 808 793 (Albina Karmuzel); sentjur.ozpm@gmail.com; OZPM Šentjur, Mestni trg 10, 3230 Šentjur Nakazila na transakcijski račun OZPM: TRR: 5156 0600 0004 4724 283 Namen: za družine v stiski Sklic: 2016 20168 POVABLJENI K RAZMIŠLJANJU Obrekovanje je podpihovanje nestrpnosti Zakaj je obrekovanje tako priljubljeno in vseprisotno? Pri sebi si nihče ne želi, da bi ga drugi za njegovim hrbtom obrekovali, obsojali, poniževali, se mu posmehovali ter hujskali in podžigali sovraštvo proti njemu. Če vidimo takšne prizore v filmu, se nam zdijo tisti, ki to počnejo, infantilni in zlobni. Zakaj potem mnogi to redno počnejo, nekateri celo zlonamerno in sadistično? Ali niso sposobni videti, kaj počnejo? Morda pa se z obrekovanjem le hinavsko javno ne strinjajo, a ga uporabljajo, ko jim koristi in hočejo škoditi drugim. Se je pač treba sprijazniti? Danes se pogosto dogaja, da ljudje govorijo eno, delajo pa drugo. Enako pereče je vprašanje, zakaj se ljudje obrekovanju ne zoperstavljajo in se mu tako lahkotno pridružijo. Namesto, da bi sogovorniku povedali, da ima strup na jeziku, se mu pridružijo ali pa so tiho, s čimer se s sogovornikom pravzaprav nemo strinjajo. Piše: Dr. Nejc Jelen, vodja projekta Mi smo ZA STRPNOST!, podpredsednik Društva Eksena in vodja Inštituta Eksena v Izobraževalnem centru Eksena Ne vrag, le sosed bo mejak Največji slovenski pesnik France Prešeren je pred več kot 170 leti zapisal svoje sanje o strpnosti v pesmi, ki je tudi naša himna: »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat’ dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!« V okolju, kjer je obrekovanje odob-ravano in splošen hobi, preko katerega ljudje sproščajo svoje osebne frustracije in nezadovoljstvo nad svojim življenjem, tako da brezvestno pljuvajo po drugih, namesto da bi pometli pred svojim pragom, sramotimo Prešernove upe o mejaku, ki je sosed in svetu brez prepira. Vsi želimo živeti v naprednem civilizacijskem in kulturnem okolju, kjer ne vladajo vaške čenče, podla ugibanja in govorice po načelu 'baba rekla, baba kazala'. Ko sem se nedavno pogovarjal z nekaj vidnejšimi Šentjurčani in izpostavil to razširjeno obliko nestrpnosti in sovraštva, so mi odvrnili, da se je s tem pač potrebno sprijazniti. Da so žal tudi krajani naše občine pač takšni, da radi obrekujejo, da je od nekdaj tako in da tega ni mogoče spremeniti. Tu moram ugovarjati pesimizmu in nihilizmu, saj verjamem, da si v resnici vsi želimo živeti v naprednem civilizacijskem in kulturnem okolju, kjer ne vladajo vaške čenče, podla ugibanja in govorice po načelu 'baba rekla, baba kazala'. Zato sem hvaležen, da lahko skozi Izobraževalni center Eksena in Društvo Eksena sodelujem pri promociji strpnosti in Deklaracije o načelih strpnosti v naši občini. Če smo si Slovenci izbrali to himno in jo tako ponosno pojemo, potem je naša dolžnost, da v življenje vnašamo tudi njeno vsebino in sporočilo. Nujno pa mora s tem začeti vsak pri sebi, namesto, da se že takoj v začetku vsak izgovori, da nikoli ne obrekuje. S tovrstnim sprenevedanjem in neiskrenostjo do sebe bomo samo ostali v isti pritlehni mlakuži, kjer smo. Naslednji korak pa je, da damo sogovornikom vedeti, da obrekovanja ne podpiramo ali spodbujamo. Konec koncev je najbolj primerno, da je vsak vsaj toliko dostojen in pošten, da se o do-tični stvari pogovori s tistim, ki ga stvar zadeva. Tako bi si od drugih verjetno želeli tudi mi sami. ŠENTJURSKI GOVEDOREJCI Letno oddajo 12 milijonov litrov mleka Prizorišče govedorejske razstave v Šentjurju. Govedo lisaste pasme člana GD Šentjur, Primoža Pevca, ki opravlja funkcijo podpredsednika Zveze rejcev govedi lisaste pasme Slovenije. Govedorejsko društvo Šentjur. Leta 1990 ustanovljeno prvo govedorejsko društvo v celjski regiji je strokovno združenje rejcev govedi občin Šentjur in Dobje. » Piše: Tomaž Pritekelj Govedorejsko društvo (GD) Šentjur združuje med 65 in 75 večjih rejcev govedi iz občin Šentjur in Dobje. Večinoma so to lastniki kmetij, ki se povezujejo tudi v nacionalni Zvezi društev rejcev govedi lisaste pasme in Društvu rejcev govedi črno bele pasme v Sloveniji. »Glavni namen GD Šentjur je izobraževanje govedorejcev iz naših občin. Da jim ponudimo čim več primerov dobrih praks doma in v tujini ter da jim pomagamo priti do strokovnih informacij,« pravi strokovni tajnik društva, Zdravko Brglez. Mleko in meso ostaneta v Sloveniji Brglez ugotavlja, da se približno polovica naših govedorejcev odloči za pridelavo mesa, druga polovica pa za mleko. Predvsem manjši kmeti se DEJSTVA Zdrav odnos do živali Krmljenje ima na zdravje govedi največji vpliv, predvsem na presnovne bolezni in bolezni reprodukcije. Za zdravje govedi je v prvi vrsti odgovoren lastnik. »Zelo pomembno je tudi, da so živali v zdravem odnosu z rejcem. Da niso v stresu in da nima rejec do živali grobega odnosa,« je poudaril Zdravko Brglez. Strokovni tajnik GD Šentjur, Zdravko Brglez: »Izmenjavo strokovnih informacij iz sveta želimo pospešiti in jih vnesti v naše okolje.« v večini odločijo za meso, medtem ko se večji govedorejci usmerijo v mlečno pridelavo. Preko Kmetijske zadruge Šentjur tako okoli 120 kmetij odda letno okoli 12 milijonov litrov mleka, kar je za 200 odstotkov več kot pred tridesetimi leti. Večina našega mleka gre v predelavo v Mlekarno Celeia. Tako mleko ostane pri nas za slovenskega potrošnika. Okoli 5 kmetij pa svoje mleko posreduje naprej v Italijo. Večino mesa naši govedorejci posredujejo v nadaljnjo obdelavo v Celjske mesnine. Razstave, predavanja, druženje... Leta 2011 so člani GD Šentjur preko lokalne akcijske skupine Las po desetih letih znova organizirali tudi veliko razstavo govedi. Na njej so predstavili kvalitetne živali, pretežno lisaste pasme. Okoli 32 živali in ponudbo kmečkih dobrot so predstavili tudi z namenom, da sporočijo potrošnikom, da je lokalno pridelana hrana najbolj kvalitetna in zdrava ter da kratke poti trgovanja ohranjajo naravo in okolje. Približno tretjina članov dmštva sodeluje v krožku rejcev mlečnih krav. V krožku se člani v zimskem času mesečno dobivajo ob obravnavah določenih tem, pri čemer vedno sodeluje kakšen specialist. Poleg predavanja, na katerem predstavijo temo bodisi s področja plodnosti, zdravja živine, prehrane ali selekcije, so ti krožki namenjeni tudi izmenjavi izkušenj ob druženju. Organizirajo tudi predavanja ob občnem zboru in ob tradicionalnem govedorejskem dnevu, kjer se povežejo še z društvoma iz Šmarja pri Jelšah in Slovenskih Konjic. Letošnji govedorejski dan bo v Ločah pri Slovenskih Konjicah v drugi polovici tega meseca. Problemi Glavni problem naših govedorejcev je, po opažanju članov GD Šentjur, trenutno nesorazmerje med prihodki in odhodki naših kmetov. Zaradi odprave mlečnih kvot v Evropski uniji je cena mleka v zadnjem času padla za 30 odstotkov, medtem ko se prodajna cena ni spremenila. Tako tukaj dobiček poberejo v glavnem trgovci. Marsikateri govedorejec bi sicer lahko z mesom pripomogel pri lokalni samooskrbi, vendar za to nima denarja. Potrebne so namreč investicije za zagotovitev lastne predelave mesa, zato večina kmetov prodaja žive krave. Najvplivnejši trije Šentjurčani Na spletnem portalu Kozjansko, drugem mestu lestvice je podjetnik info so že sedmo leto zapored obja- Franc Jager, na tretjem direktor plavili lestvico 50 najvplivnejših Koz- ninskega Tajfuna Iztok Špan. Med janskega in Obsotelja. Najvišje na prvimi desetimi je še nekaj občanov lestvici tistih, ki so pomembno zaz- Šentjurja: podjetnik Roman Mo-namovali minuli čas, je trener šen- škotevc (5. mesto), poslanka Jelka (jurskih košarkarjev Dejan Mihevc. Godec (9. mesto) in podjetnik Hugo Sledita mu še dva s Šentjurskega: na Bosio (10. mesto). (NK) Bflumsinoj j “ “ j Podkrajšek 0n( on s p asmC Ponikvi Hb. 323!Ponikvi TEL: 041693394 PRODAJA IN SERVIS TRAKTORJEV LAMBORGHINI IN PASQUALI ŠENTJURSKE NOVICE, FEBRUAR 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si Medgeneracijsko druženje Piše: Ljudmila Conradi V Sloveniji deluje več skupin za samopomoč Spominčica. To so: GA - Spominčica, Spominčica Primorske Slovenije, Spominčica Ormož, Spominčica Rogaška Slatina, Spominčica Alzheimer Slovenije, Spominčica Šentjur... ANKETA Šentjurska Spominčica Mojca Stopar, medicinska sestra in organizatorka socialne mreže Od naših uporabnikov dobivamo informacije, da mnogo zdravnikov svojcem obolelih za demenco svetuje, naj se obrnejo po pomoč na Spominčico. Zdravniki nudijo predvsem zdravstveno oskrbo z zdravili, svojci pa pri oskrbi osebe z demenco potrebujejo mnogo več. Helena Jazbec, upokojena višja medicinska sestra Sodelujem pri Spominčici Šentjur kot vodja skupine. Imam izkušnje z demenco, saj je tudi moja mama zbolela za demenco in živi v Domu starejših v Šentjurju. Prav je, da si kdo vzame čas in da svojcem bolnikov poskuša pomagati in jih pokliče na posvet. Prav se mi zdi, da človek kaj naredi in komu olajša tegobe. Irma Jeršič, upokojena diplomirana ekonomistka Aktivna članica Spominčice sem že od njene ustanovitve in sem se skozi predavanja o demenci ogromno naučila: o poteku bolezni, o možnostih zdravljenja, o sporazumevanju v dementnosti, o ohranjanju samostojnosti v domačem okolju in o negi bolnikov. Verjamem, da obiskovalci naših predavanj menijo enako in čutijo našo podporo. 5 pohoda ob dnevu Alzheimerjeve bolezni. Fotografija nam™ spomini Spominčica. V Šentjurju center za pomoč osebam, ki so zbolele za demenco. O demenci v zadnjem času mnogo govorijo, saj bolezen ni prisotna samo pri starejših, med katerimi jih zboli 7 do 8 odstotkov, ampak se meja starosti obolelih pomika navzdol. Kaj je demenca? To je bolezen, ki nastane zaradi sprememb v možganih. Spominčica Šentjur Spominčica Šentjur je ena izmed Spominčic, ki delujejo v Sloveniji. Ustanovljena je bila 9. januarja 2008 in od takrat redno deluje. Pobudnika zanjo sta bila zdravnica Zlata Felc, dr. medicine, tudi njena prva predsednica, in zdravnik Aleš Kogoj, dr. medicine, predsednik Spominčice slovenskega združenja za pomoč bolnim z demenco. Po šestletnem predsedovanju Felčeve je to funkcijo prevzela medicinska sestra Mojca Stopar. Spominčica Šentjur trenutno šteje 150 članov in svoje članstvo želi še povečati. »Poudariti želim, da Spominčica ne nudi svoje pomoči samo svojim članom, ampak tudi vsem tistim, ki potrebujejo našo pomoč, čeprav niso njeni člani,« pove Stoparjeva. »V društvo se lahko včlani kdorkoli, trenutno so naši člani predvsem svojci obolelih za demenco.« Komu pomagajo Spominčica nudi pomoč svojcem obolelih za demenco in osebam z demenco predvsem s svetovanjem, kako preživeti dan z demenco, kam naj se obrnejo po pomoč. Društvo organizira predavanja za širšo javnost, 'Alzheimer caffeje', kjer potekajo druženja v sproščenem vzdušju. Svojci obo- lelih v stiku s strokovnjaki, ki delujejo na področju demence, pri tem pridobijo nova znanja. Spominčica Šentjur sodeluje tudi z drugimi društvi s podobnimi interesi in drugimi Spominčicami go Sloveniji. Naziv Spominčice Šentjur je Združenje zahodno-štajerske pokrajine za pomoč pri demenci, zato nudijo pomoč tudi osebam iz drugih krajev naše pokrajine, ne samo Šentjurčanom. Delujejo na naslovu Svetinova 1, Šentjur, njihov telefon pa je 031 461 198. Popravek V prejšnji številki Šentjurskih novic smo v prispevku '94-letna Lucija je najstarejša' napačno navedli ime hčerke, ki najbolj skrbi za gospo Lucijo. Pravilno je, da za mamo najbolj skrbi hčerka Irena in ne Marija, kot je pomotoma pisalo. Prizadetim se za napako opravičujemo. Uredništvo Šentjurskih novic JUBILEJ Rupertovih sedem križev r Pred 70 leti se je kmet Baumkir-her iz Visoč pri Planini razveselil rojstva sina, svojega naslednika. Krstili so ga za Ruperta. Poleg njega sta imela z ženo le še hčer. Ze zgodaj, ko je hodil še v šolo na Planino pri Sevnici, sta ga navajala na kmečka dela. A kmetija je družini dajala le toliko, da so skromno preživeli. Po končanem šolanju se je zaposlil v Steklarni Hrastnik in pet let, kolikor je bil tam zaposlen, stanoval pri teti. Potem je šel služit 18-mesečni vojaški rok v srbsko mesto Niš. Ko se je vrnil domov, je sprejel službo v Železarni Štore, kjer je ostal sedem let, nato se mu je ponudila priložnost delati v Tajfunu na Planini, kjer so izdelovali kmetijske stroje. Prevzel je tudi kmetijo in tako se mu je delo podvojilo, zato redne upokojitve ni doživel, saj so ga zaradi bolezni invalidsko upokojili. Zdravje se mu je še poslabšalo, ne samo da ni mogel delati, tudi zase ni mogel več skrbeti. Odločil se je, da bo šel v dom, posestvo pa je predal v roke mlajšim ljudem. V Domu starejših Šentjur mu je zelo lepo. Zaposleni so prijazni z njim, ima nove prijatelje, ki jih je spoznal v domu. Vesel je, da se je tako odločil. Rupert je v Domu starejših v Šentjurju zelo zadovoljen. FotoBarbuazb« 1 fnr\ ŠENTJURSKE NOVICE, FEBRUAR 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si mr- Predsednica KUD Skrinja, Tanja Gobec: »Veseli smo vsakega, ki se nam želi pridružiti!« ANKETA Člani MFS Lintvar malo drugače. Ples na svving. Mladinska folklorna skupina Lintvar. Folklora ni edini ples, ki ga odplešejo na nastopih. Poleg plesa jih povezujejo tudi prijateljski odnosi. Pred kratkim so se predstavili z novimi plesi in novo kostumsko podobo, ki jo lahko vidite na njihovih družabnih straneh. * Piše: Tomaž Pritekel] Prejšnji mesec so se v šentjurskem Ipavčevem kulturnem centru predstavili člani Mladinske folklorne skupine Lintvar. Sicer teče že šesto leto obstoja mlade skupine, ki ohranja domačo kulturno dediščino na področju plesa. Lintvar, pod vodstvom Anje Lav-bič, deluje kot sekcija Kulturno umetniškega društva Skrinja, ki mu predseduje Thnja Gobec, kije zaslužna, da so se mladi Šentjurča-ni povezali v plesno skupino. Novi kustumi Na nedavnem dogodku Od ži-danga gvanta do Židane volje, so se člani Lintvarja predstavili tudi z novo kostumsko podobo. Do novih kostumov so prišli s pomočjo Občine Šentjur, ki jih je finančno podprla. »Mladi potrebujejo razgibanost, zato smo se usmerili bolj na staro meščansko podobo kostumov,« pravi Tanja Gobec. Pri iskanju kostumske podobe sta jim pomagala dr. Janez Šmid, ki je pred leti ljubiteljsko zbiral predmete za etnološko zbirko, in dr. Katarina Šrimpf, etnologinja, ki je že v času študija raziskovala oblačilno kulturo Slovencev. Slednja je zrisala tudi kroje, po katerih so proizvodnjo novih oblačil zaupali izkušeni koroški šivilji folklornih oblačil. Tudi na svving »Mladi imajo radi živahnost in to upoštevamo tudi pri izbiri plesov,« pravi Tanja Gobec. »Na Šta- jerskem imamo ogromno folklornih plesov, zato vztrajamo, da se plešejo naši folklorni plesi.