IZHAJA vsak ponedeljek ob i zjutraj. NAROČNINA mesečno 4 Din, četrtletno 10 Din, polletno 20 Din — V Ljubljen. M* riboru tn Celju dostavljen na dom mesečno 1 Din več. — Za inozemstvo mesečno f> Din UREDNIŠTVO v Ljubi iani, K not I jeva ul 5. telefon it 3122. 3123 3124. 312S. 3126 UPRAVA V Ljubljani Prešernova ui <4. telefon it 3122. 3123 \124, 3l2e>. 312ft INSERATNl ODDELEK v Ljubljani. Pre» iernova ul 4. telefon it 2492. Leto IU Ljubljana, 1©. iuoila 1929, Stev nt no advokatskem zborovanju v Zagrebu Demonstracija nekaterih frankovcev na občnem zboru zagrebške odvetniške zbornice - Pet odvetnikov aretiranih Beograd, 9. junija. Službena agencija »Avala« je izdala nocoi naslednje poročilo: »Danes dopoldne se je vršila v Zagrebu konstituirajoča skupščina odvetniške zbornice. Udeležilo se je zborovanja 262 odvetnikov iz Hrvatske in Slavonije. Zborovanju je predsedoval kot najstarejši član dr. Siebenstein. Po otvoritvi zborovanja je skupščina po-slafa kralju pozdravno brzojavko z iz- razi udanosti in zvestobe. Predlog je bil sprejet soglasno. Vsi navzoči so poslušali čitanje brzojavke stoje, edini dr Mirko Košutič, znan k0t preiskovalni sodnik iz veleizdajniškega procesa v Zagrebu v času aneksijske krize iz leta 1908., je obsedel jia svojem mestu. Takoj nato je vstal odvetnik dr. Žanič znan po svojih prenagljenih in nepre-mišljenih izjavah v bivši Narodni skupščini, ter tudi tokrat nabavil izpad hoteč na ta način motiti enodušno ma-nifestacijo odvetniške zbornice. Njego-vo postopanje pa so vsi navzoči spre. fell z burnimi protesti. Slišati je bilo klice: »Nočemo več iti za skrahiranimj politiki.« Z Žaničem so se sofidarizlrali samo štirje odvetniki. Ker |e njihovo postopanje kaznivo, se je proti njim postopalo po zakonu ter so bili pozvani na odgovornost in odvedeni v preiskovalni zapor.« Zakon o ustrojstvu državne uprave S posebnimi uredbami morajo krog, vrsto in sedež podrejenih in kvaliiika Beograd. 9. junija. Nocojšnje »Službene Novinec objavljajo zakon o ustrojstvu državne uprave, ki ga je kralj podpisal na predlog ministrskega predsednika. Zakon se glasi: § 1. Kolikor državna uprava, izvzemši_ vrhovne državne uprave, ni ali ne bo urejena s posebnim zakonom, se ureja z uredbami, ki jih bodo izdali posamezni resorni ministri vsak za svoj resor v sporazumu s predsednikom ministrskega sveta. § 2. S temi uredbami se imajo predpisati vrsta, število, sedež, teritorijalna pristojnost državnih uradov in ustanov, ki spadajo pod posamezne resore, njihov delokrog, vrsta in število mest in položajev pri posameznih uradih in ustanovah ter kvalifikacija za posamezne položaje. Z uredbami se ima predpisati tudi razdelitev ustanov in uradov, na oddelke, odseke in referate, v kolikor to resorni ministri urediti delo-uradov in ustanov ter število cijo osobja J zahteva delokrog posameznih uradov in ' ustanov. Referenti in šefi odsekov _ ne zavzemajo posebnega položaja, marveč jih je smatrati za starešine in vršilce dolžnosti do-tičnega delokroga. Postavljajo se iz vrst podrejenih uradnikov. § 3. Izjemno od predpisov čl. 2. se pri poštah in drugih sličnih ustanovah, pri katerih ni mogoče naprej določiti sedeža, Jelo-kroga, vrste, števila in položaja osobja, prepušča dotičnemu resornemu ministru, da uredi to od česa do časa po potrebi v soglasju z ministrskim predsednikom s posebno uredbo. §4. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem objave v »Službenih Novinah«. Z istim dnem prenehajo veljati vse dosedanje uredbe, nanašajoče se na ustroj-stvo držaavne upraave. Uredba o zaščiti in uporabi javnih cest Enotni predpisi glede uporabe javnih cest in prometa vozil za vso državo — Kakšni morajo biti vozovi Beograd. 9. junija. Minister javnih del inž. Stevan Savkovič je na osnovi čl. 26. zakona o državnih cestah izdal uredbo o zaščiti in uporabi javnih cest. Uredba velja za vse lavne ceste in se ž njo ukinjajo vsi dosedanji zakonski predpisi, kolikor niso v soglasju z določbami te uredbe, ki je bila objavljena v današnjih »Službenih No- vinah«. . Uredba je razdeljena na tri dele. Prvi del govori o zaščiti in uporabi cest ter o regulaciji voznega in peš prometa ter tovornega prometa. Drugi del se bavi izključno s sankcijami za kršitve določb te uredbe ter predvideva v 30 točkah razne kazni. Tretji del vsebuje prehodne odredbe. Iz besedila uredbe, ki obsega "39 členov, posnemamo naslednje važnejše določbe: Uporaba javnih cest je dovoljena brez razlike vsakomur in ob vsakem času v mejah splošnih predpisov o javni varnosti in določb te uredbe. Ob javnih cestah morajo biti hiše za stanovanja in trgovine oddaljene najmanj štiri metre od ceste. Delavnice, kakor kovačnice, obr.t delavnice itd. morajo biti oddaljene najmanj 10, apnenice, opekarne, livarne in slična industrijska podjetja pa najmanj 20 m od zunanjega roba cestnega zemljišča. Vozovi morajo voziti vedno na desni strani ceste v smeri vožnje, tako da ostane leva polovica ceste prosta za promet z nasprotne strani. Uporaba izredno težkih vozil je vezana na posebno dovoljenje pristojne gradbene sekcije. Vsa vozila morajo biti v noči razsvetljena. Po cestah je prepovedano vlačiti predmete, ki bi poškodovali cestno površino, kakor pluge, brane, debla, vejevje itd. Najstrožje je zabranje-no poškodovati, zasipati ali prekopavati cestne jarke, pasti živino ob cestnih obronkih ali spuščati drevje in slično po obronkih na cesto. Kočijaži in motociklisti morajo biti stari najma"j is let, šoferji avtomobilov in drugih motornih vozil pa najmanj 20 let. Vsako vozilo mora imeti tablico s točnim naslovom posestnika in z označbo registrirane številke pristojne oblasti. Potniški in tovorni vozovi ne smejo biti daljši od 7.80 metra brez oja, široki ne nad 2.50 m, razdalja osi nad 3.90 m in širina kolovoza ne nad 1.60 m, merjeno od platišča do platišča. Tovor ne sme biti širši od 2.50 m in ne visok nad 3 m. Težina natovorjenega voza ne sme presegati 12 brutto ton pri štirikolesnih in 6 brutto-ton pri dvokolesnih vozilih. Širina kolesnih obročev odnosno platišč mora biti pri brutto-teži 1200 kg najmanj 6 cm, do 2000 kg 8 cm, do 3500 kg 11 cm, nad 5500 kg brutto-teže pa najmanj 16 cm. Za vprego so dovoljeni pri dvokolesnem vozilu največ trije konji (voli) drug za drugim, pri štirikolesnih vozilih pa največ 6 konj, vpreženih po dva in dva Lastnik vozila je odgovoren za stabilnost in sigurnost vozila in vprege. Vozniki, ki se bavijo s prevažanjem oseb in tovorov, smejo uporabljati vozila šele po dovoljenju splošne upravne oblasti po strokovnem pregledu vozila in vprege. Kazni za kršitev teh predpisov se predvidevajo z zaporom od 1—30 dni in v denarju od 50 do 1500 Din, če dejanje ne vsebuje težjega prestopka, kaznivega po drugih zakonih. Dr. Pavelic v Trstu Beograd, 9. junija. Iz Trsta poročajo, da je sinoči prispel tjakaj iz Rima znani dr. Pa-velič, ki se je nedavno mudil v Bolgariji in od tam odpotoval v Italijo. Kakor znano, ga zasleduje državno sodišče za zaščito države zaradi zločina po § 1 do 5 zakona o zaščiti države. JMKg Egiptski kralj v Evropi Danes v ponedeljek dospe egiptski kralj Fuadv Berlin na daljši obisk. Egiptski kralj bo ostal v Nemčiji do konca meseca. — Slika prikazuje kralja pred njegovim luksurijoznim vlakom na kolodvoru v Kairu neposredno pred njegovim odhodom v Evropo. Levo spredaj angleški po-BcHski ravnatelj v Kairu, poieg njega v nnSor- mri vrhovnega poveljnika egiptski h čet kraU Fuad. Primorsko-krajiška deputacija pri kralju Beograd, 9. jun. Danes popoldne ie krali sprejel v posebni avdiienci večio deouta-oiio uglednih meščanov iz orimorsko-kra-•iiške oblasti, ki ie izrazila kraliu udanost primorsko-kraiiškega prebivalstva in želio. da stopi v smislu kraKevega manifesta v neposredni stik z vladariem. Krali se ie z de-flutaciio razgovarjal nad eno urn in se podrobno zanimal za želie in ootrebe Drimor-sko-kraiiškega Drebivalstva Razen tega ie bil danes v avdiienci Dri kraliu tudi pariški poslanik dr. Soalaiko-vič, ki 5e te dni prispel v Beocrad. Popoldne ie krati spreiel ministrskega predsednika ter pri tei priliki Dodnisal zakon o ustrojstvu državne uprave. Zvečer ie krali nanravil izlet do Dedinia. Povratek dr. Marinkovrca Beograd, 9. jun. Zunanii minister dr. Ma-* rinkovič se bo vrnil jutri opoldne po več mesečnem zdravllieniu v inozemstvu v Beograd. Odlikovanja Rdečega križa Beograd. 9. jun. Danes so se vršile tukai velike svečanosti Rdečega križa". Na univerzi ie imel bivši minister za vere dr. Tugomir Aflaupovič predavani e o nalogah, smotrih in pomenu Rdečega križa. Povodom teh svečanosti ie glavni odbor Rdečega križa odJikoval z zaslužnim križcem med drugim dr. Erata Baštiana. Josipa Meška in Rajka Kotnika. funkciionarie Rdečega križa v Guštaniu ter mestnega fizika v Ljubljani dr. Mavrici ia Rusa. z zlato kolajno oa predsednika Porrrladka Rdečega križa v Mariboru Frania Finka. Grafična razstava v Zagrebu Zagreb, 9. jun. Dopoldne je bila v muzeju za umetnost in umetniško obrt o tvor i ena razstava slovanskih »Ex librisov«. Razstavo ie priredilo društvo grafičniih umetnikov iz Zagreba in LjufoHane. Razstavlienih ie okrog 500 del. Upravitelj univerzitetne grafične zbirke prof. dr. Schneider ie izjavil, da bo razstavo izpopolnil še z univerzitetno zbirko, tako da bo nudila ooDolni pregled najnovejših del slovanskih grafikov-umetnikov Društvo slušateljev zagrebške univerze Zagreb, 9. junija. Na današniem zborovanju zastopnikov strokovnih organizacij zagrebške univerze ie bilo osnovano os r edini e druištvo slušateljev univerze do vzorcu drugih univerz doma in v inozemstvu. Društvo bo na zunai zastopalo akademsko mladino zagrebške univerze, obenem ie bilo sklenien'0. da smeio v imenu shišatelie-v zagrebške univerze nastopati samo strokovne organizaciie nosameznih fakultet. Sprejem agronomov za Belje Beograd, 9. junija. Ravnateljstvo državnega posestva Belje je razpisalo natečaj za sprejem petih agTonomov za repne nasade v okolici Vranjinega vrha. Prijave je poslati ravnateljstvu Belja najkasneje do konca junija. Židovska bolnica v Zagrebu Zagreb, 9. iun. Danes se ie vršilo zborovanje tukaišniih Židov, na katerem ie bilo sklenieno. da bodo zgradili oole-e porodnišnice posebno židovsko bolnico, v kateri bo orositora za 60 bolnikov. Z zgradbo nai bi se pričelo še tekom letošniega leta. Zloglasni hajduk Bartulovič ujet Beograd, 9. iun. Po večurni obupni borbi so kmetrie iz Jakubova včerai uieli zloglasnega haiiduka Bartuloviča. ki ie bil ocenien na 100.000 Din. V borbi ie bis e.n seliak obit. edetn oa težko ranjen. Seliaki so bili tako raizjjarieni. da so hoteli Bartuloviča linčati. Orožniki so ga le s težavo obranili Dred razdraženim prebivalstvom ter ga v varnem spremsitvu Drepeliali v sodne zapore. Bartulovič ima na vesti nešteto ropov in uimorov in ie bal znan kot eden naivečiih krvolokov zadnjega časa. Za razčiščenje odnošajev z Italijo Naša vlada je stavila Mussolini ju pismene predloge za ureditev medsebojnih odnošajev — V pričakovanju italijanskega odgo vora Dunaj, 9. junija. »Neue Freie Presse« poroča iz Beograda: Kakor zatrjujejo v dobro poučenih krogih, se je vlada obrnila na italijansko vlado zaradi ureditve »visečih« vprašanj med obema državama. Jugoslovenska vlada je stavila italijanski vladi več pismenih predlogov, ki se nanašajo na ustanovitev trgovinske pogodbe, revizijo jadranskih tarif in izvedbo nettunskih pogodb. Na ta način upajo, da bodo urejena vsa še nerazčiščena vprašanja in ustvarjena atmosfera, ki bo pozneje lahko omogočila pogajanja za zaključitev nove prijateljske pogodbe. V Beogradu pričakujejo sedaj italijanskega odgovora. za rojalisti drugi nagibi merodajni. Atene, 9. junija. Opozicijonalni tisk ostro kritizira sestavo nove vlade in piše, da po» m;ni izzivanje že imenovanje Gonatasa in Karapanistisa, ki nosita odgovornost za re» vol učijo v letu 1922, za smrtne obsodbe proti rojalistom in za nesrečne dogodke v Mali Aziji. Atene, 9. junija. Proti bivšemu ministru v Pangalosovi vladi Pantalidesu je bilo iz« dano zaporno povelje. Beograd, 9. jun. Nocojšnja »Pravda« poroča iz Rima: Današnji listi objavljajo polsltužibeno vest, da je jugoslovenska vlada stavila italijanski vladi pismene predloge glede ureditve medsebojnih odnošajev. Predlogi jugoslo-venske vlade se nanašajo na ona vprašanja, ki so med obema državama še vedno nerešena, predvidevajo pa tudi revizijo takozvane jadiramske tarife in razne druige zadeve, ki se tičejo izvajanja nettunskih konvencij. Če bo z rešitvijo vseh teh vprašanj v smislu predlogov jugoslovensike vlade ustvarjena povoljna atmosfera, pričakujejo itali-jansfci politični krogi, da bodo takoj nato sledila pogajanja za sklenitev nove prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in Italijo. Možnost novih političnih zmed v Grčiji Zaradi postopanja rojalistov — Verjetno bo Venizelos našel sredstva proti akciji iz inozemstva Atene, 9. junija. Včerajšnja rekonstruk« cija vlade bo imela najbrže notranje poli« tične posledice. Rojalistiona ljudska stran* ka, ki je do sedaj podpirala Venizelosa, se odslej ne udeležuje zborničnih sej demo« kratskega bloka. Rojalisti utemeljujejo ta svoj sklep s tem, da je Venizelos sprejel v svojo vlado osebnosti, ki so se svoječas« no po nesrečnem izidu dogodkov v Mali Aziji aktivno udeležili umora ministrov. — Vladni krogi so zaradi tega stališča rojali« stov zelo ogorčeni in domnevajo, da so bili Velik sokolski praznik v Osijeku Svečana otvoritev sokolskega doma — Sodelovanje naše vojske pri proslavi Osjek, 9. junija. Včeraj se je začel zlet sokolske župe Strossmayer v Osje-ku s tekmami članstva in naraščaja za prvenstvo župe. Zmagal je naraščaj društva v Vinkovcih, ki bo za to leto dobil v