« Pri sami koreografiji za nastope pa mladi folklorni skupini večkrat na pomoč priskoči tudi strokovni vodja Folklornega društva Šentjur, Bogomir Brložnik. Zaradi vpliva novodobne tehnologije, medijev in ne ravno rožnatega folklornega obdobja pri Lin-tvarju iščejo tudi popestritve. Tako so v svoj folklorni nastop vpeljali tudi ples s pridihom svving glasbe, ki plesalce še dodatno razvedri. Brez godcev ni folklore Mladinsko folklorno skupino Lintvar, ki medse rade volje sprejme vse mlade, kijih zasrbijo pete, žene gonilna sila - živa glasba. »Brez godcev ni folklore,« pravi Tanja Gobec, ki je na svoje godce zelo ponosna. Lintvar ponavadi spremljajo trije ali štirje godci, ki igrajo pretežno lokalno značilne viže. Med njimi je tudi neuradni mentor Žan Arzenšek, ki se je udeleževal godčevskih izobraževanj in ima v folklori že dolgoletne izkušnje. Anja Lavbič, strokovna vodja MFS Lintvar Kaj ti je pri aktivnostih z MFS Lintvar najbolj všeč? Vse kar počnemo skupaj. Družimo se tudi izven vaj. Smo vrstniki in imamo sproščen in iskren odnos. Kateri ples najraje plešeš? Najraje plešem vzhodno štajerski ples, Soliš. Pri njem se sprostimo in včasih tudi tekmujemo. Kristina Kaučič, korepetitorka Kaj ti je pri aktivnostih z MFS Lintvar najbolj všeč? Ples. Uživam v plesanju. Rada pa imam tudi spoznavanje novih oblek in plesov po različnih pokrajinah. Kateri ples najraje plešeš? Raje imam hitrejše plese, čeprav so mi všeč tudi počasnejši, ki so elegan-tnejši. Vodeb, harmonikaš Kaj ti je pri aktivnostih z MFS Lintvar najbolj všeč? Všeč so mi druženja, tabori, delavnice in pikniki. Super je, da smo iste starosti in se dobro razumemo. Kaj najraje igraš? Stare šentjurske marše, Štajeriš, Nevestin valček. V glavnem takšne lepe in umitjene. POLEPŠAJTE NEKOMU ZAČETEK LETA! ODPOŠLJITE KUPON še DANES! nmms Tudi februarje mesec obdarovanj. Časopis Šentjurske novice je letos za vas pripravil prav posebno obdarovanje. Vsem, ki nas vsak prvi torek v mesecu nestrpno pričakujete, prejmete v poštni nabiralnik ali nas kupite, vas želimo obdariti z darilom, ki vas bo razveseljevalo še dolgo časa, u1 uO % februarja 2016 Izbirate lahko med tremi različnimi darili. Če se želite razvajati ali sproščati izberite bon za 20 EUR za obisk VVellness centra Aspara; če radi nakupujete čevlje ali torbice je za vas idealen bon v vrednosti 20 evrov, v prodajani Čeveljček; če pa želite svoje brbončice razvajati z okusnimi jedmi, si privoščite bon za 20 EUR, Gostilne pri Ahacu. PRODAJALNA Čeveljček lx bon za 20 evrov v prodajalni Čeveljček STI/ Z* PRI AHACU lx bon za 20 evrov za Gostilno pri Ahacu ASPARA lx bon za 20 evrov za VVellness center Aspara Vas zanima, kaj morate storiti, da boste prejeli eno izmed zgornjih daril? Čisto preprosto - obdarili boste vam ljubo osebo! Dovolj je srajc, kravat, steklenic in nogavic, čas je, da svojemu prijatelju/prijateljici podarite nekaj izvirnega in uporabnega. Svojega prijatelja/prijateljico presenetite z letno naročnino na časopis Šentjurske novice. Pomislite - vsak prvi torek v mesecu bo prejel/a novo številko Šentjurskih novic. Vaše darilo bo tako prijatelj/prijateljica uporabljal/a skozi celo leto! Vaše podatke in podatke osebe, ki ji želite podariti naročnino, vpišite v polja in že naslednji prvi torek v mesecu bo vaša izbrana oseba prejela prvo številko Šentjurskih novic! Za unikatno in praktično darilo boste odšteli le 24 €, vaš/a prijatelj/prijateljica pa vam bo hvaležen/a celo leto. Vaš prijatelj bo dobil še darila medijske hiše v vrednosti 26,5 evra, vi pa darilo, ki si ga boste izbrali. Kako podariti naročnino: Število nagrad je omejeno. • Kupon izrežite po črtkani oznaki • V označena polja vpišite podatke Kupon pošljite najkasneje do 15. februarja ali ga osebno prinesite na uredništvo Šentjurskih novic, Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur in hkrati prevzemite svoje darilo. Več informacij pa tudi na telefonski številki 03/757 45 00. Šentjurske novice so časopis, ki izhaja vsak prvi torek v mesecu. Cena izvoda je 2 evra. Letna naročnina znaša 24 evra. . OBRAZEC ZA PODARITEV NAROČNINE. VAŠI PODATKI: j Številka izbrane nagrade: 12 3 (obkrožite} I Ime in priimek: ______________________________________ ; Naslov: ; Tel. ali e-naslov: I Podpis: i PODATKI OSEBE, KI JO BOSTE OBDARILI: ; Ime in priimek: I Naslov: Od jamranja nič ni Peter Lapornik. Lahko bi rekli, da je bil vedno korak pred svojim časom. V pravem trenutku je pustil dobro službo in ustanovil svoj svet talnih oblog. Bil je med prvimi, ki so se odločili za gradnjo v obrtni coni An-derburg. Dolgo je finančno podpiral šentjursko košarko, saj je v njej videl potencial. In imel je prav. V tistem obdobju se je klub iz četrte povzpel v prvo ligo, danes je državni prvak. Je navdušen košarkar, ki žal ni imel priložnosti stopiti na profesionalno košarkarsko pot, zato pa te sanje danes uresničuje njegov sin. » Pogovarjala seje: Nina Krobat Zadnja leta živite na Ritniku. Si želite, da bi še bolje izkoristili ta del v turističnem smislu? • Sem ljubitelj manjših krajev, zato se tam, na samem, zelo dobro počutim, saj najdem svoj mir. Ritnik je zelo zanimiv in želimo si, da bi pritegnil več obiskovalcev. Kočo, ki jo imamo, bi lahko morda prestavili prav na vrh hriba in uredili kakšno okrepčevalnico za obiskovalce. Že vrsto let živite v Šentjurju. Kako ocenjujete razvoj Šentjurja in kje vidite rezerve? • Župan in drugi, ki so odgovorni za razvoj kraja, si zelo prizadevajo, kar se tudi vidi navzven. Vemo pa, da gre razvoj prepočasi, saj je vse odvisno od razpoložljivih financ. Dobrih idej sicer ne manjka. Kemoplast ste ustanovili leta 1990. Menda vam je bilo kar težko pustiti dobro službo. Kako ste sprejeli to odločitev? • Imel sem zelo dobro službo kot komercialni predstavnik za Slovenijo v podjetju Sloga Zagreb. Tam sem bil zaposlen 12 let in za takratne razmere sem imel precej dobro plačo, tudi delo me je veselilo. Ko je kazalo, da bo Jugoslavija razpadla, sem se začel spraševati, kaj bo z mojo službo. Ker je že bilo mogoče registrirati podjetja, sem ustanovil Kemoplast, podjetje s podobnim programom. Začel sem skromno, v manjšem skladišču blizu Ponikve. Uživam v stroki, ki sem si jo izbral. Uživam tudi zato, ker sem se v stroki izpopolnil in uspel ustanoviti kolektiv, s katerim dobro sodelujem in ki sledi mojim idejam. Danes bi verjetno ubral podobno pot. Pred več kot 20 leti ste bili med prvimi, ki ste se odločili za gradnjo v obrtni coni Anderburg, ki ima danes zelo drugačno podobo. e Res je, takrat je bila to precej pogumna poteza. Na tem območju je bilo le trgovsko podjetje Lipa. Iskal sem lokacijo za gradnjo in se odločil za to, kjer smo še danes. Vidim, da sem se odločil prav. Za nami so prišli še mnogi drugi podjetniki, morda smo jih na to območje pritegnili prav mi, ki smo zaorali ledino. Treba je bilo nekaj poguma ... • Že od malih nog sem borben, športen, želel sem zmagovati, zato sem se tudi želel zoperstaviti konkurenci in dokazati, da sem lahko še boljši. Spomnim se začetkov, ko so bili izdelki, ki jih tržimo, še zelo dragi. Opazil sem, da so takrat delali z enormnimi maržami in tako sem ugotovil, da lahko z veliko manjšo dosežem boljše rezultate in predstavim boljšo ponudbo. Katere so bile največje prelomnice v razvoju Kempolasta? e Prva je bila zagotovo leta 1994, ko smo se preselili v nove poslovne prostore. Novi objekt in nova ponudba sta takrat dosti pomenila za @ Intervju sam Šentjur. Naslednja večja prelomnica je bila, ko smo pred nekaj leti začeli širiti dejavnost. Sprva smo namreč delovali kot grosisti, v zadnjih letih pa smo zelo razvili tudi lastno maloprodajno mrežo. Zdaj imamo že devet razstavno -prodajnih salonov po Sloveniji, v katerih skupaj zaposlujemo 42 ljudi. Omenjate vzpone, zagotovo pa ste doživeli tudi padce. Kdaj je bilo najtežje? • Spomnim se, da je bilo med letoma 2002 in 2003 precej težko. Z dobrimi sodelavci in dobrim programom smo se trudili, da izpopolnimo vrzeli in se obdržimo na zahtevnem trgu. Pred petimi leti smo spet imeli manjšo krizo, saj smo izgubili ogromno denarja zaradi sodelovanja s podjetji, ki so odšla v prisilno poravnavo ali stečaj. Morali smo najeti posojila, da smo preživeli, iz stečajnih mas pa praktično nismo dobili ničesar. K sreči se je situacija potem izboljšala. Danes je plačilna disciplina boljša, kar nam daje novo vnemo in voljo do širjenja. »Nikoli nisem dovolil, da bi mi nekaj propadlo. Zame bi bil najhujši udarec, če kak mesec zaposlenim ne bi mogel dati plač.« Zaradi stvari, ki jih omenjate, se mnogim ni uspelo obdržati. Je vam uspelo zaradi te borbenosti, morda kozjanske trme? • Zagotovo. Nikoli nisem dovolil, da bi mi nekaj propadlo. Zame bi bil najhujši udarec, če kak mesec zaposlenim ne bi mogel dati plač. V vsej zgodovini se nam to k sreči ni zgodilo. Bilo se je treba nenehno truditi, iskati nove priložnosti, širiti program, da smo se obdržali. Nam je to uspelo prav s trmo in ne popuščanjem. Kako gre posel danes? Že imate lanske poslovne rezultate? • Gre nam v redu. Širimo maloprodajno mrežo, povečujemo promet. Lani smo imeli za 6 do 7 odstotkov boljšo realizacijo kot v letu 2014, točni podatki še sledijo. Smo optimistični. Torej tudi vi ne jamrate, temveč iščete rešitve. • Moramo, saj od jamranja nič rti. Moramo iskati rešitve in na koncu tudi izbrati najboljše. Če nam to uspe, vemo, da smo na pravi poti. Kdo so vaši kupci in od kod uvažate talne obloge? • Kot veletrgovina sodelujemo z Merkurjem, Bauhausom, Obijem in Mercatorjem, tudi z Baumaxom smo. V naših devetih maloprodajnih salonih prodajamo talne obloge neposredno. 90 odstotkov blaga, ki ga tržimo, uvozimo iz Belgije, Nemčije, Nizozemske, Francije. Žal pa ni več skoraj nobenega slovenskega proizvajalca talnih oblog, odkar je žalski Juteks prevzelo belgijsko podjetje. Omenili ste, da se boste še širili. Kje je tista zgornja meja? Morda tuji trgi? • Odprli bomo še dva ali tri salone. Naslednji bo še letos odprt v Mariboru. Nato pa nas čaka postopna obnova drugih poslovnih enot, pri čemer bomo začeli s šentjursko. V tujini smo že poslovali, predvsem na območju Bosne in Hrvaške, kjer pa smo imeli nekaj slabih izkušenj s plačili, tako da smo se malo umaknili. Še vedno nekaj malega izvažamo, a gre za res majhne količine. Usmerjeni smo predvsem na domači trg. So v posel vpeti tudi vaši otroci? v Najstarejši sin Dejan je vodja veleprodaje in je pri nas zaposlen že 10 let. Mlajši sin Luka je manj vpet v podjetje, saj je košarkar in trenutno igra v KK Krka, naj mlajša hči Petra pa se je pred kratkim priključila naši ekipi. Ne moreva mimo košarke. Leta 1993 ste začeli sponzorirati šentjurske košarkarje in se umaknili, ko so prišli v prvo ligo. Vam je danes žal, da državni prvaki v svojem imenu ne nosijo več imena Kemoplast? • Takrat si sploh nisem mislil, da bi lahko postali državni prvaki, sem pa računal, da lahko pridejo do izločilnih bojev. Naslov državnih prvakov je bil res izjemen uspeh in zanj sem zelo vesel. Sem namreč velik košarkarski navdušenec, že vse življenje sem zaljubljen v košarko. Igram jo še zdaj, vsak teden s prijatelji. Odločitev o sponzoriranju košarke zato ni bila težka. Razmere so mi dopuščale, da nekaj denarja vlagam »Gre nam v redu. Širimo maloprodajno mrežo, povečujemo promet. Lani smo imeli za 6 do 7 odstotkov boljšo realizacijo kot v letu 2014, točni podatki še sledijo. Smo optimistični.« v ta šport in to sem počel z velikim veseljem. Sploh ko smo se iz četrte lige začeli vzpenjati vse do prve. Deset let je trajalo to obdobje, ki pa je bilo tudi obdobje garanja. Če hočeš, da tak klub obstane, je treba vanj vložiti ogromno časa. To je tako, kot bi vodil podjetje. Sčasoma vedno pride do utrujenosti, tudi finančno nam kdaj ni prav dobro kazalo. Trudil sem se za klub in k sponzorstvu privabil še Alpos, tako da je klub nekaj časa nosil imeni obeh podjetji. Ni mi žal, da danes nisem več zraven. Vse uspehe spremljam in se jih veselim. Navijam tako za Šentjur kot za Krko, kjer igra moj sin Luka. Najbrž ste mu prav vi vcepili ljubezen do košarke. Ste si tudi sami želeli stopiti na profesionalno košarkarsko pot? Košarka je bil v naši družini vedno prvi šport. Doma smo si naredili koš in pri nas se je vedno igrala košarka. Žal pa v svojem otroštvu nisem imel pogojev, da bi jo lahko treniral, za kar mi je še danes zelo žal. Verjetno bi tudi jaz znal kaj pokazati, če bi imel priložnost, da bi zgodaj začel s treningi. V Lesičnem ni bilo niti košarkarskega igrišča. Prvega smo dobili, ko sem končeval osmi razred, kar pa je prepozno, če želiš profesionalno igrati košarko. Drugi vaš velik hobi je vinogradništvo. Še pridelujete svoje vino? Še, 660 trt imamo v vinogradu blizu Virštanja. Vsa družina gre rada tja in skupaj naredimo kakšno 0 šentjurski košarki: »Ni mi žal, da danes nisem več zraven. Vse uspehe spremljam in se jih veselim. Navijam tako za Šentjur kot za Krko, kjer igra moj sin Luka.« delovno akcijo, potem pa zabavo. Vinograd je veselje in hobi, za katerega je treba veliko časa in se kdaj tudi znati žrtvovati. Pridelujemo sauvignon in modri pinot. Ponosen sem na kakovost, saj se naša vina kdaj pojavijo tudi med nagrajenci in osvojijo kakšno medaljo. Peter Lapornik in politika. Da ali ne? Vabili so me v različne stranke. Včasih sem bil že zelo blizu, da kakšno povabilo sprejmem, pa ga nisem. Danes mi ni nič žal. Je pa res, da sem strankarsko popolnoma neopredeljen in vedno pozdravljam samo dobre ideje, ne glede na to, iz katere smeri prihajajo. Tega bi si želel tudi v slovenskem političnem prostoru. In da bi bilo manj spotik. Sam tudi zdaj nimam političnih ambicij, raje grem domov, na Rifnik, v naravo, pogledat svoje jelene. Šentjurčanl (S) LIKOVNA USTVARJALKA Vsi Poloncini obrazi Polonca Kitak. Šentjurske slikarke in njenega dela se ne da kar 'upredalčkati'. Sposobna je ustvariti čisti realizem, navdušiti s portretom, zelo uživa v abstrakciji. Čeprav je javnosti najbolj znana po svojem slikarskem udejstvovanju, pa je Polonca Kitak še marsikdo. » Piše: Tomaž Pritekelj Polonca je kot inženir v tekstilni industriji delala okoli 20 let. Pri podiplomskem študiju barvne metrike se je naučila ogromno o teoriji barv. Kot razvojni tehnolog j e zelo uživala pri ustvarjanju novih kolekcij. Kasneje je opravila še andragoške izpite in delala kot organizatorka izobraževanj za odrasle. Opravljala je tudi delo v Teozofski knjižnici, napisala že nekaj literarnih del, prepevala tudi v pevskem zboru ... Ne more povsem skriti razočaranja nad trenutnim stanjem, kjer je kljub bogatim izkušnjam in izobrazbi težko dobiti dobro in zanesljivo zaposlitev. Polonca ustvarjalka Po izobrazbi specialistka tekstilne kemije je že v srednji šoli odkrila svojo željo po kreativnosti. 25 samostojnih razstav, vsaj toliko Zase pravi, da ni tipična umetnica. skupinskih, in 12-letno delovanje na šentjurski kulturni sceni priča o njenem ustvarjanju. Znana šentjurska likovnica je konec prejšnjega meseca odprla svojo 25. samostojno razstavo v galeriji Kulturnega centra Kult3000 v Ljubljani. Svoja dela je tokrat zbrala pod naslovom Nikoli samo čmo-belo. Z abstrakcijo je na pripovedni način podala sporočilo, da dogajanje okoli nas ni črno bela pravljica, temveč se vse dogaja nekje vmes. Je prejemnica mnogih priznanj - Takole izgleda Polonin atelje v Žegru, kjer veliko ustvarja. Pri ustvarjanju neprestano eksperimentira in se ne drži samo enega sloga. vega načina življenja z vadbami ali ustvarjalnimi delavnicami v naravi. Ime društva, ki izhaja iz francoske besede za pokrajinsko slikanje, spominja na hribovitost naše pokrajine. Četudi bo zaradi slovenske centralizacije imelo društvo sedež v Ljubljani, namerava Polonca na Šentjurskem ustanoviti sekcijo za likovno ustvarjanje. Polonca slikarka Polonca bi težko izpostavila naj-ljubšega umetnika, saj pravi, da se je to pri njej spreminjalo, ko je šla med njimi je tudi več priznanj zlate palete, mednarodni certifikat extem-pore, občinsko priznanje JSKD in pohvale za sodelovanje pri dobrodelnosti - in je zelo aktivna na kulturnem področju. Samo lani je organizirala štiri samostojne razstave, ilustrirala literarni zbornik, sodelovala na mednarodnem razpisu v Celovcu in se udeleževala razstav v tujini. Polonca organizatorka Polonca zadnje čase veliko časa vlaga v ustanavljanje novega Kulturno umetniškega društva Atelje Pejsaž. Poslanstvo društva bo povezovanje mesta s podeželjem, Polonca Kitak na razstavi svojih ilustracij literarnega zbornika v IKC Šentjur, izobraževanje na kulturno umetni-decembra lani. škem področju in promocija zdra- skozi določene svoje faze ustvarjanja. Tako soji ljubi Matis, Magritte, Renoir in Goguen s svojimi barvitimi figurami. Stilsko pa seje trenutno najbolj dotakne abstrakcija. Tudi pri svojem ustvarjanju konstantno eksperimentira in se ne drži samo enega sloga. Polonca V svojem večletnem delovanju na likovnem področju je spoznala ogromno likovnih kolegov, s katerimi se želi v prihodnosti še bolj povezati in sodelovati pri skupnih projektih. Članica šentjurskih likovnih društev zase pravi: »Ti ljudje mi res veliko pomenijo. V tem času je takšno druženje zelo pozitivno.« @ Svetujemo KAKO NA HITRO DO SLASTNIH KROFOV 5 nasvetov za okusne krofe Krofi. Peka krofov, ocvrtega peciva iz kvašenega testa, je pri nas značilna za pustni čas. Na robu Štajerske pa vsem poznane trojanske krofe pečejo že od leta 1961. Obstaja več načinov, kako krofe pripravimo. Za vas smo skupaj z Danico Cesar z Ekološke kmetije Cesar (Planina pri Dobju) pripravili nasvete, kako najhitreje do okusnih krofov. CD- Piše: Tomaž Pritekelj f®! ljučimo tudi sveže stisnjen limonin sok, ki poleg nežne arome pripomore tudi k temu, da je testo bolj voljno. (D Oblika Pri oblikovanju moramo biti zelo pozorni na to, da so krofi lepe okrogle in gladke oblike. Krofe vedno oblikujemo takoj, ko zamesimo maso, šele nato jih pustimo vzhajati. Lahko jih oblikujemo v pravilne krogle, ki jih nato malce potolčemo, ko krof postavimo na prt za vzhajanje. Če bodo krofi imeli razpoke in nepravilne oblike že na začetku, se bo to še samo bolj poznalo, ko bo krof vzhajal. Krofi morajo biti enako veliki in gladki že na začetku, saj jih je kasneje nemogoče popravljati. (4) Toplota pomaga Danica Cesar svetuje, da so vse sestavine segrete najmanj na sobno temperaturo. To pospeši delovali nja kvasa, pri čemer pridobimo na 3 času. Mleko in maslo lahko tudi | segrejemo, vendar ne nad 70 sto-s pinj Celzija, saj je to že prevroče | za delovanje kvasovk, g. Sestavine je potrebno mesiti v S testo vsaj 10 minut, da zagotovimo | primerno teksturo. Vzhajanje Krofe po oblikovanju brez mo-kanja postavimo na prt za vzhajanje. Obvezno moramo vzhajajoče krofe prekriti, da jih ne prepiha. Prepih namreč lahko povzroči nepravilne oblike in luknje v testu. Oblikovani krofi morajo vzhajati na toplem, pri obliki pa moramo biti še posebej pozorni na to, da so krofi brez zarez in nepravilnih oblik, sa|se te le povečajo, ko testo vzhaja. Če niso pravilne oblike, se utegnejo pri vzhajanju nagniti na eno stran in izgledajo »malo pijani«, kot pravi Danica. 'Sestavine š Pri sestavinah je potrebno upo-I števati, da za testo uporabimo pol | gladke in pol ostre moke, da krofi g, ne bodo pacasti. Moko je potrebno | presejati. = Upoštevamo tudi to, da za kilo-| gram moke poleg ene merice kvasa | vključimo tudi en pecilni prašek. | Tako naše testo ne bo imelo okusa | po kvasu in bo pridobilo na lahkot-| ni strukturi peciva. To pomeni, da 5 bodo naši krofi ostali mehki dlje | časa. g Dobro je, da kot sestavino vk- Krofe lahko pripravimo že v eni uri. Ustrezna temperatura olja Za peko krofov je najprimernejše sončnično olje za cvrtje. Pred začetkom peke moramo biti zelo pozorni na ustrezno temperaturo olja, ki ne sme biti prevroče. Po starem običaju lahko primernost temperature olja preverimo z leseno kuhalnico, ki jo namočimo v segreto olje in opazujemo potopljen del. Ko je olje primerne temperature se ob potopljeni leseni kuhalnici začnejo počasi nabirati majhni mehurčki. Če krof pečemo v prevročem olju lahko namreč pričakujemo, da bo v sredi surov. V olje najprej položimo tisto stran krofa, ki je pri vzhajanju gledala navzgor. Pomembno je, da krof v olju plava in se ne dotika dna posode. Primernost temperature olja lahko preverimo z leseno kuhalnico. Krofe je potrebno pred vzhajanjem pokriti in postaviti na toplo. Hitri krofi Hitre krofe lahko pripravimo v eni uri. V testo zgnetemo 1 kg moke (pol ostre, pol gladke), 4 dag kvasa, 1 pecilni prašek, 0,5 1 mleka, 5 rumenjakov, 2 celi jajci, 8 dag sladkorja, 1 vanilijev sladkor, ldl olja (ali enako količino stopljenega masla), 0,5 dl ruma, kavno žličko soli in četrtino ožete limone. Testo mesimo 10 minut, nato pa krofe takoj oblikujemo. Oblikovane surove krofe postavimo na prt, da vzhajajo kakšne pol ure. Nato jih ocvremo v veliko olja. Za nadev uporabimo marmelado, preden pa jih postrežemo, jih po vrhu posipamo še s sladkorjem v prahu. Oglasno spore £^SSSSS^R2016'___________ Oglasi/Anketa ® Ambulanta za otorinolaringologijo SENTJURCANI PRAVIJO NOVO V ROGAŠKI SLATINI Medical center Rogaška je v stalni skrbi za zdravje v januarju v ponudbo dodal novo diagnostično področje. Svoja vrata je odprla ambulanta za otorinolaringologijo. Če smrčite, imate težave s požiranjem, vnetji ušes, žrela in obnosnih votlin, če težko dihate ali zaznavate spremembe v glasu, se lahko naročite na samoplačniški pregled. Poleg splošne otorinolaringološke diagnostike, kot so endoskopski pregledi nosu, žrela, grla in sapnika, izvajajo tudi nekatere ambulantne kirurške posege, usmerjene preglede, svetovanje ter diagnostiko motenj dihanja med spanjem. Diagnostika motenj dihanja med spanjem Gre za tako imenovano poligrafijo spanja, ki je varna in neboleča preiskava, s katero pri preiskovancu s pomočjo posebne na telo nameščene naprave velikosti mobilnega telefona (poligrafa) med spanjem beležijo več telesnih funkcij, kot so položaj telesa, premikanje prsnega koša in trebuha, pretok zraka skozi nos, smrčanje, srčni utrip in zasičenost krvi s kisikom. Rezultati, pomembni podatki o dihanju med spanjem, ki vplivajo na odločitev glede načina zdravljenja, so znani v 48-ih urah. Akupunktura Poleg specialističnih pregledov in diagnostike pa v Medical centru Rogaška svetujejo tudi akupunkturo, ki je starodavna metoda zdravljenja in deluje protibolečinsko, pomirjevalno, protivnetno, vzpostavlja ravnovesje v telesu, krepi imunski sistem in pomaga pri mišičnem okrevanju. Kot dopolnitev medicini jo priporočajo pri bolečinah v sklepih, hrbtenici in mišicah, bolečinah zaradi poškodb in bolezni, glavobolih, nespečnosti, vrtoglavici, obremenitvi s stresom in utrujenosti, alergijah, alergijskem rinitisu in konjuktivitisu, hujšanju, odvajanju od kajenja, pripravi na naravni in manj boleč porod. (NN) Kakšen koledar uporabljate? Z novim letom smo mnogi zamenjali namizne koledarje z novimi, da lahko planiramo naprej. Pa je to še vedno najuporabnejša vrsta koledarjev? » Spraševal: Tomaž Pritekel) Alenka Testaniere, vodja TIC Šentjur Najbolj uporaben se mi zdi namizni koledar. Uporabljam tudi koledar na telefonu in Googlu. Stenskega pa imamo bolj za okras. Peter Krč, predsednik šentjurske Karitas Največ uporabljam koledar na telefonu. Drugače pa tudi na računalniku in pa stenski koledar. Zlatko La j h, bivši predsednik Balinarskega društva Šentjur Uporabljam stenski in namizni koledar. Ljubši mi je stenski, saj je dobro viden in pregleden. AMBULANTA ZA OTORINOLARINGOLOGIJO ■ smrčanje ■ vnetja ušes, žrela in obnosnih votlin ■ težave s požiranjem ■ oteženo dihanje ■ spremembe glasu So vam težave znane? moj-termin@rogaska-medical.com | 03 811 70 00 (izbira 2) AKUPUNKTURA Imate močne glavobole, bolečine v sklepih, hrbtenici in mišicah? Vas muči nespečnost, vrtoglavica? Se želite znebiti alergij ali se odvaditi od kajenja? 25% POPUST V FEBRUARJU Popust velja za lokalno prebivalstvo. info@rogaska-medical.com | 03 8117015 (22) Naša krajevna skupnost ŠENTJURSKE NOVICE, FEBRUAR 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si PONOSNI NA SVOJ KRAJ Vsi si želijo, da bi se krajani E KS Grobelno. Štirje * krajani in krajanke o tem, kako je živeti v šentjurskem delu Grobelnega. » Piše: Nina K robat O dogajanju v Krajevni skupnosti Grobelno (KS) smo v Šentjurskih novicah v obširnejšem prispevku poročali natanko leto dni nazaj. Takrat so Miran Frece, predsednik KS Je inženir elektrotehnike, zaposlen v Poljčanah, oče dveh otrok, sicer pa 'pristen’ Grobelčan. Navdušen konjenik, predsednik Konjeniškega društva Šmarje pri Jelšah, ki precej časa porabi za pridelavo svoje hrane po načelih permakulture. Njegovi hobiji so tako povezani z naravo in zdravim načinom življenja, v veliko veselje mu je tudi delo z lesom. V lokalni politiki se je začel udejstvovati kot član sveta KS Grobelno. Ob prevzemu funkcije predsednika sveta si je zadal nalogo, da poveča obseg rekreativnih, kulturnih in družabnih dogodkov za vse krajane. Kakšna je kakovost življenja v vašem domačem kraju? Živimo v zelo lepem okolju, ki krajani nestrpno pričakovali odprtje nadvoza, naložbe, kot je v Grobelnem še ni bilo. Zdaj se že nekaj mesecev vozijo po novi cesti, mi pa smo pri njih nudi dovolj prostora za umik pred pritiski sodobnega sveta. V KS imamo na voljo osnovno infrastrukturo (trgovina, pošta, gostilne, železniška postaja, avtobusne postaje, dvorana doma krajanov, športno igrišče). Imamo precej uspešnih samostojnih podjetnikov in v širšem prostoru poznanih in uspešnih krajanov. Žal pa primanjkuje več pristnih odnosov med krajani in želje go druženju in medsebojni pomoči. Žal je to trend, ki se širi po svetu in ne prinaša nič dobrega. Zato moramo vsi po svojih močeh prispevati k boljšim medsebojnim odnosom. Na ta način nam bo vsem lepše. Kaj bi v svoji krajevni skupnosti najprej pokazali turistu? Najprej bi ga posadil v sedlo in mu s konjskega hrbta razkazal pre- preveriii, kakšno je pravzaprav zdaj življenje na območju Grobelnega, na kaj so pri njih 'doma' najbolj ponosni in kaj bi še želeli spremeniti ali izboljšati. lepo pokrajino od Slomščice do vseh gričev, s katerih se odpirajo čudoviti razgledi po širni okolici. Pokazal bi mu številne odmaknjene mirne kotičke, kjer si lahko oddahneš glavo. Povabil bi ga na kakšno pristno kmetijo, kjer bi lahko okusil odlično hrano in vino ter spoznal prijazne, delovne in poštene ljudi. Kaj bi na območju KS Grobelno izboljšali ali spremenili? Glavni izziv mi je, da v KS ustvarimo klimo, v kateri se bodo ljudje dobro počutili, se več družili in v domačem kraju kvalitetno preživljali svoj prosti čas. V ta namen smo šli tudi v velik projekt Športni park Grobelno, ki bo lahko ponudil nekaj vsem generacijam krajanov. Pri tem veliko vlogo opravijo krajevna društva, ki odlično opravljajo svoje delo. Moja velika želja pa je, da bi ljudje spoznali, da nas zahodna potrošniška miselnost vodi v pogubo, in da bi oživele vse manjše kmetije, ki so propadle. S tem bi podeželje dobilo veliko lepšo podobo, kraj bi zaživel s polnimi pljuči, ljudje pa bi skrb za svojo hrano in zdravje vzeli nazaj v svoje roke. Naša krajevna skupnost (23) še boli povezali in poznali Rok Sitar, predsednik SMD V Stopčah živi že vseh 35 let. Je oče, zaposlen v švicarskem podjetju kot specialist za medicinske aparate. Vsestransko aktiven v domačem okolju, zadnje leto tudi kot predsednik športno-mladinskega društva, ki deluje na področju medgeneracijskega združevanja in izvaja različne športne in mladinske dejavnosti, družabne prireditve, rekreacijo, tekmovanja, turnirje, ... Do konca leta 2018 želijo v kraju urediti otroško in nogometno igrišče ter razširiti košarkarsko in izgraditi teniško igrišče, ulični fitnes, balinarski igrišči, cesto do nogome- tnega igrišča... Ko mu čas dovoljuje, skoči na kakšen okoliški hrib ali gre na potep po Sloveniji. Kakšna je kakovost življenja v vašem domačem kraju? Življenje se mi zdi dobro in primemo za razvoj naših otrok, seveda pa je treba za dobrobit krajanov vedno poslušati njihove želje in jih v sodelovanju z drugimi ustanovami tudi poizkušati realizirati. Kakovost življenja se po moje povečuje, saj se moj domači kraj Stopče lepo razvija. Kar me pa osebno moti, pa je to, da so vasi v KS Grobelno premalo povezane, saj se velikokrat pripeti, da se celo krajani ene vasi ne poznajo. Kaj bi v svoji krajevni skupnosti najprej pokazali turistu? Cerkev sv. Ahaca, železniško križišče Grobelno, kmečke turiz-me itd. V svojem kraju sem ponosen, da se krajani Stopč poznamo in po potrebi delujemo kot eden (primer: priklop na CČN Šentjur, kije po izjavi JKP Šentjur izveden kot šolski primer). Kaj bi na območju KS Grobelno izboljšali ali spremenili? Moja želja je izboljšati povezovalne poti, med katere spadajo tudi kolesarske in peš poti. Seveda pa je največja želja združiti celotno populacijo, da si med sabo pomagamo, svetujemo... Maja Žogan, plesna učiteljica, študentka Iz rodnega Grobelnega se je pred dvema letoma s svojo družino, hčerkama in partnerjem, preselila v novi dom v Stopče. Poznamo jo kot plesno učiteljico in animatorko v plesni šoli, obenem pa končuje tudi študij slovenščine s književnostjo. Spomnimo se, da je pred časom na Grobel-nem skupaj z Rdečim križem organizirala dobrodelno akcijo za socialno ogrožene občane, pomagala je tudi pri organizaciji ustvarjalnih delavnic in drugih prireditev. Prostega časa mlada mamica zdaj nima prav dosti, saj Irena Zdolšek, diplomirana citrarka Uspešna citrarka se je lani z Grobelnega preselila na voj niški konec, kjer živi s partnerjem in majhnim otrokom. Poznamo jo kot prvo, ki se je odločila za študij citer v tujini. Ta instrument jo je že pri sedmih letih pritegnil zaradi svojega posebnega zvena, pravi. Tako je iz citer leta 2007 diplomirala v Munchnu v Nemčiji, kjer je opravila še umetniško specializacijo. Citre zdaj poučuje na glasbenih šolah Slovenska Bi- je ob