varstvo župno zastavo. Danes se je izvršila svečana otvoritev Sokolskega doma v Osjeku ob pri-sostvovanju starešine JSS brata Gangla ter zastopnikov vojaških in civilnih oblastev, korporacij ter ogromne mno- Prva smrtna žrtev Save v Zagrebu Pri kopanju je utonil v Savi 10 letni dijak Makso Rozman — Trije drugi kopalci so bili še pravočasno rešeni Zagreb, 9. junija. Današnja nedelja je bi« la do sedaj najbolj vroč dan letošnjega le« ta. Toplomer je kazal popoldne v senci 35 stopinj C. Skoraj vse mesto je bilo ob Sa« vi, kjer je dosegla danes kopalna sezona vrhunec. Tramvaji so bili ves dan prena« polnjeni, a tudi številni avtomobili in vo« zovi so prišli na svoj račun. V Savi je kar mrgolelo kopalcev. Ni se čuditi, če je ob takem vrvenju Sava zahtevala svojo prvo letošnjo žrtev. Pri kopanju je utonil 10«let» ni dijak Makso Rožman. Splaval je precej daleč od brega, kjer pa ga je bržkone pri« žice sokolstva in drugega ljudstva v narodnih nošah iz vse Slavonije in Ba-ranje. Popoldne je bil javni nastop, ki se ga je udeležila poleg velikega števila Sokolov tudi naša vojska. V soboto zvečer je bila v narodnem gledališču svečana akademija. Današnji dopoldanski sprevod po mestu, ki je vse okrašeno z zastavami, se je izvršil med navdušenimi ovacijami občinstva. jel krč ter je izginil pod vodo. Kopalci, ki so opazili nesrečo, so mu pohiteli takoj na pomoč, vendar se utopljenec ni več po« javil na površini. Trije drugi kopalci, ki sp se že potapljali, so bili še v zadnjem tre* notku rešeni. Več ljudi je policija aretirala zaradi kopanja na prepovedanem mestu. Glede na opisano smrtno nesrečo je poli« cija poostrila varnostne ukrepe in izdala stroge naredbe glede kopanja v Savi. V javnosti se podčrtava nujna potreba mo« dernejšega kopališča, kakor ga imajo druga mesta. * Macdonaidov optimizem London. 9. junija. Ministrski prelsednik Macdonald je pri sprejemu novinarjev podal obširnejšo izjavo, v kateri izraža svoje prepričanje, da bo v dobi prihodnjih 20 let prišlo v Evropi do osnovanja evropskih zedi-njen-h držav. Treba je le, da pokažejo evropske države pravilno razumevanje in da se strnejo v gospodarskem sodelovanju. Nadalje je naglašal, da ni več daleč čas, ko bo pri?io med Evropo in Ameriko do popolnega gospodarskega sporazuma, ki se bo raztezal tudi na razorožitev na morju. Končno '"e obžaloval da je nespretna angleška politika pognala sovjetsko Rusijo v naročja Nemčijo ia s tem silno komplicira'a evr< p-ski mednarodni položaj Zasedanje sveta Društva narodov v Madridu Madrid, 9. junija. Prihodnia sena sveta Društva narodov se bo vršila iutri. Ouino-nes de Leon in Adači sta imela včerai dalRši razgovor o predlogih v poročilu glede manjšinskih vprašani. »Heraldo« objavlja govorice, ki so včeTai krožile v ku-loaTjih sveta Društva narodov, da se bodo koncem julija sestali v Badenu .zunanji ministri Nemčiie. Francije in Angliie. zaradi ureditve vprašanja izpraznitve Porenia. Prva slika letošnjega bruhanja Vezuva Lava Je dosegla vas Terzigoo v neposredni bližini Vozov«. V ozadju goreči vinogradi, v ospredju vaSčanl, U uvoVUh —1' Sijajen uspeh velesejma v letošnjega LJubljani Letošnji velesejem je prekosil vse dosedanje — Prireditev je posetilo okrog 105,000 ljudi — Razstavljale! so večinoma zelo zadovoljni — Ljubljanski velesejmi se uveljavljajo tudi v inozemstvu Ljubljana, 9. junija. Ljubljana, ki so jo velesejmski dnevi dvignili iz njenega vsakdanjega pokoja, se je z današnjim dnem zopet pomirila. Sinoči so se zaprla vrata vrlesejma in bodo ostala zaprta do jesenske razstave. S sijajnim posetom včerajšnjega dne, ki je navzlic poletni vročini dosegel 18.000 ljudi, z zadovoljstvom lahko zaključimo bilanco letošnjega velesejma, ki nam kaže, da je 9. ljubljanski velesejem tako po ogromnem zanimanju občinstva, po številu razstavljalcev kakor tudi po številnih sklenjenih kupčijah brez dvoma prekosil vse dosedanje prireditve. Že dopoldne se je na razstavišču kar trlo občinstva. To pa niso bili morda radovedni Ljubljančani, temveč povečini podeželski posestniki, ki so kar romali s kolodvorov in iz bližnje ljubljanske okolice proti razstavišču, da še zadnji dan izrabijo priliko, ogledati si razstavo raznovrstnih kmetijskih strojev in modernega kmetijskega orodja. Zato je tudi še včerajšnji dan prinesel številne nove kupčije, predvsem v predmetih, za katere se zanima kmetovalec. Kmetijski stroji, ki so postavljeni v sredini razstavišča, so bili kar oblegani od številnih kmetskih interesentov, ki so z zanimanjem opazovali, kako delujejo ti stroji v polnem obratu. Drugi so se zopet mudili na razstavi kuncev. Opazovali so krasne plemenite živali, ki so bile povečini odlikovane, ter si beležili naslove rejcev. Veliko interesentov je bilo tudi za stroje za obdelovanje lesa, za obrtne stroje, za razne eksplozivne motorje in mlekarske stroje. Na razstavi radijskih aparatov in na razstavi avtomobilov ter motornih koles se je zaustavljala predvsem mlajša generacija, dočim je ženski svet pokazal največ zanimanja in občudovanja za krasno pohištvo šentviških mojstrov. Seveda ni manjkalo tudi takih posetnikov, ki iščejo na ve-lesejmu zabavo. Tudi ti so prišli v polni meri na svoj račun. Ločitev od letošnjega velesejma jim je bila posebno težka, saj se vrvenje na veseličnem prostoru tudi pozno v noč ni hotelo poleči. Bilanca letošnjega velesejma je nad vse zadovoljiva. Po izjavah, ki so jih podali razstavljalci velesejmski upravi, je bilo le 12 % razstavljalcev z doseženimi uspehi manj zadovoljnih, 35 % razstavljalcev je izjavilo, da so zadovoljni, 53 % razstavljalcev pa je bilo zelo zadovoljnih. Največje kupčijske uspehe so priznali razstavdjalci kmetijskih strojev in orodja (90 % zelo za- 1925 1926 1927 1928 1929 od tega inoz. 143 141 123 172 215 dovoljnih), razstavljalci živil (80 % zelo zadovoljnih), razstavljalci pohištva (75 % zelo zadovoljnih) in razstavljalci tekstilnih izdelkov. Za lep razvoj in napredek ljubljanskih velesejmov je značilno naraščajoče število razstavljalcev. Gibanje razstavljalcev od 1. 