tem, da piše diplomo, na porodniškem dopustu. Rada pa skrbi za okolico hiše, obdeluje vrt, se ukvarja s športom, pleše in prebere kakšno dobro knjigo. Kakšna je kakovost življenja v vašem domačem kraju? Z življenjem v KS Grobelno sem zadovoljna. V kraju, kjer živim zdaj, so ljudje zelo prijazni in moram priznati, da imamo tudi odlične sosede, kar nam zelo veliko pomeni. Dobri sosedski odnosi dajo še tisto piko na i, tako da se v kraju res dobro počutimo. Kaj bi v svoji krajevni skupnosti najprej pokazali turi- strica in Celje (tudi v Štorah in Vojniku). Nastopa pogosto, pripravlja razne projekte, samostojne koncerte, snema zgoščenke, med dmgim je nastopila tudi na Prešernovi proslavi v Cankarjevem domu in kot solistka s simfoničnim orkestrom SNG Maribor. Trenutno nekoliko miruje, saj je še na porodniškem dopustu. Tudi v prostem času je na prvem mestu glasba, saj zanjo to ni samo služba, temveč tudi hobi. Kakšna je kakovost življenja v vašem domačem kraju? stu? Na splošno so Stopče zelo lep, urejen majhen kraj. Turistom bi po vsej verjetnosti pokazala cerkev sv. Ahaca. Sicer pa bi jim po moje bil najbolj všeč trenutno zelo aktualen nadvoz. Kaj bi na območju KS Grobelno izboljšali ali spremenili? Kar se mi zdi zelo pomembno in bi bilo resnično treba urediti, je pločnik iz Stopč do Grobelnega. Mamice pa si želimo tudi otroško igrišče na Grobelnem, da bi se otroci skupaj lepo igrali, mamice pa bi se lahko malo podružile. Menim, daje kakovost življenja v KS Grobelno dobra. Vsake toliko je organizirana kakšna prireditev, aktivno je tudi športno društvo in še kaj bi se našlo. Kaj bi v svoji krajevni skupnosti najprej pokazali turistu? Razgled s severnega vrha, s katerega se vidi celotno Grobelno, nadvoz... Kaj bi na območju KS Grobelno izboljšali ali spremenili? Potrebovali bi še več kulturnih prireditev. ŠENTJURSKE NOVICE, FEBRUAR 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si Stari zapisi » Po arhivih vas vodi Bogdan Rahten Prišel je ČIP Čitaj in piši, ali krajše ČIP, je Šentjurskim novicam konkurenčen časopis, ki ga izdajajo učenci OŠ Franja Malgaja. Prvo številko so poslali tudi nam, mi pa bomo to njihovo 'lahkomiselnost' izkoristili ter iz njega prepisali del pogovo- ra, ki sta ga s pevko Shirlie Roden zapisala Mojca Stropnik in Luka Žerjav. Povabilo urednika Primoža Modica bomo seveda vzeli resno ter šli pogledat, kaj dela naša konkurenca. Šentjurske novice, 23.1. 1996 Šentjur spet brez silvestrovanja na prostem Silvestrovanja na prostem so hit Tamkajšnjih gostincev novoletno zadnjih let in ga ima že vsak malo rajanje občanov ni zanimalo. Vod-večji kraj. Ampak med njimi ni stva KS in Občine pa tudi očitno Šentjurja. Leto 2000 smo pričaka- ne dovolj, li v Tržnici, ob prehodu na 2001 pa je bila Tržnica spet zaklenjena. Šentjurske novice, 30.1. 2001 Bosi na Ritnik Pred novim letom seje v prostorih ŠKMŠ v športnem parku odvijala predstavitev novega projekta, imenovanega Bosi na Rifnik. Če ste naveličani tradicionalnega jur-jevanja in si želite sprememb, potem vam je projekt pisan na kožo. Snovalci dogodka so nas pozvali k prenovi tradicionalnega Jurje-vanja, saj so predlagali, da bi se na Rifnik ob krajevnem prazniku podali bosi. Ideja prihaja iz mitološke zgodbe, da so nekdaj v tem času pastirji prvič gnali živino na pašo, in ker je Jurij, bog vegetacije in plodnosti, naredil, da je narava ozelenela, so se otroci bosi lovili po travniku. Šentjurske novice, 10.1. 2006 Padli šentjurski 'tajkuni' Taj kun je izraz, ki se je v zadnjih letih udomačil tudi med Slovenci. Vzpon kapitalističnih iskalcev bogastva in njihov trd padec v prepad bankrotov in prisilnih poravnav ima tudi šentjurske junake. Če pustimo na tem mestu ob strani dogajanje v Alposu, v zadnjih tednih odmevata kalvarija Cestnega podjetja Maribor, ki ga vodi Drameljčan Janez Škoberne, in bankrot cerkvenega holdinga Zvon, ki mu poveljuje Šentjurčan Simon Zdolšek. Pred dokončnim propadom seje znašel tudi novomeški Labod, katerega večinski lastnik je Franc Gajšek. Šentjurske novice, 26. 1. 2011 Predlogi so, posluha ni Zanimivo je, da v naših krajevnih samoupravah najdemo i» naslova samoprispevka vsemogoče dejavnosti od asfaltiranja cest, razsvetljave, kanalizacije, telefonije, vodovodov in tako dalje; z eno besedo povedano vrsto komunalnih dejavnosti, ki služijo dvigu materialnega stanja občanov. To je v redu, hkrati pa pozabljamo na drobnarije, ki so tudi sestavni del našega življenja. Da je temu tako izpričuje dopis Društva upokojencev v Šentjurju, ki ga je isto naslovilo na Komunalno obrtno podjetje v Šentjurju (KOP) ter KS Scntjur-centcr, Šentjur -okolica ter Blagovna in sc »Na seji izvršnega odbora Društva upokojencev Šentjur pri Celju z dne 21. 2. 1984 jc bila sprožena misel, da bi bilo dobro, da bi za potrebe pogrebnih obredov nabavili kasetofon ali magnetofon z ozvočenjem. Temu ustrezno bi morali nabaviti eno kaseto s pogrebnimi žalostinkami, žalnimi marši godbe na pihala in eno kaseto z moškim ali me- šanimi zbori z žalostinkami. Izvršni odbor meni, da bi se ljudje v veliki meri posluževali tega ozvočenja in bi ga tudi rade volje finansirali. Godba To kar predlaga naš izvršni odbor ni nobena noviteta, saj imajo take ureditve že mnoge pokopališke uprave. Kontaktirali smo že s KS Scntjur-centcr in okolica ter Blagovna in ugotovili njihovo pripravljenost na sofinancira- Od lega dopisa od 27. 2. 1984 je minilo 21 mesecev. KOP, ki naj bi bil nosilec akcije na dopis sploh ni reagiral. Statistični podatki kažejo, da je na šentjurskem pokopališču letno povprečno od 70 do 90 pogrebov. Prepričani smo, da bi svojcem umrlih Šli zelo na roko če bi to aparaturo nabavili. Za KOP ne bi bil to noben rizik, ker bi vse te storitve plačali »žalujoči ostali«. Društvo upokojencev Šentjur pri Celju Predlogi so, posluha ni Utrip, januar 1986 Lovski običaji in navade Človekjebilod pradavnine lovec na divje živali in nabiralec rastlinskih plodov. Ob tem je vedno gojil lovske običaje, ki se ohranjajo iz roda v rod in simbolizirajo posebno spoštovanje do živali in do lovskega stanu. Lovski običaji in navade so se z razvojem družbe spreminjali in predstavljajo posebno obliko kulture vsakega naroda. Lovski običaji se razlikujejo od dežele do dežele, vendar vsi izražajo spoštljiv odnos do divjadi in lovcev. Slovenski lovski običaji, kakršne poznamo sedaj, so nastali pod germanskim vplivom v zadnjih stoletjih. Lovski običaji morajo biti izvedeni s pravili in morajo simbolizirati kulturo slovenskega lovstva, kakor tudi slovenskega naroda, ne glede na pomen običaja. V slovenski lovski kulturi poznamo več običajev, ki jih lovci uporabljamo ob različnih priložnostih. Zelena vejica: Lovci jo nosimo za klobukom ob slovesnih zborovanjih, ob uplenitvi divjadi visokega lova ali ob lovskem pogrebu. V slovenskem prostoru se kot zelena Piše: Miran Hernaus, lovski mojster Pozdrav lovini: Je lovski običaj, ki simbolizira zahvalo divjadi za lovski blagor in slovo divjadi od lovišča. To je običaj, ki ga opravljamo vsi lovci v Sloveniji po vsakem lovu, na katerem je bila uplenjena divjad. Dokler ni opravljen pozdrav lovini, nihče od prisotnih lovcev ne sme zapustiti lova. Lovski ropot: Je običaj, ki ga prirejamo na zadnjem pogonu (tako slikovito rečemo, ko po lovu posedimo v lovskem domu ob dobri jedači in pijači). Pri lovskem ropotu beseda napolni puško, kar pomeni 'napolni kozarec', in izprazni puško, kar pomeni 'izpij kozarec'. Zaradi tega, ker večina lovcev prihaja na lov z avtomobilom, ta običaj sedaj izgublja pomen, čeprav je, če je pravilno izveden, to lep dogodek. Hubertova maša: Na slovenskem do osamosvojitve nismo poznali tega kulturno verskega običaja. Po letu 1991 je po Sloveniji vsako leto več lovskih maš. Maše so posvečene svetemu Hubertu, ki je imenovan kot zaščitnik lovcev. Naloga vsakega lovca je, da spoštuje lovske običaje in s tem ohranja slovensko lovsko kulturo. Pri opravljanju lovskega izpita imamo tudi predmet lovski običaji in upam, da se bodo kljub hitrim spremembam v družbi še dolgo ohranili v izvirni obliki. vejica uporablja vršiček smrekove ali jelkine vejice. Lovski krst: To je star lovski običaj, s katerim lovci simbolično sprejmemo novinca med lovce, čeprav ima uradno že lovski izpit. Opravi ga takrat, ko lovsko pravično upleni prvo divjad visokega lova (srnjad, jelenjad, divjega prašiča ...). Lovski krst mora biti izpeljan kulturno in duhovito in je zelo zanimiv tudi nelovcem. Lovski pogreb: Kadar umre lovec in svojci to želijo, lovci priredimo lovski pogreb. Značilnost lovskega pogreba je, da smo lovci vsi v lovskih uniformah in na levi strani klobuka nosimo zeleno vejico. Na koncu pogreba vedno zatrobi lovski rog in nikoli se ne izvaja melodija Tišina. Po lovskem rogu vsak lovec položi vejico iz klobuka v grob. ŠENTJURSKE NOVICE, FEBRUAR 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si BENCINSKI SERVIS STRANICE NAROČILO KURILNEGA OUA Kronika tel:02 845 0126 tel:03 752 07 08 » Rubriko pripravlja NINA KROBAT. MINI MARKETING D.0.0. TRAGEDIJA Pogojna kazen za povzročitelja nesreče Matej Čoki. Priznal je krivdo za prometno nesrečo, v kateri je umrl Franc Romih, in dobil pogojno zaporno kazen. Več kot leto in pol je minilo od tragične prometne nesreče v bližini Šentjurja, v kateri je življenje izgubil 71-letni Franc Romih, oče znanega voditelja Boštjana Romiha. 30. aprila 2014 je nesrečo povzročil poklicni voznik, 45-letni Matej Čoki. Primer je na začetku januarja dobil sodni epilog. Leto dni pogojne Čoki je bil obtožen malomarne vožnje, za kar grozi do osem let zaporne kazni. S tožilstvom seje pogodil, kriv- do priznal in obžaloval, zato je kazen zanj milejša. Celjsko sodišče ga je obsodilo na leto dni pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let. Prav tako so Čoklu prisodili stransko pogojno kazen šestih mesecev prepovedi vožnje za vozila kategorije C, prav tako s preizkusno dobo dveh let. Sodba je že pravnomočna. Spomnimo Čoki, samostojni podjetnik, ki se ukvarja z avtoprevozništvom in zemeljskimi deli, je konec aprila 2014 s svojim tovornim vozilom vozil po cesti od Dramelj do Šentjurja. V sicer blagem in preglednem desnem ovinku v bližini objekta Kea je zapeljal na nasprotno vozišče, po katerem je v tistem trenutku pravilno pripeljal Franc Romih. Silovito trčenje je bilo zanj usodno, njegova žena Erna Romih pa je bila huje poškodovana. Ker je tovornjakarja zaneslo na nasprotni pas, je prišlo do hude nesreče. Foto:dokumentaci|a5ent|uisklh novic MINI KRIMI Z avtom v kulturni center Šentjur, 29. december - Ni znano, kdo se je to noč z avtomobilom zaletel v Ipavčev kulturni dom v Šentjurju in poškodoval fasado. Povzročil je za kar tisoč evrov škode. Nanj s solzivcem Šentjur, 30. december - Veseli december se ni končal zelo veselo za občana, ki sta se sporekla. Ker besede očitno niso bile dovolj, je eden uporabil solzivec, oba pa sta se morda razjokala, ko sta prejela plačilni nalog. Le kaj mu bodo traktorske verige Bohor, 6. januar - Neznanci so v gozdu na Bohorju naleteli na traktor za delo v gozdu in z njega ukradli snežne verige in več na-veznih verig. 2.200 evrov škode so povzročili. Staro za novo Šentjur, 6. januar - Staro za novo, si je najbrž rekel neznanec, ko je v eni izmed trgovin iz embalaže ukradel nov mobilni telefon, vanjo pa pospravil rabljenega. Ponkovški 'pokol' z motorko Ponikva, 7. januar - K sreči na Ponikvi ni prišlo do kakšne poškodbe, ko sta se krajana sprla. Ker besede očitno niso bile dovolj, je eden izgubil živce in prižgal motorno žago, ki jo je imel s seboj. Na sodišče, kjer se bo moral zagovarjati, je, upajmo, ne bo prinesel. Partnerki grozi Šentjursko, 8. januar - Nekdanji partner se ne more sprijazniti, da je ona odšla, zato jo še vedno kliče po telefonu, ji grozi in jo spravlja v podrejen položaj. Policisti so mu izrekli prepoved približevanja, sledi tudi kazenska ovadba. Ne zaupaj navigaciji Šentjursko, 8. januar - Da ni dobro slepo zaupati navigacijski napravi, je spoznal voznik tovornjaka, ki je želel privarčevati pri stroških vožnje. S tovornjakom se je peljal od Dramelj proti Žičam, a so ga kmalu ustavili ovinki. Policisti so mu pomagali, ko je moral voziti vzvratno, nato pa so mu izstavili še 'račun' za prekršek. Polhi požigalci Šentjursko, 11. januar - Polhi so si svoje kraljestvo uredili v zapuščeni stanovanjski hiši. Očitno pa te živalce ne vedo, da ni dobro gristi električne instalacije, saj lahko pride do požara. To se je tudi zgodilo, policisti pa ne poročajo, da bi polhe požigalce kaznovali. Mladec sšokerjem Šentjur, 13. januar - Vročekrvni mladci so se pretepali na eni od šentjurskih šol. Enega med njimi je stvar tako razkurila, daje posegel po električnem šokerju. Policisti so mu ga zasegli, mladca pa bo namesto šokerja dobro stresel sodnik za prekrške. Tudi znanci nam kradejo Golobinjek pri Planini, januar -Občana je obiskal znanec, ki pa očitno ni ravno njegov prijatelj, saj mu je med obiskom ukradel 5.000 evrov. V zameno je dobil kazensko ovadbo. (26) Kronika ŠENTJURSKE NOVICE, FEBRUAR 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si [D5)uQ33 ZNAN OBRAZ V celjski vojašnici najboljša kuhinja Danijel Sečnjakje poklicni vojak, ki zadnja leta s svojo partnerko živi na Ostrožnem pri Ponikvi. V vojski seje zaposlil leta 2008, saj si je, kot pravi, želel novih izzivov. »Kot vsak vojak sem začel s trimesečnim usposabljanjem v Vipavi. Ker sem ustrezal pogojem in imel opravljene izpite, so me premestili v vojašnico Celje, kjer opravljam delo voznika bojnih vozil,« opiše Danijel. V svoji dosedanji vojaški karieri je opravil različna usposabljanja. Poleg dela voznika skrbi tudi za tehnično brezhibnost vojaških vozil in logistično podporo četam, seveda pa gre tudi na teren. V zadnjem času tako skrbi tudi za varnost na meji ob prehodu migrantov, sodeloval je pri postavljanju ograje. Pred šestimi leti je bil pol leta tudi na mirovni misiji v Afganistanu, kjer je skupaj z drugimi vojaki varoval bazo in opravljal patrulje izven tega območja. Prizna, daje trenutno stanje v slovenski vojski res daleč od rožnatega. In to je eden glavnih razlogov, da iz vojske odhaja ogromno vojakov, ki si poskušajo najti bolje plačano delo. A njemu je pisano na kožo, pravi. »Rad živim z naravo, rad imam terensko delo. Pa še malo za šalo - v celjski vojašnici imamo daleč najboljšo kuhinjo!« - Jt Danijel Sečnjak z Ostrožnega pri Ponikvi je pred nekaj leti bil tudi na misiji v Afganistanu. Sezona vlomov na Šentjurskem Vlomilci. Eden od njih si je nakradel za kar 30.000 evrov denarja in zlatnine, drugi je vlomil le zato, da bi v hiši prespal. V zadnjem mesecu se je na Šentjurskem močno povečalo število vlomov, opažajo naši policisti. Konec decembra so vlomilci iz ograjenega prostora enega od trgovskih podjetij v Šentjurju želeli odpeljati 43 evro palet, a jim je dejanje preprečila policijska patrulja. Nekateri drugi občani z vlomilci niso imeli takšne sreče. Male in velike kraje Konec decembra so vlomili v trgovino z mobilno telefonijo in odnesli za 5.500 evrov telefonov. V začetku januarja je nekdo vlomil v avtomat za izdajo žetonov in iz njega ukradel 200 evrov. 