1925. naprej je bilo naslednje: skupno št. 623 646 623 706 734 Posebno veliko zanimanje za letošnji velesejem je bilo od strani inozemstva. Poleg 519 domačih razstavljalcev je bilo letos na velesejmu nič manj kakor 215 inozemskih razstavljalcev iz 14 različnih držav, , in sicer največ iz Nemčije (71 razstavljalcev), Avstrije (59), Italije (16) in Amerike (15). Tudi število posetnikov se je napram prejšnjim letom znatno povečalo. Po Statistiki velesejmskega urada je letošnji velesejem posetilo 105.000 ljudi, od tega okrog 10.000 šolske mladine. Na podlagi velesejmske legitimacije je iz oddaljenejših krajev države in inozemstva dopotovalo preko 13.000 oseb, od tega preko 70 % iz krajev izven Slovenije, največ iz Srbije (17%) in Hrvatske (14 %) ter inozemstva (8 %) Izredno lepo sta uspeli obe razstavi, ki jih je priredila Kmetijska družba za Slovenijo, in sicer razstava perutnine, ki se je vršila v prvi polovici velesej ma in je zlasti med podeželskimi po setniki vzbudila veliko pozornosti in zanimanja* kakor tudi razstava kuncev, ki je bila zaključena včeraj. Tudi na tej razstavi so bile razstavljene krasne plemenske živali (okrog 200). VeČini razstavljenih kuncev so bile priznane nagrade. Prve nagrade so prejeli na slednji rejci: dr. Andrej Jenko, Št. Vid pri Stični (za pasmo chinchila), Majhen Josip, Podrečje (ruski kunec), Josip Krapež, Moste I. (srebrec), Ivan Anžič, Bizovik (beli dunajčan), Viljem Kunta-ra, Laško (angora). Avgust Kregar, Moste (modri dunajčan), Kari Kocjan, Ljubljana (modri dunajčan), Alfonz Inkret, Sinkov tura pri Vodicah (beli orjak), Anton Štete, Kranj (hermelin in beli orjak) fn dr. Milan Dular (chinchila in black and tan). Vsi navedeni podatki nam kažejo, da je velesejem letos v vsakem pogledu sijajno uspel in da nam bo kot važen faktor v gospodarskem in kulturnem življenju tudi v bodoče pokazal bogate sadove. pevski odsek, zodbeni odsek in šolski odsek. Pevski odsek šteie 58 pevcev in Devk. Pevska odseka obstoirita tudi še v Novem mestu in na Jesenicah. Godbeni odsek obstoji iz 65 godcev na pihala in iz salonskega orkestra, ki šteie 32 mož. Z velikim trudom in težkimi denarnimi žrtvami si ie »Sloza« nabavila za lOletnico nova eodala. I>me>Ia je približno 99 nastopov. 3 koncerte ter ie spremila 37 tovarišev na njihovi zadnil noti. Šolski odsek izvrstno naoredmie. Lani se je učilo 32 zoierocev. ki so vsi zaključili let6 z dobrim usoebom. Letos se ie vpisalo v odsek 90 učencev. Oblastni upravni odbor. Pri volitvah noveza oblastneza uoravne-za odbora so bili izvoljeni: predsednik Juh Leopold. I. podpreds. Weber Matija. H. DOdipreds. Novak Janez. I. tainik Ver- tačnik Albert. II. tainik Mauer Aloiz. odborniki Deržič Ivan. Ponikvar Ciril, škerianc Iva«, Cerar Karel. Krvin Franc. Makue Ivan. Zeriav Karol. Briceli Jakob. Osredkar Amalija. Kopnivec Ivan. Černivec Engel-bert. zastopnik uslužbencev električne cestne železnice Nadzorni odbor. V nadzorni odbor so bili izvoli eni: Zupan Siril, kot predsednik, odborniki Kltbel Emil. Fratina Ludvik. Majcen Franc. Lončarič Lovro: namestniki: Vavootič Ivan. Požgai Franc, Mohorič Ivan. Šuštar Ivan. Safošnik Ivan. Člani centralnega odbora. Kot člani centralnega odbora so bili izvoljeni: Deržič Ivan. Muraus Aioiizii. namestnik Turnpej Rudolf in Lovro Lončarič. Velik karamboi avtomobila in vlaka pri Naklem Avto se je zaletel v tržiški vlak in se popolnoma razbil — Potniki na čudežen način ostali skoro nepoškodovani Kranj, 9. junija. Današnja nedeljska kronika je zabeležila med velikim prometom avtomobilov in motociklov po državni cesti na Gorenjsko tudi večjo avtomobilsko nesrečo. Tik nad Naklom, na državni cesti proti Podbrezju, kjer preseka cesto železniška proga iz Tržiča, se je zaletel neki osebni avtomobil v dirjajoči vlak in obležal poleg proge ves razbit O nesreči, ki se je videla na prvi hip grozna, a se je končala s srečnim izidom, smo prejeli naslednje podrobnosti: V avtomobilu je bila izletniška družba iz Nazarij v Savinjski dolini; med drugimi so se vozili gg. inž. Alojzij Žu-mer, inž. Matija Žumer. Srečko Zumer in Metod Golmajer ter ga. Cilka Remi-čeva. S seboj so imeli tudi par let starega sinčka g. Srečka Zumra. Z doma so se odpeljali okrog poldneva in so bili namenjeni na Bled. Ko so pustili za seboj Naklo, so pognali avto v dir po prosti cesti. Na kraju, kjer pasira železniška proga cesto, ni nobenih ramp, zaradi če§ar niso pa- i žili na to, da bi mogel priti tudi vlak. ' Tržiškega vlaka, ki je vozil v Kranj, niso opazili. Šele, ko je privozil avto tik pred tračnice, so na vso grozo stali pred vlakom, ki je v naslednjih trenutkih pasiral cesto. Član družbe, ki je šo-firal, je imel k sreči precej prisotnosti duha. Z vso silo je zavrtel volan na levo, v smer dirjajočega vlaka, da je zavozil avto pred vlakom vzporedno v njegovo smer. Vendar je bil zavoj toliko preširok, da je lokomotiva zadela ob blatobran sprednjih koles in potegnila avto s seboj. Zaradi sunka je vrglo iz avta vse potnike, ki so prileteli k sreči na travo. Avto pa je vlak še nekaj korakov vlekel s seboj in ga pustil ob progi vsega razbitega in polomljenega. Mimo je slučajno privozil z avtom g. Pollak iz Ljubljane. Na njegov vez so naložili prestrašene ponesrečence, ki so ostali brez večjih poškodb. Prvo pomoč jim je nudil v Kranju zdravnik dr. Bezič. Ugotovilo se je. da si je pri padcu na zemljo eden gospodov izpah-nil roko, drugi potniki pa so odnesli le neznatne praske. Zvečer so se vsi odpeljali s taksijem v Ljubljano. VI. skupščina jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev Ogromno delo, ki ga vrši oblastni odbor za zboljšanje gmotnega in socijalnega položaja železničarjev Ljubljana. 9. junija. Danes dopoldne se ie vršila v dvorani okrožneza urada 6. redna skupščina oblastneza odbora Društva iuzoslovenskih narodnih železničarjev in brctlariev. Skupščino je otvoril predsednik z. Juh. ki ie ugotovil, da je zastopanih 18 podružnic s 30 delegati. Skupščine se ie poleg teih udeležilo tudi članstvo, tako da ie bila dvorana polna zborovale ev. Po Drečitaniu pozdravnih brzojavk so bile odposlane udanostne brzoiavke Ni. Vel. kralju, ministrskemu in prometnemu ministru. Tajnik z. Vertačnik je podal nato izčrpno poročilo o delovanju oblastneza odbora v preteklem letu. Iz poročila posnemamo: Oblastni odbor v preteklem letu. Oblastni odbor je imel v minulem letu 59 se it Organizacija ima 28 podružnic ter pripravljalne odbore v Ozliu. Murski Soboti. in Savskem Marofu. Oblastna orzaniza-ciia šteie sedaj 3265 članov. V delavskih zadevah ie oblastni odbor večkrat intervenira/l. in to zlavno zaradi povišanja urnin. imenovanje stalnim, zaradi snreiema v.pro-vizijski fond. noveza delavskeza pravilnika itd. S 1. januarjem lani izdani in neuveljavljeni delavski pravilnik je bil s 1. februarjem letos razveltiavlien. Novi osnutek pravilnika je dobila na vpozled tudi naša orzaniza-ciia. Oblastni odbor je izdelal skupno z delavskimi zaupniki Drotipredloze. ki so bili na saii centralnega odbora 10. marca delno izipopolnieni in kot pjotioredloz našeza udruženja oddani zeneralni direkciji. Meseca maja in junija preteklega leta so se vršile ori iprozovnih sekciiah in kurilnicah volitve delavskih zauimikov. Od 92 zaupnikov ie bilo izvoljenih 27 z maše liste. V začetku teza koledarskeza leta bi se morale na podlazi zakona o zaščiti delavcev in navodil za volitve delavskih zaupnikov vršiti volitve za leto 1929. Z odlokom ministrstva za soaialno politiko so bile te volitve odložene. Bolniški fond. Dne 10. septembra lani so se vršile volitve skunščinariev za bolniški fond. Od 11.127 oddanih zlasov ie dobila naša lista 4091. Savez 