10. januarja je nepridiprav vlomil v zidanico na Straži na Gori, a k sreči ni ničesar odnesel. Dan kasneje je nekdo (morda pa je bil isti?) vlomil v zidanico v Zalogu pod Uršulo. Tudi tam ni ničesar ukradel, je pa v hiši prespal. 11. januarja je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo v Šibeniku, jo pregledal in odnesel zlatnino ter denar. 13. januarja so vlomili v hišo v Završah pri Dobju. Ko so vlomilci ugotovili, da niso sami, so pobegnili. Istega dne so neznanci v okolici Šentjurja počakali, da je lastnik odšel od doma, in šele nato vlomili. Odnesli so za kar 30.000 evrov zlatnine in denaija. Bodimo pozorni Policisti nas zaradi povečanega števila vlomov pozivajo k previdnosti. Če opazite sumljive osebe, ki dajejo videz, da imajo nepoštene namere, o tem obvestite Policijsko postajo Šentjur na telefonsko številko 03 746 4150 ali 113. Pri tem bodite pozorni in si skušajte zapomniti morebitna vozila, kijih uporabljajo, videz oseb in druge podrobnosti, ki bi policistom lahko bile v pomoč. SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOIA CEUE Ipavčeva 10, 3000 CELJE Izobraževanje odraslih Vabimo k vpisu v programe formalnega Izobraževanja za šolsko leto 2016/2017: • Zdravstvena nega (SSI, štiriletni program); • Zdravstvena nega (RTI, 3+2); • Bolničar/negovalec (SPI, triletni program); • Kozmetični tehnik (SSI, štiriletni program). in v tečaje ter postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij: • Zdravstveni reševalec/zdravstvena reševalka; • Zobozdravstveni asistent/zobozdravstvena asistentka; • Maser/maserka; • Pediker/ pedikerka; • Vizažist/vizažistka; • Maniker/manikerka. Pridružite se nam lahko tudi na enodnevnih delavnicah s področja nege, dietne prehrane in kozmetike. Informativni dan za mladino in odrasle bo v petek, 12. februarja 2016, ob 9.00 uri in ob 15.00 uri ter v soboto, 13. februarja 2016, ob 9.00 uri. Dodatne informacije: 03 428 69 OO, info@szsce.si, www.szsce.si st/ Zaspat? a ZA TRDO RITPOSKRBl|_ | J Ljudje imamo različne gibalne zmogljivosti in temu primemo, vas skozi različne skupine pripeljemo do napredka. KAKO ZAČETI? pkjjaui je na k&niko, m______ta u-le oitafo poikkbimo mi! KAJ BI RADI DOSEGLI? pomagati da boi g3lem ai revračati, | • stabilizirati. • nadzorovati svoje kompleksno gibanje. FIT TOLIVE IKl Težavnost ••OOO Čas trajanja V7 60 min Povprečna poraba 540 kcal 040/494-444 Pričakovan rezultat Dobro počute. eboljšcirije stcibtkzorgt in fiekabhosb. nadzor teteso n ume. z medi iška hiša ŠPORT DRUŽABNO kronika AKTUALNO domov Štajerska"-'-'"' www.novice.si ŠENTJURSKE NOVICE, FEBRUAR 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si Družabno » Družabne dogodke beleži TOMAŽ PRITEKEL!. »Neizmerno me veseli, da vidim na odru toliko mladih, ki ohranjajo našo bogato kulturno _______________dediščino.« Vodja JSKD 01 Šentjur, Nastija Močnik, o MFS Lintvar ŠENTJURSKIH 5 Klemen Mikša, KD Grobelno Tudi v Grobelnem se dogaja Člani Kulturnega društva Grobelno. V kraj privabljajo vse več poznanih glasbenikov. Odgovarja tajnik in eden izmed aktivnejših članov društva, Klemen Mikša. Kateri je vaš najljubši del Šentjurskega? Zagotovo Grobelno. To je moj domači kraj, kjer obožujem naravo, kije tod okoli čudovita. Kakšne rezerve še imate v Grobelnem na področju kulture? Glede kulture smo glede na velikost kraja relativno zadovoljni. Lahko bi še kaj več naredili samo v smeri pridobitve večjega prostora za večerne prireditve. Kakšni izzivi so pred vami? Povabiti v Grobelno čim večja priznana imena, virtuoze. In pa pridobiti sredstva za organizacijo večjih družabnih dogodkov. Prihajate z Grobelnega. Ali kaj pogrešate v svojem kraju? Imamo vsega po malem in resnično ne pogrešam kaj dosti v tako malem kraju. Kaj vas najbolj osrečuje? Najbolj me osrečuje glasba, ki jo tudi sam ustvarjam. In pa seveda dobra družba, ki razmišlja s svojo glavo. Družabno SENTJUHSKE mSt?FSUntvarsose na odru pridružili tudi Šentjurski Lintvar z novimi kostumi Člani Mladinske folklorne skupine Lintvar so v šentjurskem Ipavčevem kulturnem centru organizirali dogodek, na katerem so se predstavili z novo kostumsko podobo in plesi, ki so se jih naučili v zadnjem času. Med goste so povabili tudi belokranjsko Folklorno skupino Dragatuš, otroke iz Osnovne šole Slivnica in Šentjurske muzikante. Na dogodku pa so jim z Javnega sklada za kulturne dejavnosti podelili tudi priznanja za večletna kulturna udejstvovanja na področju kulture. Nastopili so tudi učenci OŠ Slivnica. Kfressgg pozdrav. Foto Žiga Cullberg/RTVSL0jg**JB|p^U6**^^^"|^| AVTODELI ŠTURBEJ Rosa team d.o.o. Drofenikova 16, Šentjur 03/ 574-30-16 031/622-220 Trener Dejan Mihevc je s košar-1 karskimi triki navdušil voditelja,! Darjo Gajšek in Blaža Švaba. Oba sta tudi sodelavca Radia Rogla. Foto Žiga Culiberg/RTVSLO Košarkarji raztegnili meh Ena najbolj gledanih oddaj na Televiziji Slovenija Slovenski pozdrav se z novo sezono v petek, 5. februarja, vrača na prvi program TV Slovenija. Poleg glasbenikov bodo prvi gostje košarkarji Tajfuna in trener Dejan Mihevc. Ekipi Slovenskega pozdrava bodo med drugim svetovali, kako biti učinkovit kot ekipa, obe ekipi pa sta pripravili tudi prijazno presenečenje za Šentjur. ŠENTJURSKE NOVICE, FEBRUAR 2016. ULL°a^Q33 urednistvo@sentjurskenovice.si Po izumrtju kvalitetnih manjših koncertov v Šentjurju je za ljubitelje dobre glasbe na srečo tu prizorišče na Grobel-nem. Tokrat je, v sodelovanju s šentjurskim študentskim klubom, Kulturno društvo Grobelno pripravilo dogodek z nastopom Izštekano? Odštekano! Publiko so najprej ogreli domači Epik Akustiks. Za nastop osrednjih gostov Vaško Atana-sovski tria so organizatorji iz parterja umaknili stole, kar se je pokazalo za dobro potezo, saj je mednarodno uveljavljeni 'frontman' upravičil svoj sloves in dokazal, da se da plesati tudi na jazzovske ritme. (BR) znašel Dobrega moža je bilo letos zaslediti na področju Gorice in Slivnice, ko je otroke zaradi pomanjkanja snega obdaroval kar iz zraka in sicer z jadralnim padalom na motorni pogon. Božiček v družbi otrok, ki so ga pričakali. Takole spretno je Božiček pristal na jasi. Tradicija po novem Študenti Šolskega centra Šentjur so se predstavili tudi Celjanom. Za obiskovalce Celjskega mladinskega centra so pripravili izjemen kulinarični večer, ki ga je zaznamovala tradicija in letni časi. Pripravili so trihodni meni iz treh slovenskih regij, ob jedeh pa postregli vino, ki so ga pridelali sami v šolskih vinogradih. Študenti Šolskega centra Šen-i"‘ k tjur skupaj z mentorjema Ro- :: g bertom Gregorčičem in Sebastjanom Repnikom. |= Del profesorjev Šolskega centra. Na skrajni desni je Jurij Gunzek, šolski enolog, ki študente poučuje o pridelavi in predelavi grozdja, študenti namreč obdelujejo šolske vinograde. Povezovalka večera, Jerneja Planinšek. © Kultura ŠENTJURSKE NOVICE, FEBRUAR 2016. uredni5tvo@sentjurskenovice.si (j[EKj£j33 PISMA BRALCEV Besede ob slovenskem kulturnem prazniku Mesec februar! Mesec svetlikajočih iskric ivja in bele zmrzali. A vendar tako topel in bogat, saj na svojih krilih časa prinaša slovenski kulturni praznik. Ali ga zmorem - v tem hitrem in čudnem tempu življenja sploh zaznati? Ali mi njegovo svetiobo iz dneva v dan jemlje vsakdanjik? Le kako bi mogel ostati človek ravnodušen nad številnimi negativnimi dogajanji in spremembami. Včasih se mi celo zazdi, da je ob vsem tem kaosu prisotna ponavljajoča parola: »Kdo bo koga, kje in kdaj!« Mar nas vse to duši do te mere, da nas napaja in preplavlja z malodušnostjo, negotovostjo in strahom? Zato je prav, da v svoji notranjosti iščemo in najdemo tisto noto, s katero se bomo zavedali svoje narodnosti, kulture in svoje slovenske besede. Tisto noto, s katero bomo znali ustvariti strpnost, razumevanje in sožitje ter spoštovanje. Spoštovanje do slovenske kulture, pisanja in izražanja. Naj slovenski kulturni praznik objame slehernega Slovenca in mu vsadi čut odgovornosti in poštenosti. Moramo si priznati, da živimo v lepi deželi. Deželi, kjer so vrata vrtcev, šolskih ustanov, kot tudi bela vrata ambulant odprta vsak dan. In ne nazadnje starodavna vrata krščanskih svetišč! Tega ne gre zanemarjati. To moramo spoštovati, to je naše bogastvo. Ne le imetje. Dobro je, da človek ne strada kmha za preživetje. Poleg tega pa imamo še nekaj - še več. Tisto več, kar nas plemeniti, daje moč dostojanstva in pripadnosti. Imamo besede svojega jezika. Besede, s katerimi smo spregovorili prva imena mame in očeta, cvetice in trave, besede, ki so nam dane za izražanje, sporazumevanje in ne nazadnje besede, ki nas povezujejo v celoto družbe in narodne pripadnosti. Da, z domačo slovensko besedo smo se rodili, z njo hodili v šole in z njo rastli in odrastli v zrel klas. In na nas, gospe in gospodje, je, ali bomo to slovensko besedo znali, hoteli in zmogli - to besedo naših stoletnih rodov - vrednotiti in ohranjati kot svetinjo, ne le zase, ampak kot svetinjo našega naroda prihodnjim rodovom. Kako te ljubim beseda slovenska, meni najdražja! Želimo te varovati, želimo te dajati kot bogato doto otrokom in otrokom otrok. O Bog, 21. stoletje bodi porok besedi slovenski, da v naši lepi deželi Sloveniji beseda domača svojega zvena ne izgubi! Pripadnost svojemu narodu in svojim besedam, to je največja vrednota, ki nam daje vedno nove izzive in nove navdihe - hkrati pa tudi obveznosti. Zagotovo seje pomena slovenske besede zavedal največji slovenski pesnik, France Prešeren, katerega 167. obletnico smrti obeležujemo te dni. S svojo številno in bogato poezijo se je zapisal kot velikan slovenskega naroda. Ivanka Uduč, pisateljica Logistika je Univerza v Mariboru Fakulteta za logistiko Pridi na informativne dneve in se prepričaj! Petek, 12. februar 2016: ob 10. in 15. uri Sobota, 13. februar 2016: ob 10. uri Kje: Celje, Mariborska 7. i&afeia Napišite pesem za bralce Šentjurskih novic Razširjen je izrek, da smo Slovenci narod pesnikov. Zato smo ob slovenskem kulturnem prazniku, ki ga poimenujemo prav po pesniku, nekaj uglednih Šentjurčanov prosili, da za bralce Šentjurskih novic ob prazniku napišejo pesem. Letos smo od povabljenih prejeli le dva odziva, verjamemo pa, da bo že prihodnje leto še več pogumnih. Hvala! » Uredništvo Šentjurskih novic Želim zvestobo muz in naklonjenost občinstva Mag. Marko Diaci, župan Občine Šentjur Slovenskemu kulturnemu prazniku se bom poklonil brez rime, čeprav bi kakšna zlahka priletela izpod peresa. Poklon v prvi meri velja tistemu, ki mu je posvečen praznik, Francetu Prešernu. Pa tudi vsem aktivnim ustvarjalcem ter tistim, ki so že zapustili naš »svet, ta oder, ki kaže le predstave, ki vodi jih skrivnostna sila zvezd,« kot je zapisal W. Shakespeare (400-letnica njegove smrti). Omenjena avtorja sta brezčasna in zmeraj aktualna, saj sta v vrhunska literarna dela spretno prelila arhetipska ljudska občutja, strasti, želje, strahove in intimne dileme posameznikov, ujetih v pasti nepremagljivih okoliščin. A čas Prešerna je dal izjemne domoljube slovenski rodni grudi ravno iz naših krajev. Slomškove preproste pesmi, ki jih je navdihoval kmečki vsakdan, so ponarodele. V milini in srčnosti domoljubja pa Ipavcev do sedaj ni nihče ni presegel. Kako naj si potem v čast slovenskega kulturnega praznika drznem kovati rime? Raje zaželim aktivnim ustvarjalcem zvestobo muz ter naklonjenost občinstva. Hej hej Šentjurčanke Ivan Zupanc - Ičo, vodja šentjurskih vitezov Hej, hej Šentjurčanke, hej, hej Šentjurčani! Mi Šentjurski vitezi bomo skupaj za naše prvake navijali... Ob zmagi ali porazu, ob soncu ali mrazu, ker navijamo srčno, saj Tajfun zmagovalec bo! Tajfun, Tajfun šampion... (Pesnitev je bila napisana v začetku leta v novomeški bolnišnici, po operaciji krčnih žil.) ŠENTJURSKE NOVICE, FEBRUAR 2016. uredni5tvo@sentjurskenovice.si Zdravje PROTI GRIPI IN PREHLADU SE LAHKO BORIMO TUDI DRUGAČE Alternativna zdravila proti nahodu Tablete. Če potrebujete drugačne farmacevtske oblike, vam je na voljo nekaj naravnih alternativ. » Svetuje: Mirjam Hočevar Korošec, mag. farm CELJSKE LEKARNE •; -JL' C/ Hermelika - okrasna in uporabna trajnica Rastlina za začetnike. Hermelike spadajo med najlepše in hkrati najmanj zahtevne okrasne rastline kmečkih vrtov. Rade imajo sončna in pol sončna mesta ter odcedna (lahko tudi revna) tla. Njihova bogata socvetja na vrt privabljajo koristne stanovalce: metulje, čebele in različne žuželke. Ko ob prihodu prvega mraza druge trajnice že vidno izgubljajo svoj čar, hermelika s svojo pokončnostjo in čvrstostjo ne kloni nizkim temperaturam, temveč v svoje veje lovi zmrznjene kristalčke ivja in se prelevi v zimsko ledeno kraljico. Hermelika je sorodnica našega dobrega znanca, netreska. Spada med rastline iz rodu Sedum, tako kot priljubljene nizke homulice. Visoke homulice (hermelike) lepo rastejo kot samostojni grmički ali kot obroba drugih okrasnih trajnic, nizke homulice pa so odlične za prekrivanje tal. Vsem so skupne naslednje lastnosti: mesnati listi, počasna rast, zvezdasti cvetovi, nezahtevnost glede prsti, velika sposobnost shranjevanja vode (predvsem v listih) in dobra prezirana trdnost. Hermeliko so včasih sadili v skale okoli hiš, da so jo imeli vedno pri roki. Hermeliko lahko uspešno razmnožujemo tudi z listnimi potaknjenci. Razmnoževanje z listnimi potaknjenci Razmnoževanje hermelik, tako kot večine trajnic, ni zahtevno. Najenostavneje je, da zgodaj spomladi, ko začnejo z rastjo, razdelimo korenine in jih presadimo kot nove rastline. Lahko pa jih razmnožujemo tudi s stebelnimi ali listnimi potaknjenci. Dovolj je, če list hermelike samo odtrgamo in ga potaknemo v substrat, približno do tretjine. V večini primerov se bo lepo ukoreninil in dobili bomo novo, mlado rastlino. Žganje iz hermelike Včasih so hermeliko sadili v skale okoli hiš, da so jo imeli vedno pri roki. Sveže liste so polagali na rane ali jih namakali v žganje. Danes se v zdravilstvu uporabljajo predvsem sveži listi, iz katerih se lahko iztisne sok ali naredi hermelikina tinktura ali aromatizirano žganje. S hermeliko si najpogosteje pomagamo pri oskrbi manjših ran, za razkuževanje in preprečevanje vnetij pri opeklinah, črevesnih obolenjih, pikih žuželk ter pri lajšanju težav s protinom in revmatizmom (vtiranje). Uporabne nizke homulice V isti rod kot hermelike sodijo nizke homulice. To so nizko rastoče nezahtevne trajnice, ki se hitro, vendar ne nadležno razširjajo ter so večinoma zimzelene. Uporabljamo jih za prekrivanje tal na sončnih rastiščih. Sadimo jih tudi Trpežna, okrasna in uporabna trajnica hermelika tako kot vrtnice včasih ni smela manjkati na nobenem kmečkem vrtu. med skale, kamne, suhe zidove, skalnjake, grobove, ...Izbiramo lahko med nekaj deset sortami, ki se med seboj razlikujejo predvsem po obliki listov in paleti različnih barv cvetov. Spomladi, preden od-ženejo novi poganjki, odstranimo stare, odmrle dele rastlin ter jih temeljito porežemo, s čimer dosežemo lepšo rast v prihajajoči sezoni. Pestra izbira sort Ker imamo na izbiro veliko različnih vrst in sort, lahko izberemo tisto, ki nam je najbolj zanimiva in z njo zapolnimo prazen prostor na vrtu, za katerega smo mogoče že mislili, da ga je nemogoče polepšati. S homulicami je mogoče doseči marsikaj, saj s svojo prilagodljivostjo uspevajo na različnih, mdi zelo skromnih rastiščih. Če pa nimamo vrta, lahko kupimo okrasno betonsko korito in ga zasadimo z raznovrstnimi dekorativnimi homulicami ter si tako polepšamo bivalno okolje. PA POJEJMO... Straube Čeprav so štraube oziroma flancati znana in priljubljena sladica predvsem v pustnem času, si jih lahko privoščimo kadarkoli, saj je njihova priprava hitra in enostavna. Potrebujemo: 15 dag moke, 5 dag sladkorja, žlico kisle smetane, 5 dag surovega masla, 3 rumenjake, malo limoninega soka, malo soli, žlico belega vina in olje za cvrtje. Iz vseh sestavin najprej zgnetemo testo in ga damo za pol ure na hladno. Nato testo razvaljamo za nožev rob debelo in izrežemo kose poljubne oblike (običajno pravokotnike) ter vanje zarežemo nekaj zarez, približno 1 centimeter od roba. Štraube nato zlatorumeno ocvremo v vročem olju na obeh straneh ter odložene na papirnate brisače potresemo s sladkorjem v prahu. Z njimi lahko pogostimo pustne maškare, da bodo tudi letos uspešno odgnale zimo in priklicale pomlad ter prinesle srečo in dobro letino. Vrtnarimo (33) Z NAMI ZE 170 LET Pagodovec na šentjurski železniški postaji 2. junija leta 1846. Dunajski dvorjani so posadili pagodovec na šentjurski železniški postaji. Občudujemo ga še danes. 