5987. Prometna zveza 530. ostale glasovnice so bile prazne ali neveljavne. Tečaj za progovne čuvaie. Oblastni odbor je organiziral tečaj za nrozovne čuvaie in paznike iz namenom, olajšati iim izpit za pridobitev stalnosti.. Tečai ie trajal tri mesece. Obiskovalo za ie povprečno 25 čuvajev. oziroma paznikov. Pri volitvah za nabavlialno zadrugo so podružnice in zaupniki vestno sodelovali. Dobili smo večino delezatov. Prav tako smo dobili večino pri liubliamskem pozreb-meai društvu, katereza občni zbor se le vršil 17. februarja t. 1. Pozrebno društvo v Mariboru ie bilo tik pred občnim zborom 11. aprila raznuščeno po velike™ županu mariborske oblasti. Društvo ie bilo raznuščeno v korist članstva, ker je raizsipavanie društvenega denaria bilo oreočito. Od oblastva je imenovan tročlansiki odbor, ki ima nalozo. pobirati pod nadzorstvom po-liciiskeza komisariiaita v "Mariboru članske prisipevke in opravljati društveno imovino do pravomočne rešitve. V letošmii izredno ostri zimi ie ekseku-tivno osobie zaradi hudeza mraza močno trpelo. Uredili smo v vseh večiih železniških centrih izdaio čaja. dokler ea ni pričela izdajati .uprava sama v svoie breme. Istočasno smo poslali prometnemu ministrstvu vlozo, na katero smo prejeli odgovor, da so v' sedanjem proračunu upoštevani krediti za čad. ki se bo osobiu izdajal, čim bo mraza 5 stopinj pod ničlo. Ob današnjem občnem zboru lahko beležimo, da se ie pričel izplačevati nastavnemu osofahi tudi drugi obrok razlike ter da so dobili delavci v eksekutivni službi 20 odstotno rfoklado. Razlika na to doklado se iim ie izplače-la za dtobo od 1. aprila 1928 do 30. marca 1929. Z julijem se bo menda ta doklada redno zaračunavala. Ker se na progi še ni povsod iziplačala razlika, oziroma ker se zavlačuje izplačevanje 15 in 20 odstotne do-klaide ter stanarine uradnikov 3. kategorije. smo pred dnevu poslali z. ministru posebno brzojavko. Poročilo blagajnika. Poročilo blagajnika ie podal e. Ponikvar. Organizacija ie imela 397.567.23 Din dohodkov. izdatkov oa 308.998.57 Din. Premoženje znaša: imovina 88.568.66 Din. inventar 21.610 Din. skupaj torej 110.178.66 Din. Za nadzorstvo ie poročal e'. Zupan, ki ie predlagan odboru zauipnico. Predlog ie bil sozlasno sprejet. Daljša pozdravna govora sta imela zastopnika centralnega odbora z. Hrlstodulo iz Saraieva in z. Sablak iz Zazreba. O pomenu in nalozah organizacije sta zovorila centralna odbornika z. Muraus iz Maribora in z. Deržič. Glasbeno društvo »Sloga«. O železni carskem eilasbenem društvu »Sloza« ie poročal z. Zupan. V svoiem razvoi-u ie potrebovala »Sloza« 3 odseke: Odkritje spomenika Simonu Jenku v Pod-rečah - Podreče, 9. junija. Danes so odkrili v Podrečah, mali zasavski vasici blizu Medvod, prvi javni spomenik pesniku Simonu Jenku, ki mu je v tem idiličnem kraju tekla zibelka. Spomenik stoji na mestu, kjer je leta 1865. pogorela pesnikova rojstna hiša. ' Intimnega slavja so se udeležili v večjem . številu Kranjčani, med njimi okrajni glavar Znidaršič, župan Pire z več občinskimi svetovalci kol zastop niki mesta, ki čuva pesnikov grob, dr. Sajovic kot predsednik Narodne čitalnice, čije član "in agilen delavec je bil Jenko, Kolo jugoslovenskih sester, gasilci, pevci in drugi. Tudi iz Ljubljane je prispelo k odkritju spomenika več gostov. Slavnost odkritja so otvorili učenci mavčiške šole z deklamacijami Jenko vih pesmi, nakar je slavnostni govor nik prof. Pirnat v lepo zasnovanem govoru poveličal pomen pesnika za našo ožjo in Šir§o domovino. Govorili so še kranjski župan g. Pire in g. Jamnik kot predsednik spomeniškega odbora in g. Novak iz Podreč, ki je v veliki meri pripomogel do tega, da se je postavil spomenik. Združena pevska zbora iz Kranja in Mavčič sta za zaključek slavnosti zapela Jenkovo »Molitev«, »Naprej zastave Slave« in »Buči morje adrijansko«. Po odkritju se je razvila animirana zabava na bližnjem vrtu, ki je med re-miniscencami na velikega rojaka potekla v najlepšem razpoloženju. Slavnosti odkritja spomenika se je udeležil tudi dr. Šavnik iz Kranja, ki je pesnika sam dobro poznal. G. doktor je povedal zanimivo dogodbico iz svoje mladosti, kako ga je ponovno doletela čast, da je smel »Šimnu« nositi kopalne hlače k Savi. Istočasno, ko se je vršilo odkritje spomenika v Podrečah, so Članice Kola jugoslovenskih sester v Kranju okrasile pesnikov grob s cveticami in zažgale na njem lužice. Akademiji meščanskih šol v LJubljani Ob desetletnici obstoia meščanskih šol v Sloveniji ?e priredil pomladek Rdečega križa ljubljanske oblasti dve veliki šolski akademiji včerai popoldne ob 3 uri in zvečer ob 20 v veliki dviorani hotela Uniona v Ljubljani. Vzlic veliki sopari se ie že popoldan. še bolj pa seveda zvečer, napolnila obsežna dvorana, povečini z mladino: v velikem številu pa ie bilo zastopano tudi meščanstvo, ki se zanima za kulturno udei-stvovanle naimlaiših. Koncert ie posetil tudi veliki žuioan liubliamske oblasti, z. dr. Fr. Vodopivec in zastopniki oblasti in mesta. Duša vseh prireditev sta bila očividno gg. Albin Laiiovic in Ivan ReoovŠ. katerima pripada tudi levji del odobravanja. Prvi boli v organi zato rnem smislu. drugi v na-Studiranju ln izvaianju bogatega sporeda. V podobni meri pa je seveda orisnovito vodstvo vsake nastonivše šole oz. požrtvovalno učitelistvo. ki le že tolikrat dokazalo neuničljivo ljubezen do razširiania kultu- re med narodom, in ki se tudi tokrat ni strašilo ne truda ne žrtev pri izvajanju ve-likeza kulturnega dela. Spored popoldanske prireditve ie posebno v druzem delu popolnoma n^lifr1 mu. Izvajale so se pevske točke posameznih zavodov, zborne deklamaciie. oevsko-rarial-ni nastopi in slednjič orkestralni prozram. Od skladateljev so bili zastopani dr. A. Schwab. r. Hribar. J. Aljaž. S. Premrl. A. Laiiovic. F. Vodopivec. D. Jenko. V. Parma. B. Smetana, A. Gervais in. z naiveč točkami. kakor že navadno Pri pevskih nastopih. E. Adamič: kot prireditelii I. Preželi in Z. Prelovec. Vse točke so bile orav leno na-študirane in izvedene ter so žele mnozo odobravanja. Posebno zanimanie ie zbudil nastop orkestra I. deške meščanske šole. ki ie bil pomnožen z nekaterimi zodbeniki. Vodil e a ie temperamentno z. Ivan Repovš. ki mu zre za njegovo izredno požrtvovalno in pomembno delo naivečie oriznanie. Vse točke, ki iih ie izvaial orkester, osobito oa obe koračnici »Mladi voiaki« in koračnica na motive iz »Prodane neveste«) so bile naštudirane z vso vestnostio ter so z-budile vihanje odobravanja. Sklepne točke ie tvoril skupni nastop vseh mladih oevk in pevcev ter orkestra — po številu naravnost velikanski aparat, ki ie brezhibno zapel pod vodstvom z. Repovša dve karakteristični pesmi Emila Adamiča. Jenkov cizanski zbor iz »Vračare« (to točko so morali ponoviti) ter sledniič Schwabov valček »Dobro iutro«. Pred zadnjim nastopom ie imel kratek nagovor na Publiko in mladino z. A. Laio-vic. Obe akademiii sta pokazali, kako važno ie kuflturno delo. ki za vrši naše učitelistvo. Pokazali pa sta tudi. kako mnogo ie veselia do glasbe v naši mladini, nam poslušalcem pa sta bili poroštvo, da bo ta mladina v kratkem že lahko stopila sama na delo 71 kulturni procvit naroda. L. M. S. K današnjemu koncertu Akademskega pevskega zbora 20. maja ie preteklo 10 let živlienia lriublianske univerze. Naš naivišii kulturni zavod, žarišče slovenskeza umstveneza udejstvovania. prehaiia v drue decenij svo-jeza plodonosneza obstoia. V okviru celo-tedenskih prireditev od 9.