2. junija leta 1846 je skozi današnji Šentjur prvič peljal vlak. Takrat je bila v okviru železniške povezave med Dunajem in Trstom dograjena železniška proga med Gradcem in Celjem, ki je vodila tudi skozi Šentjur. Predstavniki dunajskega dvora so med postankom posadili eksotično drevo pagodovec ali japonsko soforo, ki se je ohranilo vse do današnjih dni. Danes kot sestavni del zunanje železniške zbirke ob železniški postaji dela družbo stari parni lokomotivi in dvema drevesnima mogotcema. Našpagodovec je naravni spomenik Pagodovec je medovito drevo, ki ga danes bolj poznamo pod imenom sofora, tj. okrasno drevo, primerno za zasaditve v parkih in večjih vrtovih. Izvira iz Kitajske in Koreje, v Evropi pa so bila prva drevesa posajena v Londonu, od koder so se razširila v drage parke in vrtove po Evropi. Zraste 15 do 25 metrov visoko in ima do 25 centimetrov dolge, robiniji podobne liste, cveti običajno v avgustu. Za rast potrebuje precej toplote, zato dobro uspeva na sončnih legah. Naš pagodovec je mogočno, dolgoživo in izjemno drevo, ki je zaradi svoje lege, velikosti, starosti in oblike zavarovano kot naravni spomenik. Drevesna dediščina Na območju občine Šentjur imamo bogato in občudovanja vredno naravno dediščino, katero lahko s ponosom ponudimo na ogled tudi turistom. Pohvalimo se lahko z rastiščem velikonočnice na Boletini in navadne jarice na Bohorju, z dvojnim drevoredom divjih kostanjev na Ponikvi ter številnimi dragimi naravnimi vrednotami, med katerimi izstopajo drevesni posebneži, kot je drevo pagodovec na železniški postaji Šentjur. Omenimo, da je v 19. stoletju bila navada, da so v času otvoritev železniških postaj ob Južni železnici v bližini postajališč zasadili eno ali več dreves. Tako je nastal tudi drevored divjih kostanjev na Ponikvi. Imamo kar 29 posebnih dreves V občini Šentjur imamo veliko drevesnih izjemnežev, ki se po svojih kvalitetah, kot so redkost, starost, izjemen obseg debla in višina, poseben videz, ohranjenost, življenjski prostor pomembne živalske vrste, mesto rasti, ... ločijo od svojih sorodnikov v okolju. Na območju Šentjurja imamo 29 drevesnih Z označbami naravnih vrednot krepimo zavedanje o vrednosti našega okolja. Letos bo pagodovec z nami že 170 let. naravnih vrednot, ki jih sestavljajo predstavniki različnih vrst: bodika, pagodovec, lipa, turška lipa, divji kostanj, robinija, topol, bukev,... Naši predniki so mnoga drevesa sadili v središčih vasi, ob domačih hišah ali na drugih posebnih krajih, bodisi zaradi njihove uporabne bodisi simbolne vrednosti. Danes so to izjemna drevesa, ki jih varujemo kot naravne vrednote. Ker drevesa niso večna, ampak minljiva živa bitja, je prav, da tudi mi poskrbimo za naše prihodnje rodove in posadimo vsaj eno drevo, ki bo za nas nekaj posebnega že danes, po kriterijih dragih pa bo morda šele čez mnoga desetletja postalo tudi naravna vrednota ... Drevo pagodovec ali japonska sofora je spomin na prihod prvega vlaka v Šentjur. Fotowww.sentiur-turizem.com. ZDRAVILNA SKRINJICA Navadni hren Navadni hren (Cochlearia armoracia) je trajnica, ki jo gojimo na vrtovih, pogosto pa raste tudi prosto v naravi, običajno na peščenih tleh z veliko humusne snovi. Užitna in uporabna je debela bela korenina, ki po videzu spominja na ogromno peteršiljevo korenino. Po ljudskem izročilu korenino hrena kopljemo v mesecih, katerih imena se končajo na črko r, po nekaterih virih pa v mesecih, ki vključujejo črko r. V ostalih mesecih namreč korenina hrena zaradi odganjanja listov in cvetov izgubi čvrstost, ostrino in značilno aromo. Če ga pravilno shranimo v hladni kleti v vlažnem pesku, bo ohranil svežino in hranilno vrednost tudi za čas, ko ga zunaj ne moremo izkopavati. Dolgo obdobje so hren uporabljali samo za medicinske namene, zlasti za preprečevanje skorbuta in za blaženje revmatizma in ozeblin. Danes pa hren uporabljamo tudi kot kuhinjsko začimbo, kot dodatek mesnim jedem, klobasam, narezkom, kot sestavino hrenovih omak z različnimi dodatki, itd. Sama korenina hrena nima posebnega vonja, ko pa ga nastrgamo, dobi oster in pekoč vonj in okus. Hren je staro naravno zdravilno sredstvo, ki vsebuje veliko vitamina C, razkužuje, spodbuja prekrvavitev in prebavo (presnovo) in deluje kot diuretik. Za prehrano ga najpogosteje uporabljamo ravno pozimi, saj nam s svojimi zdravilnimi učinkovinami pomaga presnoviti velike količine pretežke hrane. Uživati ga moramo zmerno, saj bi prevelike količine lahko preveč obremenile ledvice in prebavni sistem. S hrenom si lahko pomagamo tudi v hladnih dneh, v času pogostih prehladov in okužb dihalnih poti. Nastrgan hren pomešamo z vinskim kisom, malo pogrejemo in vdihavamo hlape, pokriti z brisačo preko glave. Korenino hrena si lahko priskrbimo že sedaj, na vrt ali drag primeren prostor pa jo posadimo spomladi in tako bomo imeli aromatične zdravilne korenine vedno pri roki. Šentjur Domača živila za pripravo nedeljskega kosila Tržnico pred Tuš Kea Šentjur smo obiskali na mrzel in zasnežen januarski dan. Zanimalo nas je, ali lahko kljub snežni odeji in temperaturam pod ničlo na tržnici kupimo sveže domače sestavine za pripravo klasičnega nedeljskega kosila (goveja juha, 'restan' krompir, solata in govedina ter jabolčni zavitek). Sveža jušna zelenjava Jožici Grobin je sredi januarja uspelo pod snežno odejo nabrati svež radie, v 'plastenjaku', kot ga imenuje, pa nepogrešljiv vir vitaminov, motovilec. Njena dobra stara klet z debelimi zidovi in ilovnatimi tiemi čuva tudi v tem letnem času veliko svežega sadja in zelenjave. Na Jožičini stojnici smo zato lahko sredi zime za pripravo nedeljskega kosila kupili veliko svežih jušnih sestavin: rdeče in rumeno korenje, korenino peteršilja, por, kolerabo, zeleno, šalotko,... Radič, motovilec in krompir Kvalitetna pridelava in pravočasno pobiranje zdravih plodov, skrbna hramba v primernih prostorih in redno pregledovanje ter odstranjevanje slabih plodov so recept za tako bogato in raznovrstno ponudbo sveže zelenjave sredi mrzle zime. Jožica je letošnjo zimsko sezono najbolj ponosna na motovilec, katerega ima sicer veliko, vendar žal ne dovolj za vse stranke. V tem času nekateri kupci namreč kupijo malo večjo količino, saj lahko motovilec v hladnih dneh uspešno shranijo tudi dalj časa. Za svežo solato smo pri Jožici lahko kupili česen, radič in motovilec, za pripravo 'restane-ga' krompirja pa čebulo oziroma šalotko in krompir. Domače jušne zakuhe Rosanda Ploštajner na svoji kmetiji blizu Šentjurja poleg keksov in različnih izvirnih sladkih in slanih prigrizkov izdeluje tudi odlične testenine in jušne zakuhe. Za tokratno nedeljsko govejo juho smo na njeni stojnici izbrali ribano kašo, ki je bila na prodaj po 2 evra za 200-gramsko vrečko. Ribano, na zraku posušeno kašo Rosanda pripravlja iz skrbno izbrane bele pšenične moke in domačih jajčk. Okusna in polnovredna ekološka skuta Kot običajno, se je tudi to soboto stojnica Ekološke kmetije Čadej iz Dobja ši- Želite pripraviti drugačen, malo boljši jabolčni zavitek? Poskusite ekološko skuto kmetije Čadej. CENE na tržnici česen (kg) korenje (kg) por (kg) šalotka (kg) Cene so evrih Mercator trgovine 8,50-13,26 1,18-1,24 1,64 ni ponudbe Dobra stara Jožičina klet v zimskem času čuva veliko svežih zelenjavnih zakladov. bila pod težo najrazličnejših ci izbrali kvalitetno domačo ekoloških pridelkov in izdel- ekološko skuto (po 4 evre za kov. Ker nas je zanimala po- kilogram), iz katere je mogo-nudba sestavin za nedeljsko če pripraviti slasten jabolčni kosilo, smo na njihovi stojni- zavitek. ■ Rosanda Ploštajner iz domačih sestavin izdeluje različne testenine in jušne zakuhe. fzn\ ŠENTJURSKE NOVICE, FEBRUAR 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si Šport ' ri_ _• nnr r\ a m ri a i iTrk i Strani ureja BOGDAN RAHTEN »Prvič v zgodovini kluba imamo v državnem tekmovanju dve tekmovalni selekciji do 11 let, kar je predpogoj za kvalitetno delo in košarkarsko-osebnostni razvoj otroka«« ________Boštjan Kočar, košarkarski trener KOŠARKA Strm padec na lestvici KK Tajfun. V športu se lahko hitro vse obrne in to so občutili tudi košarkarji Tajfuna. Sredi decembra so v sicer veliki gneči na sredi in spodnjem delu lestvice lige ABA zasedali peti mesto, sedaj pa so na dnu, v coni, kjer jim grozi izpad iz tekmovanja, četudi bi letos morebiti ponovili fantastičen lanski rezultat v državnem prvenstvu. Krive poškodbe, ali kaj drugega? Težave s poškodbami so se zgrnile nad tabor Tajfuna, čeprav tega ne obešajo na velik zvon kot nekatere druge ekipe, ki potem celo igrajo z igralci, ki jim v izjavah pred tekmo ne napovedujejo nastopa. S takšnimi ali drugačnimi težavami seje na določenih tekmah ukvarjalo domala pol ekipe. Ceola Clark III je zaradi vnete ovojnice tetive izpustil tekme že v začetku decembra, ko so soigralci zmagali pri Igokei in Sutjeski. To tudi pomeni, da njegova odsotnost ne bi smela biti takšen problem. Svojo poškodbo je obnovil na gostovanju pri Krki, ki se trenutno kaže za ključno napako, saj ni prišlo samo do poraza po dveh podaljških, ampak očitno tudi do izgube samozavesti. Praktično vse ekipe so okoli novega leta »popravile« igralski kader. Pri Tajfunu to ni bilo v načrtu, vendar sveža kri, če bi bila okrepitev karakterno ustrezna, verjetno ne bi škodila. Ritem tekem je tako naporen, da je sedaj jasno, da se z osmimi do devetimi igralci v takem tekmovanju lahko preživi, če imaš res srečo s poškodbami. Vedno slabše sojenje Za razliko od začetne polovice tekmovanja, z izjemo domače tekme z Budučnostjo in gostovanja pri Partizanu, je evidentno, da je sojenje v ligi ABA podobno tistemu iz nekdanje Jugoslavije, kjer slovenske ekipe nikakor niso bile priviligi-rane. Glavne ekipe (Crvena zvezda, Budučnost) se celo pritožujejo nad delom arbitrov, resnica pa je takšna, da je že vedenje mož v črnem pred samimi tekmami vprašljivo, med tekmami pa jih ni sram bolj ali manj prefinjeno krasti. Porazen januar 2. 1. - Budučnost : Tajfun 81:61. Tajfun je v 17. minuti presenetljivo vodil 24:31, a so Črnogorci prešli v vodstvo že v prvem polčasu. Še pet minut do konca tekme sta bili ekipi blizu (60:56), potem pa je pri gostih nekdo zvezal roke. Aleksan- der Ponjavič je dosegel 18 točk. 8. 1. - Tajfun : Zadar 66:82. Domači so začeli poletno in znova je bilo upati, da se lahko prikažejo v zmagoviti luči, ki jih je krasila novembra. Dalmatinci so prvič povedli v 17. minuti, v 27. pa so vodili že za 25 točk. Na koncu sta z borbo razliko znižala Milan Sebič in Ivan Držič. V izjavi po tekmi je bil zelo kritičen kapetan Dragi-ša Drobnjak, ki je puščice javno usmeril proti organizatorju igre Domnu Bratožu, pri tem pa je pozabil na kopico lastnih napak. Tomaž Bolčina je 10 od 12 točk dosegel v začetku tekme. Sandi Čebularje uro in pol pred tekmo dobil prvorojenca Maja. 17. 1. - Mega Leks : Tajfun 92:70. Po slabem začetku gostov sta pomagali minuti odmora. V 26. minuti je zaostanek znašal le tri točke, a se je potem znova povsem ustavilo ... Sandi Čebular je zbral 16 točk. 24.1. - Cedevita : Tajfun 94:61. Evroligaš je srečanje odigral zelo resno in gostje niso imeli niti trohice možnosti, da vsaj parirajo. Malo boljša predstava je uspela Emirju Zimicu, ki je ob 13 točkah proste mete izvajal 5/6. Kljub veliki razliki so bili vso tekmo glasni Šentjurski vitezi, ki so jih domači prireditelji oz. varnostna služba obravnavali na meji rasizma. Razpored: 30.1. - U. Olimpija : Tajfun (sob., 21.00) 6. 2. - Metalac F.: Tajfun (sob., 19.00) 13. 2. - Tajfun : Partizan NIS (ned., 17.00) 16.-21. 2. - pokal Spar 26. 2. - MZT Skopje A.: Tajfun (pet., 20.00) 5. 3. - Tajfun : Igokea (sob., 17.00) Termini se lahko še spremenijo Na Košarkarski zvezi Slovenije so izžrebali pare četrtfinala Pokala Spar. Ekipa Tajfuna se bo pomerila s KK Šenčur Gorenjska gradbena družba, ki je trenutno na drugem mestu v Ligi Telemach. Prva tekma bo na Gorenjskem v torek, 16. februarja, ob 20.00, povratna pa v H ruševcu v sredo, 17. februarja, ob 18.00. Zmagovalec tega para se bo v polfinalu, ki bo v petek, 19. februarja, ob 18.15, pomeril z zmagovalcem para Krka : Helios Suns. Finale bo v nedeljo, 21. februarja, ob 18.00. Zadnji tekmi bosta v ljubljanskem Tivoliju. Mladi košarkarji na Češkem Tik pred novim letom sta se dve ekipi Košarkarskega kluba Šentjur Tajfun, kot je naziv pri mlajših kategorijah, udeležili četrtega mednarodnega turnirja v Plznu. V osmih različnih starostnih kategorijah je sicer nastopilo 60 ekip iz številnih držav Evrope. Šentjurske barve sta zastopali ekipi starejših (do 15 let) in najmlajših dečkov (do 11 let). Izjava trenerja Boštjana Kočarja: »Turnir je bil zelo dobro organiziran in hkrati na zelo visokem tekmovalnem nivoju. Starejšim dečkom so po dveh uvodnih porazih v naslednjih dneh nekako pošle moči. Kljub temu verjamem, da so odnesli pozitivne izkušnje iz samega turnirja, ki jih bo-do izkoristili v nadaljevanju državnega prvenstva. Naši najmlajši so po uvodnem porazu nanizali same zmage in zasluženo osvojili drugo mesto. Prikazali so zelo lepo in dopadljivo košarko za to starostno kategorijo. Še posebej veseli dejstvo, da imamo prvič v zgodovini kluba v državnem tekmovanju dve tekmovalni selekciji do 11 let, kar je predpogoj za kvalitetno delo in košarkarsko osebnostni razvoj otrok.« Fantje do 11 let so se domov vrnili s pokalom za 2. mesto. (36) Šport KOŠARKA v Aktivni tudi rekreativci V letošnji izvedbi veteranske lige jani tvorijo trojec v spodnjem domu. Kozjanskega poleg šentjurske vrste V savinjski košarkarski ligi je letos prvič nastopa tudi Planina, kjer je glavni nekaj manj ekip, skupaj 10. Edina šen-igralec Šentjurčan Boštjan Kočar. Med tjurska zasedba ostaja moštvo Instalaci-pol ducata ekip so Šentjurčani trenutno je Verhovšek, ki po sedmih kolih zaseda tretji, Planinčani pa s Šmarčani in Koz- tretje mesto. SAH V Šahov(s)ke * S redi januarja je ŠD Šentjur gostil zaključni turnir ciklusa za mlade. Med 23 mladimi šahisti je v petih kolih edina vseh pet točk zbrala domača igralka Maja Majcen. Četrta je bila druga najboljša Šentjurčanka Ana Majcen, ki je zbrala štiri točke. *Nckaj dni prej je bilo v Kozjem posamično državno prvenstvo osnovnih šol. Pri dekletih je med 40 tekmovalkami Nuša Hercog iz OŠ Hruševec Šentjur z 8 točkami iz 9 partij osvojila naslov prvakinje. Maja Majcen iz iste šole je končala na 6. mestu. Mladi šahisti so figure premikali tudi pred trgovskim centrom. ŠOLSKI ŠPORT Po občinskem prvenstvu v rokometu so na OŠ Planina pri Sevnici sredi decembra gostili še medobčinsko prvenstvo v odbojki za starejše učence. Tokrat seje tekmovanja udeležilo vseh sedem šol iz občin Dobje in Šentjur. V tekmi za 3. mesto so bili planinski učenci boljši od sosedov iz OŠ Dobje. V finalu je ekipa OŠ Franja Malgaja Šentjur ugnala Slivničane. V začetku 12. meseca so se v odbojki pomerile tudi starejše učenke. V hmševsko dvorano so se zglasile ekipe iz petih šol. V malem finalu so bile Slivničanke boljše od šolark z OŠ Dobje. V tekmi za 1. mesto je v mestnem derbiju ekipa OŠ Franja Malgaja Šentjur ugnala Hruševčanke. Hruševska šola je v januarju gostila občinsko prvenstvo mlajših učencev v košarki. Namesto treh prijavljenih ekip je na prizorišče na koncu prišlo pet ekip, kar je zaradi slabe medsebojne komunikacije povzročilo organizacijske težave. Na koncu je bila nesporno najboljša sicer neprijavljena ekipa Albin Dobnik (povsem levo) je na božičnem turnirju v namiznem tenisu v Kozjem pri dvojicah osvojil bron. SAH r Gradišnik najbolj natančen s puško V Loki pri Žusmu so se tamkajšnji strelci pomerili na novoletnem tekmovanju z malokalibrsko pištolo. Po besedah predsednika Jureta Kolarja je streljanje teklo v varnem in prijateljskem vzdušju. Najbolj natančen je bil Brane Gradišnik, drugi je bil Jure Kolar, tretji pa Anton Ogrzek. Strelci na turnirju Loka 2016 Košarkarsko tekma lige ABA PREDPRODAJA VSTOPNIC www.kksentjur.net mojekarte.el "til! DVORANA GOLOVEC CELJE *Te2ji punco na zmenek Ali A fJLV TAJFUN: PARTIZAN Sobota, 13.2.2016 ob 17.00 RADIO • ee • •• J * •• • ee e e ee e eee e e » ee e eee eeee ee e eee Postregli so nam z okusnim kosilom. 2zanimanjem smo si ogledali proces izdelave piva. Nagrajenec minulega leta, Žan iz Slovenske Bistrice, je januarja prevzel 87 litrov pijače pivovarne Laško! Med vsemi izžrebanimi kuponi je namreč prejel toliko litrov pijače, kolikor kilogramov tehta. Tudi letos vas čaka kup nagrad na eni izmed NAJBOLJ NORIH ZABAV Z RADIEM ROGLA. Animacijska ekipa s po nosom najavlja že 11. sezono, ki se začne pravna pustno soboto v Slovenskih Konjicah. Več na FB! Žan v družbi svojega dedka Avgusta pri predaji nagrade leta. Radio ■ZACENWSEZEimSEZONANffiBOl!JiNORIH’ZABAVi r 23 mA m ŠENTJURSKE NOVICE, FEBRUAR 2016. urednistvo@sentjurskenovice.5i Mali oglasi novice 0)037574500 urednistvo@sentjurskenovice.si Živali Kupim pitane krave in telice za zakol. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 673 009. Trgovina z živimi živalmi, Marjan Polajžer, s.p., Vidoviča 2, Pristava pri Mestinju. Prodani enoletne rjave jelene. Primerne za rejo ali meso. In dvajset okroglih bal suhega kvalitetnega sena. Telefon 041 613 954 Prodani prašiče, težke od 150 do 230 kg. Telefon 031 715 566. Prašiče, težke od 30 do 200 kg, in rejene odstavljene svinje, primerne za suhomesnate izdelke, prodam, kupcu opravim brezplačni prevoz. Telefon 041 542 325 ali 02 793 66 61. Prašiče, težke od 90 do 130 kg, prodam. Možna dostava. Telefon 031 538 966 ali 041 876 978. Bikce mesnatih pasem, težke od 60 do 400 kg, kupim. Cena do 5 €/kg. Telefon 041 258 873. Prašiča, težkega 180 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon 041 887 217. Prašiča za zakol ali nadaljnjo rejo, možnost zakola pri prodajalcu, prodam, prav tako ajdo za setev ali moko. Telefon 041 656 407, Slov. Konjice. Prašiče, težke od 30 do 35 kg in od 100 do 130 kg, prodam. Možna dostava. Telefon 070 891 200. V centru Slovenskih Konjic prodamo delno obnovljeno stanovanje v izmeri 49 m2 površine. Nahaja se v 9. nadstropju in je dosegljivo z novim dvigalom. Leto izgradnje bloka 1980. Energetski razred: E, cena 39.000 €. Nepremičnine Vila d.o.o., Mestni trg 1, 3210 Slovenske Konjice; GSM: 031 663 969, tel: 03 759 04 55; www.nepremicnine- Stanovanje v Vitanju, velikosti 75 m2, oddam v najem ali prodam in stanovanje, velikosti 50 m2, oddam v najem. Telefon 031 640 538. Šentjur - Bezovje (kmetijska šola), oddam parcelo za vrtičkarje. Telefon 041 435 785 Šentjur - Kvedrova (teniška igrišča), prodam garažo. Telefon 041 435 786 2-sobno opremljeno stanovanje v Zrečah v zasebni hiši, z lastnim vhodom, oddam urejeni osebi. Telefon 031 604 466. Kupim bikca, starega do 10 dni, 1,5-sobno opremljeno stanovanje in traktorski hidravlični cepilec za v Slovenskih Konjicah oddam v drva. Telefon 051 336 879. najem. Telefon 041 668 245. 50-kilogramskega merjasca, linija 22, zelo lepega, ter prašiče, težke od 100 do 120 kg, prodani. Telefon 041 423 571. Prašiče, težke od 110 do 150 kg, prodani. Cena 1,6 €/kg. Telefon 041 848 584. Prodam pujse, težke od 25 od 40 kg in od 70 do 130 kg. Prodam tudi lažje polovice. Telefon 031 637 280. Ugodno prodam prašiče za zakol ali nadaljnjo rejo, mesnati tip, hranjeni z domačo kuhano hrano, možen tudi zakol. Vsak kupec je nagrajen s petelinom ali raco. Telefon 031 664 286. Nezazidljivo parcelo v okolici Blata ali Slov. Konjic kupim. Telefon 040 740 786. Gradbeno parcelo, velikosti 1200 m2 na lokaciji Selški vrh ugodno prodam. Telefon 041 480 360. Pri izvozu z avtoceste na Hudinji - v Šmarjeti pri Celju prodam stanovanjsko hišo z dvema stanovanjema + soba 5x4 m, na parceli v velikosti 500 m2 stoji garaža in opremljena bivalna letna uta. Telefon 051 619 093. Celje - Šentjungert, prodava več zazidljivih parcel za zidanice, z delno urejeno projektno dokumentacijo, po ceni od 13.000 € do 29.500 €. Telefon 041 708 198. V Vrbnem pri Šentjurju prodam na novo zgrajeno hišo, ki je v celoti opremljena. Cena: 57.000 €. Telefon 051 619 093. Štore - Cesta na Svetino, prodani opremljeno dvosobno stanovanje v I. nad. večstanovanjske stavbe, 73,90 m2, skupaj s samostoječo garažo, po skupni ceni 43.000 €, možna tudi ločena prodaja, stanovanje 36.000 € in garaža 7.000 €. Telefon 041 708 198. V Novi vasi v Celju prodam opremljeno stanovanjsko hišo, s stavbnim zemljiščem in nekaj gozda, vseljivo takoj. Možna tudi menjava za stanovanje. Cena ob ogledu. Telefon 051 619 093. Celje - Teharje, Slance, prodamo starejšo stanovanjsko hišo, cca. 1300 m2 delno stavbnega in delno kmetijskega zemljišča, po ceni 67.000 €. Telefon 041 708 198. Pri Slivniškem jezeru prodam opremljeno stanovanjsko hišo, vseljivo takoj. Možna tudi menjava za stanovanje. Cena po dogovoru. Telefon 051619 093. Dobrna - Klanc, prodam mešani gozd 26.464 m2 in stanovanjsko hišo z gospodarskima poslopjema, 873 m2 dvorišča ter 1.647 m2 pašnika, po ceni 35.000 €. Telefon 041 708 198. Prodam dvostanovanjsko hišo z vrtom na Hudinji v Celju, 192 m2, odlična lokacija, telefon, internet, kabelski priključek, ogrevanje na plin. Telefon 041 324 732. Laško - Plazovje, prodava stanovanjsko hišo, staro stanovanjsko hišo in gospodarski objekt, kmetijskega in stavbnega zemljišča, 17.400 m2, po skupni ceni 99.900 €. Telefon 041 708 198. Štore - Kompote, prodam staro stanovanjsko hišo, leto izgradnje 1880, adaptirana in dozidana 1965, gospodarsko poslopje, kozolec, vinograd in sadovnjak, skupaj 719 m2 kmetijskih zemljišč. Cena: 47.000 C. Telefon 041 708 198. Šentjur - Na Lipico 1, prodam dvosobno stanovanje v IV. nadstropju večstanovanjske stavbe, 40,40 m2, s kletjo oz. shrambo in odprtim balkonom, po ceni 39.000 €. Telefon 041 708 198. Žalec - Kasaze, prodava stavbno zemljišče, 2263 m2, in gozdno zemljišče, 3904 m2, po skupni ceni 29.900 €. Telefon 041 708 198. Vozila, deli Traktor Fiat 211 R 1. 1963, vitel Tajfun 4t in konjička poni, prodani. Telefon 031 826 782 Odlično ohranjeno vozilo Honda accord 2.0i VTEC ŠPORT, I. 2007, prodam. Prevoženih 115.000 km, 1. lastnik, dodam še: 17 ALU - letne pnevmatike. Telefon 031 613 317. Stroji, naprave Varilni aparat za avtogeno varjenje, stroj za krivljenje cevi, brusilno napravo, namizni vrtalni stroj, štedilnik na trdo gorivo 40/60/80, s tremi odprtinami za dimnik, prodam. Telefon 031 824 724. Skobeljni stroj - debelinka, širina 60 cm, v pogonskem stanju, prodam. Telefon 03 576 33 35. Motokultivator, priključke, traktor, frezo, mulčar, koso prikolico in podobne stroje in naprave, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407 130. Prodam pajek znamke SIP, 4 vretenski, širine 455. Zelo lepo ohranjen, cena: 600 €. Telefon: 031 642 502. Razno Prodam večjo količino sena in otave v kockah. Možna menjava za prašiče. Prodam tudi suha bukova drva, cena 190€/klaftro. Telefon 041 927 364 Oddam privez za čoln, lahko tudi večji, na otoku Vir. Telefon 041 612 610 Otroški avto na akumulator in francosko posteljo 180x200 cm ugodno prodani. Telefon 041 277 376. Bukova drva, dolžine 25, 33, 50 ali 100 cm, prodam. Lahko pripeljem. Telefon 041 840 158. Bukova drva, metrska ali razrezana po želji, prodam. Možna tudi dostava. Telefon 041 504 987. Prodam pralni stroj Gorenje, lepo ohranjen, prodam tudi lepo ohranjeno usnjeno sedežno garnituro. Telefon 040 807 371. ŠENTJURSKE NOVICE, FEBRUAR 2016. fzcj) urednistvo@sentjurskenovice.si mz* 3 **'( Odprto VSAK*DAN 6:00 ■ 22:00 cesta Leona Dobrotinška 7, Šentjur •/•IASAIAS/.I/.UMAIMAI/.S/.I/.I/.S/.S/.I/.I Al/.I/.S/ Zensko krzneno jakno in plašč, televizor Gorenje - klasičen, videorekorder, gramofon, glasbeni stolp, računalnik, hrastovo mizo in 6 stolov, kristalni lestenec, sesalec Vonverk prodam. Telefon 051 424 m x 0,80 m z 2 klopoma, prodam. Telefon 031 824 724. Luščeno koruzo v vrečah prodani ali zamenjam za hlodovino. Telefon 041 663 137. 303. Belo in rdeče vino - modro frankinjo, prodani. Telefon 041 646 445. Seno v kockah, v okolici Zreč, prodam.Telefon 041 897 934. Seno v kockah prve košnje prodam. Možna dostava. Telefon 041 815 708. Večjo količino sena in otave v kockah prodam. Možna menjava za prašiče. Prodam suha bukova drva (190 €/klaftra). Telefon 041 927 364. Vgradno steklokeramično ploščo in pečico Gorenje ter pralni stroj Beko prodam. Telefon 041 919 161. Mešano vino, belo in modro frankinjo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 395 494. Bukova drva (suha, razrezana na 25, 33 ali 50 cm) ugodno prodam. Lahko pripeljem. Telefon 051 633 506. 2 kavča, 2 regala, imitacija mahagoni, 1 omaro, kavč - enosed, raztegljiv in borovo mizo, dolžine 2 Silažne bale in seno v rinfuzi prodam. Telefon 041 919 161. Silažne bale 2. in 3. košnje prodam. Telefon 040 493 858. Bukova drva, cepana, prodam. Lahko razrežem in dostavim. Telefon 031 319 528, Žiče. Rezana bukova drva, dolžine 25, 33 in 50 cm, prodam. Telefon 031 240 163. O MALER d.o.o. slikopleskarstvo, fasaderstvo GORIČICA 14 C, 3230 ŠENTJUR www.maler.si, info@maler.si, robert.kuglerl @gmail.com Tel.: 041 651 056 Moj mojster ROLETE-SENČILA POVALEJ IVAN s.p. Izdelava, montaža in popravilo Rolete alu.in pvc; vsi modeli Rolo garažna vrata 55mm, 78mm Žaluzije notranje in zunanje Zavese lamelne, panelne, resaste Roloji zatemnitveni in dekorativni Komarniki fiksni, drsni, rolo, vrata Pliseji, Tende, PVC obloga Tuncovec 15, 3250 Rog. Slatina Tel: 03 819 1570, Fax: 03 819 1571 GSM: 041 639 538, 031 639 538 E-pošta: roletepovalej@ volja.net DOSTAVA, RAZVOZ, UREJANJE... Miran Pučnik s.p., Gabrovlje 15, Zreče - ugodna dostava peska, pivskih tropin, žagovine, drvi (trdni odrezki) v kasonih - dostavljamo lepo zemljo in strojno urejamo okolice gradbenih parcel - izvajamo razne izkope ter dostavljamo in polagamo betonske greznice raznih dimenzij Kontakt: 031619 235 GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE posojila za zaposlene in upokojence izplačilo gotovine takoj tudi za osebe z nižjimi dohodki Info-kredit d.o.o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon: 059 22 66 00, 051 88 66 00. BUKOVI LESNI BRIKETI premog - rjavi in črni, oglje za žar, koks, industrijska morska sol, www.simaterial.si, SIMA-TERIAL, d. o. o., Kidričeva 34, 3000 Celje. Tel.: 040 806 975; 041 513 800. USTANAVLJANJE IN PRODAJA PODJETIJ-D. 0.0. Ažurno in zanesljivo vam ustanovimo d. o. o., ne potrebujete ustanovnega kapitala, vse uredimo mi! Preverite in pokličite Intertik d. o. o., PE Celje, Kukov-čeva ul. 1,3000 Celje. Kontakt: 041 667 130, www. intertik.si. VSE ZA PRENOVO VAŠEGA DOMA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU DOM PRENOVA, Milan Do-brotinšek s.p. Ul. Blaža Kocena 6,3230 Šentjur Nudijo vam vse storitve za prenove vašega doma! Keramičarska, pleskarska dela, montažo knauf sistemov, prenovo kopalnic, kuhinj idr. Dodatne informacije: 040 161417, dobrotinsek.milan@gmail.com http://dom-prenova.si/ DELO V TUJINI Podjetniki, obrtniki. Si želite preizkusiti na odprtem trgu dela EU kot podizvajalci? Ponujamo vam odlične pogoje dela, zanesljive partnerje in vso podporo pri urejanju dovoljenj za delo v tujini. Več na: PELES d. o. o., Celjska c. 24, Rogatec, www.eurojob.si. Dodatne informacije: info@pe-les-delo.com, tel.: 03 620 24 67. ODKUP VSEH VRST VOZIL AVTOODPAD CENC, Robert Cene s.p. Zbelovska gora 44,3215 Loče Odkup, prodaja rabljenih vozil in delov. Kontakt: 051 33 58 27 A Ste obrtnik? Samostojni podjetnik? Imate manjše podjetje? Predstavite informacije o storitvah in izdelkih v rubriki MOJ MOJSTER! Cena za predstavitev v dolžini 15 besed je 9 EUR (DDV ni vštet v ceno). Objava vsake nadaljnje besede stane 0,25 EUR. Zakup je možen za najmanj 10 objav. Pokličite: 03 42816 61 @) Prosti čas ŠENTJURSKE NOVICE, FEBRUAR 2016. -.