—16. t. m. bo priredil pod najvišilm pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Akademski pevski zbor danes. 10. t. m. ob 20 v dvorani Uniona koncert, ki bo zotovo meid naiuspclei-ši.ui pevskimi nastopi, kar ii.i ie Liubliana slišala. Koncerta v Celiu in Mariboru sta pomenila pravcati triumf slovenske pesmi. S cvetjem ie obsula akademike tamošnia publika, katere navdušenie ie nrekioev&lo. Zbor. ki šteje 54 krepkih, mladih moških grl, vodi priznan interpret naše sodobne pesmi g. Fr. Marolt. Dirizent študira noč in dan in potlej z neuznano strozostio pili. da mu zbor sled/i. kakor v misel prikovan. »Baš izzovoriava ie bila v Mariboru ono. kar je publiko na mah zadivilo in o čemer še tam sanlali niso...« zovori kritik. Poleg zbora bodo nastopili tudi naiiodličneiši zoienci Glasbene Matice edč. Mezetova. z. Rus in odličen pianist g. Šivic. Soored obseza pretežno doslej še nedzvaiane moderne skladbe. Ljubljana, domačiia univerze, bo v ponedeljek stopila v Union. Prav vsa. zakaj ta koncert bo zelo redek glasbeni iržitek. ker bom to pot slišali priznano naiboliSe naše pevce. S tem bomo tudi dokumentirali radost nad veličastnim naoredkom naši ahnae matris. Vstopnice so na razoolazo pri z. vratariu univerze, kier se lahko tudi telefonično re-zerviraJo. __ Dr. Pivko ve knfige v češki izdaji »Pamatnik Odboje« v Pragi je dovršil v št. 38 in 48 češko izdajo knjig dr. Ljud. Pivka »Carzano« in »Rame ob ramenu«, v prevodu dr. Fr. Roubika. Zadnja knjiga, obsegajoča VIII. in IX. del (»Val Bella« in »Drup«), je izšla v preteklem tednu in ima večje število slik in načrt bojišča, ki na* zorno pojasnjuje bitko 29. junija 1918 na Mt. di Val Bella. Celotna i2daja je izšla * 4 zvezkih po 25 Kč (1321 strani) in predstavlja ne samo za nas, temveč tudi za zgodovino češko« slovaške zamejne revolucije izredno važen dokument. Koliko uspeha je doživela Piv« kova knjiga pri Čehih, dokazuje dejstvo, da so trije zvezki po 6000 izvodov od lan* skega leta popolnoma razprodani in da je sedaj v tisku druga izdaja. Gostovanje gdč, Kovačičeve v ljubljanski drami Sinoči se je predstavila ljubljanskemu občinstvu v naslovni vlogi »Pegice mojega srca« gdč. Anta Kovačičeva, bivša članica Narodnega gledališča v Mariboru. Junijski dnevi vplivajo s svojo vročine že ze!o kvarno na poset in to je škoda, ker se je nudil pogumnejši publiki, ki se je odločila vendarle raje za dramo nego za kaj drugega, res simpatičen večer, poln prisrčnega smeha in neprisiljene zabave. Gdč. Kovačičeva si je znala že od prvega trenutka dalje z živim temperamentom in ljubkostjo osvojiti srca vseh gledalcev, med njimi tudi kakšnega zakrknjenega kritika dlakocepca, ki bi si samo želel, da bi ji dala uprava priložnost pokazati se v kakšnem delu višjih kvalitet. Prejela je dva lepa šopka cvetlic in mnogo drugega običajnega priznanja. Tudi ostale vloge so bile v dobrih rokah. _Karlo Kociančič. Spomini na Ljubižina gostovanja Skupina- ljubljanskih dam nam je poslala s prošnjo za objavo naslednji dbpis: Seveda imamo v mislih našega dičnega jugoslovenskega umetnika Ljubišo Iličiča. Pred par tedni nas je zapustil in odjadral nazaj v svoje stalno bivališče, v zlato Pxa* go... V glavah nam še sedaj rojijo misli o njegovih elegantnih nastopih, v ušesih pa nam še zvene njegove lepo doneče ari« je iz oper Manon, Tosca, Carmen, iz operet Bajadera, Luksemburški grof in Cigan^ba« ron... Vsi, ki ga poznamo že dolga leta, se spominjamo kako je odšel nekdaj iz Ljub« ljane kot mal umetniik»začetnik. Gledali smo ga pozneje v Gradcu, Berlinu, Pragi itd. in videli njegov podvig na višje in višje. Videli smo ga med svetovno vojno v Gradcu, kako ga je publika slavila, Ako« ravno je bil kot Srb konfiniran, ga je nje« gova umetnost delala od dne do dne bolj priljubljenega. Spominjamo se, kako mu je berlinska operna publika po predstavi izpregla konje in ga sama peljala v tri« umfu po mestu; pomisliti je treba: nem* ški milijonski Berlin in jugoslovenski umet« nik... In s t ako slavo ovenčan je prišel po dol« gih letih nazaj v našo belo Ljubljano, v zibelko svoje umetnosti. In slišali smo ga, divili smo se mu in slavili smo ga i mi... To dovoljno dokumentira njegov poslovil« ni večer; kdor ga je videl, si je moral re« či: tako se slavi Ie pravi umetnik! Nam, ki ga že tako dolgo poznamo, se zde naravnost smešne nekatere kritike, ki so izšle v listih tekom njegovega gosto« vanja. Take kritike, ki se navadno gledajo skozi špecijelno povečan mikroskop in išče« jo dlako v jajcu, ne morejo niti za las za« senčiti slave umetnika, ki je znan in upo« števan skoro na vseh večjih odrih sred« nje Evrope. Za takega umetnika so naši kritiki vstali za 10 let prepozno. Mogoče pa je kritik mislil, da mora vedno veljati izrek: nemo propheta in patria? Potem se naj prime za nos, naj gre sam iz domovi« ne in mogoče bo tudi on v tujini postal dober kritik. Kritikom prav resno svetuje« mo: pojdite v svet, na svetovne odre, glej« te svetovne umetnike, primerjajte jih z na« šim jugoslovenskim Iličičem in vrnili se boste nazaj skesani grešniki in trkali na prsa, mrmraje: mea culpa... Upravi naše opere bi prav od srca sve« t ovali, da omogoči v bodoči sezoni zopet gostovanje umetnika Ljubiše Iličiča, to se pravi, ako bo on sam še hotel priti...? Pa upajmo, da nam ustreže, vsaj s slovesom je bil lahko popolnoma zadovoljen za naše skromne ljubljanske razmere! Stalne operne obiskovalke. Kdor oglašuje, ta napreduje! Surov nočni napad Št. Vid nad Ljubljano, 9, junij*. V Vižmarjih se je zgodil sinoči surov na« pad na 25«letnega zidarja Ivana Rebolja iz Skaručine. Rebolj, ki je zaposlen kot zidar v Ljub« ljani, se je zadržal sinoči v Ljubljani ne« kako do 19., nakar se je odpeljal s kole« som proti domu in se ustavil v Vižmarjih. Tam je našel nekaj znanih fantov m je z družbo zavil v kolodvorsko restavracijo. V gostilni je bil v pogovoru s tovariši pre« cej časa, nakar ga je eden izmed prijateljev spremil do ceste, ki vodi naprej skozi Viž« marje v Tacen. Tam jima je prišla nasproti gdč. Fanika C, ki se je pritožila proti njima, da razgra« jajo zadaj neznani pijanci, ki so napram vsakomur, ki jih sreča, skrajno nesramni in brezobzirni. Rebolj se za svarilo gospo« dične ni kaj zmenil in je po slovesu od pri« jatelja sedel