™, urednistvo@sentjurskenovice.si AVTOR: MARJAN ZORJAN TESTA- MENT NAS KOŠAR- KAŠKI TRENER (ZMAGO) SPREMLJE- VALCI BOGA EROSA ORIGINALNO IME ALZACIJE AMERIŠKA IGRALKA TURNER PREBI- VALKA NOVEGA SVETA IZMIŠ- LJENA ZGODBA BRATOVA ŽENA ENAKI ___ČRKI KITAJSKA UTEŽNA MERA JAPONSKI FIZIK (LEO) A POSTAVA. BOSANSKI POLITIK IZET- BEGOVIČ EVROPSKI VELETOK GLAVNO MESTO KUBE ŠOLAN ČLOVEK AFRIŠKA MRZLICA DVOM- LJIVEC NAŠA PEVKA ŽNIDARIČ NEDO- TAKLJIV PREDMET AMERIŠKI IGRALEC CARREV NAČIN OBRAV- NAVANJA FRAN- COSKO MOŠKO IME UPODAB- LJAJOČI UMETNIK TKIVA ZARADI MRAZA SMUČARKA WACHTER PLOD HRASTA SLIKARSKA TEHNIKA, LEPLJENKA VIŠINSKA TOČKA ZORMA- NOVA LITERARNA JUNAKINJA NAŠA KOSTUMO- GRAFINJA POVR- ŠINSKA MERA POSLOVNA ENOTA OČKA ITALIJANSKO ZDRAVILIŠČE PRI PADOVI MUSLI- MANSKI POSTNI MESEC Pravilna rešitev januarske križanke je BODI ČILI HOT. Srečna nagrajenka januarske številke je: Zvonka Rebula, Maribor. Dopis za nagrado, ki jo poklanja Frizerski salon pri Minki, vam bomo poslali po pošti. V novi nagradni križanki je pokrovitelj Restavracija Sonce, Rogaška Slatina. Nagrajenec bo prejel kosilo za 2 osebi. Izpolnite geslo, napišite ga na kupon in ga najkasneje do 19. februarja 2016 pošljite na naslov: MediaStar založništvo, d.o.o., Drofenikova ulica 15,3230 Šentjur ali skeniran kupon pošljite po elektronski pošti na: urednistvo@sentjurskenovice.si. llllllllllllllilllllllllilllllltllillllllllllllllltlllillllllllllllililllilllllllllllllllM r — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — -i iFEBRUAR Nagradna križanka i 1 Nagradno geslo:_______________________________ 1 1 Ime in priimek:_____________________________ 1 1 Naslov:_______________________________________ 1 1 E-pošta: _____________________________________ 1 Kuhamo z VAMI Recept FEBRUARJA Ajdovi žganci Sestavine: • 300 g ajdove moke • žlica svinjske masti • 150 g ocvirkov • ščepec soli Priprava: 1. korak: Na ogenj pristavimo liter soljene vode. Ko zavre, vanjo stresemo moko, da nastane kepa, in pustimo vreti nekaj minut, nato temperaturo znižamo. V nastalo kepo z ročajem kuhalnice naredimo 2-3 cm široko luknjo. Lonec pokrijemo in pustimo kuhati žgance na zmerni temperaturi še 20 minut. 2. korak: Medtem pripravimo polivko. V ponvi segrejemo mast in dodamo ocvirke. Na hitro jih popečemo, da zadišijo in malo porjavijo. Nato jih odstavimo in pustimo, da se malo ohladijo. 3. korak: Kuhano ajdovo kepo odstavimo in odlijemo vodo, pri čemer je malo shranimo za pozneje. Močnato kepo dobro razmešamo. Če so žganci presuhi, jim prilijemo nekaj tekočine, ki smo jo shranili. 4. korak: Žgance s kuhalnico zajamemo iz lonca, z vilicami pa jih nadrobimo v večjo skledo. Prelijemo jih z ocvirki in serviramo. Stara tradicionalna slovenska kmečka jed še vedno tekne. Ajdovi žganci so odlični z dušenim kislim zeljem ali s kislo repo, z obarami, golaži, s kislim mlekom... Za lepši dan @ MESEČNI HOROSKOP OVEN (21.3.-21.4.) Ljubezen je blizu, toda zdaj se obračate k še drugim stvarem in temam. Radi bi preizkusili kar vse naenkrat in zato brzdajte svoj temperament in napredujte korak za korakom. BIK (22.4.-20.5.) Neko srečanje se bo zgodilo prej, kot sploh upate. Pogum se obrestuje, draga oseba bo odgovorila z navdušenjem. Otresti se morate nepotrebnih spominov in razmišljanj o preteklosti. DVOJČKA (21.5.-21.6.) Zanimivo vam bo predvsem zato, ker se v karieri lahko izkažete na nekoliko nenavaden način. Višek energije lahko namenite tudi športu, po možnosti v dobri družbi. RAK (22.6.-22.7.) Nekoliko težavno bo, posebno doma in v ljubezni. Prepričani boste, da se vam godi krivica. Ovire le prebujajo vašo trmo, kar je dvorezni meč. Prebujeno energijo raje izkoristite pri študiju. LEV (23.7.-23.8.) Nekdo vas pogreša. Tega se zavedate in priznati si morate, da so vas čustva tokrat povsem prevzela. Znova boste razmišljali o možnosti za nov pogovor in dogovor. DEVICA (24.8.-23.9.) Ujeli boste kar nekaj ljubezenskih utrinkov. Želite si nova, vznemirljiva doživetja. V tem času se vas po navadi loteva pravi zimski spanec, toda letos bo izjema, polna iskrivih priložnosti. TEHTNICA (24.9,23.10.) Povedali vam bodo nekaj, kar vas bo vsekakor izučilo. Sicer pa ne gre za kaj obremenjujočega, temveč prav nasprotno; informacijo boste lahko prav hitro uporabili. ŠKORPIJON (24.10,22.11.) Močno ste že naveličani določenih opravkov. Vaša odpornost se zmanjšuje. Usmerite se le v tisto, kar dobro poznate. Zagotovo nimate toliko časa na razpolago, da bi ga lahko zapravljali. STRELEC (23.11.-21.12.) Tokrat boste manj pristranski kot sicer. Dobra ocena dogodkov vam omogoča, da se odločite na najboljši možni način, posebno v poslovnih odnosih in glede načrtovane selitve. KOZOROG (22.12.-20.1.) Vsaka zadeva ima dve plati, posebno v ljubezni. Pazite, komu boste zaupali skrivnost v povezavi s tretjo osebo, posebno če je vse skupaj povezano s poslovnimi ali uradnimi zadevami. VODNAR (21.1,19.2.) Želite si za vsako ceno dokončati nekaj pomembnega. Ne boste se zmedli, ne glede na prijateljev protest. Vsekakor pa previdno, posebno če ste odlašali glede obiska pri zdravniku. RIBI (20.2,20.3.) Želite si na vsak način priti do resnice, kar je ponavadi precej naporna pot. Uspelo vam bo, čeprav na koncu ne boste imeli dovolj časa za sprostitev. Potrebujete več počitka. Medtem ko naši čebelarji zagotavljajo kakovost našega medu, šentjurski govedorejci pridelajo letno na milijone litrov mleka. V teh časih smo med redkimi, ki lahko rečemo, da se pri nas zares cedita med in mleko. i Poslanski dvoboj. Jelka vodi Anito za 1 okoli 100 poslanskih vprašanj in pobud. | Ponovno nas je obiskal pust. Nekateri i lahko postanejo neprepoznavni že samo, 1 če odložijo masko, ki jo nosijo vse leto. ! Naša košarkarska ekipa se vsaj na eni i strani drži kakšnega vrha. Če že v tem času 1 ne ravno na košarkarskem igrišču, pa zato , na lestvici najvplivnejših iz Kozjanskega in i Obsotelja. | i Davčne blagajne so tudi koristne. Prijatelju plačate rundo ali dve in vsaj i toliko še prejmete s sosednje mize. Ko pa 1 je na vrsti on, se mu mudi domov. Če vas , pred gostilno ustavi bančni inšpektor, i boste lahko z računom dokazali plačilo. Vaš prijatelj pa ne, čeprav bo imel vidne i znake, da je nekaj v gostilni kupoval. 1 Globa mu ne uide. ; Na Šentjurskem seje v zadnjem času i povečalo število vlomov v stanovanjske 1 hiše. Upamo, da bodo tatovi vsaj za Valentinovo raje vlomili v kakšno srce in ukradli i kakšen poljub. i. — —-----------------------------------------j (42) Smeh/Oglasi OKO KAMERE 2 Obrnjene vloge. Tokrat so starši na telefonih. VICI NAŠIH BRALCEV Silvestrovanje Na silvestrski večer je pevka v klubu, kjer je potekalo praznovanje, nekaj minut pred polnočjo dejala: „ Čas je, da se pripravimo! Vsi možje, postavite se ob osebo, ki vam je preteklo leto naredila vredno življenja!“ Situacija je postala malo nerodna, saj so obiskovalci praznovanja minuto pred polnočjo skoraj poteptali natakarja. Zdenko iz Dramelj 0 Novoletne zaobljube Katere novoletne zaobljube so obsojene na neuspeh? Izgubi vsaj 15 kilogramov v fitnesu. Glej več televizijskega programa. Ne zamujaj toliko dobrih filmov. Domisli se nove navade. Mogoče kajenja. Ne bom več pil. Manj pa tudi ne. Andraž iz Šentjurja 0 Delo na njivi Pepca zavistno prijateljici Štefki: „Ohoho, kako si lepo shujšala. Kakšna nova dieta?" Štefka: „Kje pa? Le krompir, korenje in fižol. “ „A res? Pa si vse to kuhala ali pekla?" „ Okopavala. “ Metka z Grobelnega 0 Na Facebooku porabi manj kot 4 ure na dan. Jej bolj zdravo. Ob nakupu nove naprave vedno najprej preberi priročnik. Katere novoletne zaobljube pa nam mogoče uspe obdržati? Beri manj knjig. Prenehaj s telovadbo, saj je zgu- Pacient Pride pacient k čedni sestri na odvzem krvi. Dogovorita se, da bo kri dal iz prsta ... Sestra piči v prvi prst... nič Piči v drugega ... nič Piči v tretjega, spet nobene krvi Sestra vzame prst v usta in močno potegne vase in kri priteče iz ba časa. prsta. Pacient vse to gleda in reče: „ Sestra, ravnokar sem se spomnil, da mi je zdravnik rekel naj dam tudi vodo. “ Jure iz Planine pri Sevnici Država Učitelj vpraša v razredu: „ Otroci, kdo mi lahko pove, kako funkcionira država?" Javi se Janezek: „ Država je kot čezoceanska ladja. Kapitan je predsednik, ministri pa posadka, ki vodi ladjo čez nemirne valove, nevihte in druge težave. “ Učitelj reče: „Zelo dobra razlaga. Kaj pa ljudstvo?" „ To so potniki! “ „Kaj pa delajo oni?" „ Bruhajo. “ Milena iz Šentjurja 0 Copata Na jutranjem vlaku pride en moški mimo drugega in mu reče: „ Spal sem s tvojo ženo, “ ter odide naprej. To se ponavlja nekaj dni in 'žrtev' to doma pove svoji ženi. Žena pravi: „ Ne se sekirat za to, tip si te je izbral za naključno žrtev. Najbolje, da ga ignoriraš, pa bo nehal. “ Naslednji dan na vlaku spet pride tisti moški mimo in reče: „Špeckahla!“ Aleš iz Gorice pri Slivnici 0 Navada „No, Janezek, povej mi," reče učitelj, „ rešitev naslednje naloge: Tvoj oče gre peš iz Ljubljane proti Medvodam s hitrostjo 3 km/h. Tvoj stric gre eno uro pozneje iz Medvod proti Ljubljani s hitrostjo 5 km/h. Kje se srečata?" Janezek kot iz puške: „ V prvi gostilni!" Denis iz Dramelj Nas lahko nasmejete? Pošljite svoje vice na urednistvo@sentjurskenovice.si. Z veseljem jih bomo objavili. rr- , Naslednja številka Šentjurskih novic izide v torek, 1. marca 2016. LUJLNjjJJld Šentjurske novice izhajajo vsak prvi torek v mesecu. Uredništvo: MediaStar, d. o. o., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur. Telefon uredništva: 03 620 02 52. E-pošta uredništva: urednistvo@sentjurskenovice.si. Uredništvo: Nina K robat, Toma/. Pritekel], Metka Pirc, Bojana Jevšenak, Bogdan Rahten, Ljudmila Conradi, Valerija Motaln, Nejc Mihelak. Lektoriranje: Alja Ferme. Oblikovanje: Matjaž Šrekl, Uroš Štruc. Natisnili smo 1500 izvodov, šentjurske novice tiska Grafika Gracer, d. o. o., Celje. Letna naročnina znaša 24 EUR. Naročniško razmerje lahko prekinete le ob koncu obračunskega obdobja, odpoved mora biti sporočena pisno. Časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 9,5-odstotni davek na dodano vrednost (vračunan v ceni). Številka transakcijskega računa pri Banki Celje je 0600 0037 3219 342. Časopis je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1049. Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva. Vabljeni k vpisu v visokošolski strokovni študijski program Sodobno proizvodno inženirstvo (izredni študij) Informativna dneva: Petek, 12. 2. 2016, ob 16. uri; sobota, 13. 2. 2016, ob 10. uri, v prostorih Visoke šole za Proizvodno inženirstvo. Mariborska c. 2, Celje, 1- nadstropje. Zakaj se splača študirati pri nas, preveri na: www.vspi.si • info@vspi.si |f I. GIMNAZIJA V CELJU * * * Kajuhova 2, 3000 Celje Vljudno vas vabimo na Kajuhovo ulico 2 v Celju Na INFORMATIVNI DAN L GIMNAZIJE V CIEIJU: - v petek, 12. 2. 2016, ob 9.00 in 15.00, - v soboto, 13. 2. 2016, ob 9.00. Programi izobraževanja: • Splošna gimnazija • Umetniška gimnazija • Klasična gimnazija • Vzporedno glasbeno lil AKUMULATOR CENTER MAGNUM LOGISTIKA /> LOXA V BATTERIEN Bo akumulator v mojem vozilu se zdržal čez zimo? Obremenitveni test vam bo pokazal, v kakšnem stanju je akumulator. Akumulator najprej popolnoma napolnite ter ga nato pustite mirovati eno uro. Nato z voltmetrom izmerite napetost akumulatorja, ki mora biti vsaj 12.6V Vendar stanje napetosti akumulatorja ni zadosten podatek, na osnovi katerega bi lahko z gotovostjo trdili, da je akumulator še uporaben. Akumulator nato obremenite z 12V porabnikom - npr z močnejšo avtomobilsko žarnico. Če bo začela nato napetost akumulatorja naglo padati, je akumulator po vsej verjetnosti že dotrajan ali uničen. Postopek ponovite še enkrat -akumulator izpraznite in nato napolnite, da se prepričate o rezultatu. Če akumulator ne bo zdržal obremenitvenega testa, bo potrebno akumulator zamenjati. Poprečno zdrži avtomobilski akumulator okoli štiri leta. Če je akumulator zdržal manj kot tri leta in pol, razmislite o možnih napakah (dotrajan akumulator, alterna-tor v vozilu ne deluje pravilno, samopraznjenje akumulatorja, ker je vozilo le redko v uporabi ali pa stalno vozi le na kratke mestne razdalje, pozabili smo izklopiti luč, radio, ali kakšen drug električni porabnik, akumulatorske kleme so slabo pričvrščene ali umazane, neustrezna kapaciteta akumulatorja glede na število in moč električnih porabnikov, tovarniška napaka na akumulatorju. Ne pozabite na varstvo okolja ter na prihranek - če boste akumulator kupili pri nas, vam bomo odpadni avtomobilski akumulator vzeli v račun. Vzrok za praznjenje akumulatorja je treba odpraviti, sicer se bo akumulator ponovno izpraznil. Nabava novega akumulatorja ne bo rešila problema, tudi nov akumulator vas bo kmalu pustil na cedilu. Če nimate pri roki polnilca akumulatorja in voltmetra ali pa za postopek ustrezne volje ali časa, se oglasite pri nas, da vam pomagamo. Stroški za kvaliteten test akumulatorja niso visoki, v primeru nabave novega akumulatorja bomo test opravili brezplačno. Za strokoven pregled vašega akumulatorja obiščite Akumulator center Magnum logistika Šentjur, kjer vam bomo opravili brezplačen test akumulatorja. Pokličite: 051 369 540 in nas obiščite Akumulator center Magnum logistika Šentjur, Lesna ulica 4, Šentjur. AKCIJA „STAR0 ZA NOVO" -10 °/o Pokličite: 051 369 540 in nas obiščite Akumulator center Magnum logistika Šentjur, Lesna ulica 4, Šentjur. Prodajna mesta Akumulatorjev LDXA: Akumulator center in trgovina Magnum logistika Šentjur Plamen Pameče, Slovenj Gradec, poslovni objekt Daka v Krškem in AS Center Šentjur. Oglasno sporočilo Šola za HORTIKULTURO in VIZUALNE UMETNOSTI Celje LJUBLJANSKA CESTA 97 3000 CEUE T:+3863428 5900 http://www.hvu.si INFORMATIVNI DAN Smo šola s tradicijo, znanjem in izkušnjami, ki jih z veseljem, odgovornostjo in ljubeznijo posredujemo mladim. ŠOLA, KJER JE LEPO DOMA. SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA • cvetličar ■ vrtnar - aranžerski tehnik • hortikulturni tehnik Petek, 12. februar ob 9. in 15. uri Sobota, 13. februar ob 9. uri VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ■ hortikultura • snovalec vizualnih komunikacij in trženja Petek, 12. februar ob 11. in 15. uri Sobota, 13. februar ob 11. uri ZNANJE IN TRADICIJA STA NA NAŠI STRANI. VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA. 70let Podrobne Informacije na strani www.hvu.sl in na tel.: 03/428 59 00 ABITURA šola, ki zagotavlja kvalitetno izobraževanje! seminarji, delavnice, teca najem predavalnic www.abitura.si PREKAJEN SV. VRAT 4,99 KUR/ VSE ZA KOLINE, VSE VRSTE DROBOVINE, NAKOCKANA HRBTNA SLANINA TER UMETNA IN NARAVNA ČREVA! www.fingust.si SLOVENSKA BISTRICA, LJUBLJANSKA CESTA 19, Tel.: 02/84-31-290 PRAGERSKO, SPODNJI GAJ PRI PRAGERSKEM 9, Tel.: 02/80-39-150 CELJE, CESTA NA OSTROŽNO 22. Tel.: 03/49-27-130 KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. :'%* MREŽNA -< ZKS? KG “S s MARINIRANE JUNEČJE LIČNICE 3,9« EUR/KG m©0cD®(m ejusmo© iRMtuSir