na kolo. Odpeljal se je proti progi, odkoder se je naenkrat začulo sHno vpitje.'Rebolja so čez par minut našli neki ljudje ležati v travi poleg kapelice ob pro« gi. Bil je globoko nezavesten in ker so po« leg njega tik ceste dobili tudi veliko pole« no, so takoj vedeli, da gre za napad. Nek« do je odhitel nenadoma v vilo do zdravni« k« dr. JiMtina in ga obvestil o dogodku Ranjene« so medtem naložili ter ga od« ne*li k zdravniku, ki ga je preiskal in ugo* tovil, d« ima prebito lobanjo. Dt. Justin j« ranjencu nualil najnujnejšo pomoč, na« kar je telefoniral v Ljubljano po rešilni voz, ki je napadenega Rebolja prepeljal v splošno bolnico. Rebolj se je zbudil iz ne« zavesti šele danes popoldne. Njegove po« škodbe so zelo nevarne, kajti poleg rane je utrpel tudi razne notranje poškodbe. O surovem napadu je bila še tekom večera obveščena tudi šentviška orožniška postaj? ki ie uvedla za do sedaj še neznanimi n-padalci zasledovanje. \ Izbirno kolo za drl nogometno prvenstvo je zaključeno Po točkah bodo igrali dalje Hašk in Gradjanski (Zagreb), BSK in .Jugoslavija (Beograd) in Hajduk (Split). — Jadran (Ljubljana) ostane v I.a razredu — Ilirija zmaga nad kombiniranim Haškom — Celovca ni v Mariboru — Shellov pokal za Ljubljano preide v prehodno last Ilirije — Iz borb za Davisov pokal Zagreb. 9. junija. DanaSnja druga izbirna tekma za tekmovanje r drža/vnem nogometnem prvenstvu med Gra-djansfcim ia ASK Primorje iz Ljufol-jame je končala z zrnato Grad jamskega. Gradjanski : ASK Primorje 4:0 (0:0) Prirooijašd so igrali v prvem polčasu zelo sigurno, toda zastreljal so mnogo lepoto š-ans, kair dokazuje tudi razmerje kotov 7:2 za Bri-jnorje. Po odmoru se je slika menjate io je Gradjanski dobil popolno premoč. Pritisnil je »oste na njihovo polje ter v kratkih presledkih rat»l 4 efektne gofe. S to zmago se je Gradjanski kvalificiral za nadaljnje tekme za državno prvenstvo po točkah. Potek igre: V 1. min. lep napad Primorja. Gainemik pride po napaki Gmaijničkega sam pred gol in strelja pretoo prečke. V 4. miin. slab naipad Gradjanskega s slabim strelom Cindriča. Gostje kažejo več elana kot domači. V 8. min. •roka Meteiča, toda gostje streljajo slabo. V 9 mi«, cfside Kralja; takoj nato kot za P. Remec, ki je kot zakrivil, ga je tudi rešil. V 10. min. nevaren napad P., tako da Bratu! i d komaj reši. V 12. min. dva zaporedna offsidea P. V 14. min. prične G. živahnejše. Krasen napad ■G. drži vratar P. Napad P. kaže več kombinacije kot G. V 16. min. izpustijo žogo Cindrič, Pifcid, Gmajn ički in Meteič, toda iznenadeno krilo P. ne zna izrabiti prilike. V 17. min. se nudi P. zopet lepa prilika za gol. Naipad G. brez sistema. V 19. min. ustavi sodnik naipad zaradi offsidea. V 20. min. offside Babida. Publika je nezadovoljna s sodnikom in glasno protestira. Zdi se, da bo sodnik pokvaril igro. V 22. min. sodnik ne kaznuje surovosti Perškb. 'V 24. min. je P. zopet pred golom: Eiriman uja-~te žogo z glavo in jo pošlje prečko pTeSke. V 25. man. na.pad G., toda Perška strelja mimo. V 2*. min. dobra igra G. V 30. min. rešita Gmajn-ička in Ranjkovid kritično situacijo. V 31. .mi«, kot proti G.; lepo žogo ujame Camernik in strelja v prečko. V 33. mm. Kralj lepo uiide obrambi ter daje v sredino, kjer pa ni nobene-,za napadalca. V 34. min. d/va kota proti G. Siguren gol zastre naapadu in v ožji obrambi, dočim je krilska vreta na momento popolnoma zatajila. Rapid te napake ni znal izrabiti in je po-stal žrtev repecizne kombinacij.1. '/ln<=t* klavrno vlogo je igral napad, ki ni pokazal nobene smiselne poteze. Krilska vrsta je v drugem, polčasu popolnoma odrekla, tako da je bila tžja obramba preobr^nenjftiitf. Rapid je skušal v drugem polčasu zamašiti vrzeli v moštvu z dvema svežima igralcema, kar pa se ni obneslo. Dosegel je si<»r -Iva gola, ni pa utegnil številčno dohiteti gostov, ki so že v prvi polovici prvega polčasa vodili 8 4:0. Rezultat popolnoma odgovarja igri obeh nasprotnikov. Sodnik g. Nemec je zadovoljil le začetkoma, kasneje pa je s svojimi odločitvami škodoval igri gostov. Maribor rez. : Rapid rez. 2:1 Ostale nogometne tekme Celje: SK Železničar (Maribor) : Atletiki 4:1 (2:0). Novoanesto: SK Svoboda rez. (Ljubljana) : Eian 3:2 (1:1). Hrastnik: SK Svoboda jun. : SK Zora 5:3 (1:2) Dunaj: Rapid : Slovan 5:2 (2:1). S to zmago si je Rapid osvojil prvenstvo I. profesijonalne toge in se obenem kvalificiral za tekmovanja za srednjeevropski pokal. — Wacker : Hakoah 2:a (2:1); Sportklub : Hertha 6:0 (2:0); Niohol-son: FAC 4:2 (2:2). Praga: Sparta : Viktoria-Žižkov 7:3 (5:1), DFC : Kadsbader :FC 4:3 (1:2). Budimpešta: Hungaria : Booskay 3:3 (2:2); Ujipesf : III. okraj 3:0 (3:0), Kispest : Nemzeti 4:il (2:0). Segedln: Bastya : Szabaria 3:0 (2:0). Kapošvar: Somogy : Vas as 6:0 (1:0). Toplice (CSR): Tepliitzer FC : Admira (Dunaj) 3:1 (0:1)!! Lahka atletika Propagandni stafetni tek za Shellov pokal Zmaga Ilirije s 26:24 točkam. V nedeljo je priredil jugoslovenski Iahkoatletski savez v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu propagandne stafetne tekme za prehodna darila angleške petrolejske družbe Shell. Propozicije za te tekme so sestavljene tako, da morajo sodelujoči klubi postaviti ne samo kvalitativno, temveč tudi kvantitativno jake staafete. Zato je razumljivo, da sta tudi ljubljanska sodelujoča kluba, ASK Primorje in SK Ilirija, postavila za ta tek ogromno število 117 atletov. Tekmovalo se je v štirih kategorijah; za zmago je bil po propozicijah odločilen skupen placement v vseh kategorijah. Startali so torej najmlajši (letnikov 1915—1916), nato juniorji (letnikov 1913—1914), za njimi juniorji (letnikov 1911 — 1912) in končno senijorji na 440, 2400, 4700 oziroma 6500 m. V kategoriji A, katere proga je vodila od Kongresnega trga pred palačo TPD, sta kluba postavila 5 štafet, izmed katerih je dospela prva štafeta Ilirija I v času 1:02 in 2 pet. Vrstni red naslednjih štafet je bil naslednji: 2. Ilirija II, 3. 4. 5. Primorje I, II, in III. Dosežene točke 9:6 za Ilirijo. V kategoriji B, katere proga je vodila od igrišča ASK Primorje po Dunajski in Aleksandrovi cesti pred palačo TPD, so nastopile štiri štafete, ki so dosegle naslednji placement: 1. Primorje III v času 7:26 in 1 pet; 2. Ilirija II; 3. Primorje IV in 4. Ilirija I. Točke v obeh kategorijah 13:12 za Ilirijo. V kategoriji C, katere proga je vodila od igrišča ASK Primorja po Dunajski, Masarokovi, Resljevi, preko Zmajskega mostu, Kopitarjevi ulici, preko Krekovega trga, pred Škofijo, po Mestnem, Starem in Sv. Jakoba trgu, preko Št. Jakobskega mostu, po Cojzovi, Emonski cesti, Vegovi ulici, preko Kongresnega trga in Šelenburgove ulice do palače TPD na Aleksandrovi cesti, sta postavila kluba 4 štafete. Po ostrem finishu je prispela prva štafeta Ilirije I v času 14:51 in 4 pet. Ostale štafete so dospele v naslednjem vrstnem redu: 2. Primorje III; 3. Ilirija II in 4. Primorje IV. Razmerje točk se je dvignilo na 19:16 za Ilirijo. Kot zadnje so nastopile za tek po glavni progi štafete KATEGORIJE D. katere proga se je do Krekovega trga kri« la s progo kategorije C, nato pa zavila v Streliško ulico, za Grad, po Karlovski ce« sti, Privozu, po Prulah preko Ljubljanice, po Trnovskem pristanu, Krakovskem nasi» pu in dalje po Cojzovi cesti do palače TPD na Aleksandrovi cesti. Nastopilo je vsega 5 štafet, izmed katerih je skoraj s 100 m naskoka zmagala štafeta Primorja V v krasnem času 18 : 34. Zmago so odločili te* kači na srednje proge, tako da fmieh ni pri« nesel najbolj napetih momentov. Ostale štafete so se plasirale: 2. Ilirija I, 3. Pri« morje IV, 4. Ilirija II in kot poslednja sta« feta Ilirije III. Razmerje točk je zneslo 26 : 24 za Ilirijo, ki si je s tem priborila prvo zmago za krasno SheMovo darilo. Organizacija prireditve, ki je bila z ozi* rom na razne proge in številne tekače, pre« cej težavna, je funkcijonirala brezhibno. Pri vzdrževanju reda je pomagal oddelek vojaških kolesarjev, vendar se občinstvo — posebno na križiščih prometnejših ulic — še nerado pokorava rediteljskim ukrepom. Reči pa je treba, da je tudi v tem pogledu vedno boljše in so propagandne lahlcoatlet« ske prireditve po ulicah tudi s te strani velikega pomena. O sestavah zmagovalnih štafet in po« drobnostih borbe v posameznih kategorb jah po progi bo obširneje poročalo »Ju* tro«. Shellov tek v Zagrebu in Beogradu Zagreb, 9. junija. Današnjega propa« gandneca teka za Shellov pokal so se udele« žili trije klubi, ki so postavili skupno okoli 130 tekačev. Zmago si je priborila Concor« dia s 47 točkami pred Makabijem s 26 in Gradjanskim s 4 točkami. Shellovo darilo za leto 1928/29 si je prehodno osvojila Con« cordija. Beograd, 9. junija. V propagandnih tekih za Shellov pokal je zmagal SK Soko. Tenis Senzacija v Davis-cupu V četrtek se je začelo tretje kolo tek« movanj za Davisov pokal v evropskem pa« su. V Hamburgu sta se srečali Italija in Nemčija, v Budimpešti Holandska in žarska, v Kodanju Danska in Češkoslova« ška in v Boumemouthu Anglija in Južna Afrika. Prvo senzacijo je zbudil poraz močnh južnih Afričanov nasproti Angle* žem; prva dva dni so izgubili oba singla in douible, s čemer so že izpadli iz nadaljnje« ga tekmovanja. Vzrok njihovega nepriča« kovanega poraza je bilo travnato igrišče, ki ga je bil dež razmočil. Madžari so doma prvi dan dobili oba singla in jim je treba le še ene točke, da se kvalificirajo za se» mifinale z Angleži; Čehi vodijo v Kodanju 2 : 1 in je več kot verjetno, da si bodo znali izvojevati tudi tretjo točko. Največ« ja senzacija pa je poraz laških zastopnikov Morpurga in Štefanija po Nemcih. Mol« denhauru m Landmannu. Morpurgo je bil zadnje čase v bleščeči formi in Nemci sami niso pričakovali, da bi mogli proti njemu dobiti eno samo točko. Toda Moldenhauer je bil v izredni formi in je zmagal 5 : 7, 6 : 3, 6 : 3, 3 : 6, 6 : 2. Ravno tako je v 5 setih triumfiral Landmann nad Štefani« jem 3 : 6, 6 : 4, 6 : 3, 3 : 6, 6 : 3. Nemce loči tedaj samo še ena točka od semifinala (najbrže s Čehi), vendar glede na visoko kvaliteto laških igračev niso izključena pre« senečenja. * Motokolesarski klub »Ilirija« naznanja svojim članom, da razpisuje I. Hrvatski gradjanski sportskj klub, moto«koturaška sekcija, za nedeljo dne 16. junija t 1. mo« tociklistične in kolesarske dirke na lastnem dirkališču v Zagrebu. — Dirkališče ima dolžino 500 m ter je zelo moderno urejeno. — Prijave sprejema klubski tajnik g. Pavle Pele v klubskih prostorih (tel. 2662). — Zaključek prijav dne 13. t. m. Točen raz« pis je razviden na klubovi deski. — Uprav« nii odbor. SK Ilirija (plavalna sekcija). Sledeče wa» terpoliste pozivam k obveznemu treningu, ki se vrši v torek 11. t. m. ob 6. zjutraj v kopališču: Boris Jenko, Kramaršič, Peče, Grilc, Kordelič, Zaje, Jesih, Payer, Mike, Lahajner, Šinkovec, Hardy, Otruba, Seu« nig I., II., Pipembacher, Košak, Zukl ter vsi ostali, ki se zanimajo za vaterpolo. Vsi in točno. — Kapetan. Povrat po 10 letih Koliko burk ima za osnovo Drimer amnezije. oslabelega snomina! Kritiki oa srraiaio zarnislefc kot neverjeten. A v naši dobi Je istina pestrejša od domišliiie. Angleški vojak iz Glatoestra ie bil 1917. na eori Kem-melu ranjen v zlavo. ko ie vodil tank — Rana ni bila smrtna, vendar nesrečnik ie povsecn izzufoil soomin. Nato ie blodil tk> svetu, vršeč razne poklice, med družim ie kot kur jač brodaril na oarniku ido Ameriki. Sprejet v bolnico se ie moral nujno podvreči operaciji v nosu. Ko mu ie »kumara« ozdravela, somu ie vrnrl soomin! Na stroške ameriške zveze bfivših bojevnikov ie prijadral no 10 letih domov v Gloucester. Sedaj na se pričenjajo melodramatski za-piletki. Niezova žena se ie vnovič omoždla in sad teza zakona ie četvero srčkanih drobliancev. Dvomožnica toliko da ni umrla od zavzetja. Nleneza svaka. M le W! «!uh in nem. oa ie bratova ooiava toHkani pretresla. da se mu ie vrnil sluh in ie izore-zovoril. Zadnja neilelja velesejmskega vrvenja Lepo obiskana tombola Društva »Skrb za mladino« — Otvoritev splošne kopalne sezone — Aretacija drznega sleparja Otvoritev razstave na tehniki Ljubljana, 9. junija. Danes ob pol 12. dopoldne je bila na LiubUana. 9. junija. Nedelja se je začela in nehala v znamenju velesejma. Takoj z jutranjimi vlaki so prispeli v mesto nešteti podeželani z Gorenjske, Dolenjske in doli od Rakeka ter Vrhnike, mnogo pa je bilo tudi Mariborčanov in sploh rojakov iz sosednje oblasti. Na razstavni prostor so že zsodal dopoldne pritisnile množice posetnikov. Obisk je trajal tekom celega dne in pavze sploh ni bilo. Danes šele so se prav razvneli tudi razstavljalci, zlasti taki z različnim drobnim blagom, ki so demonstrirali svoje predmete in njihovo praktično uporabnost neumorno in s pravcato požrtvovalno vnemo. Velikanska gneča je vladala v paviljonih. Skoro se ni dalo dihati in so prav tako trpeli razstavljalci, kakor tudi ogledovalci. Vsakdo je našel oddiha šele na veseličnem prostoru, kje je vladalo že popoldne prijetno razpoloženje. Zaključek velesejmske veselice se je zavlekel do zgodnjih jutranjih ur in še tedaj se je marsikdo obotavljal zapustiti prostor, kjer je preživel par prijetnih ur, čepav je potem sledil neizogibni maček. Tudi v mestu ni bilo pusto. Mimo športnih dogodkov, v prvi vrsti štafetnega teka po mestnih ulicah, ki je pritegnil k opazovanju par tisoč ljudi, se je obnesel zlasti promenadni koncert v Zvezdi. Popoldanska tombola društva »Skrb za mladino« je pridržala v mestu obilo ljudi, ki so upali na srečo in vse lepe dobitke, katerih pa so bili deležni le nekateri srečniki. »Bo pa drugič boljše!« so se tolažili razočarani in ne preveč nevoščljivo opazovali srečnike, ki so odvažali ono, kar jim je naklonila sreča. Življenje je valovilo križem kražem po mestu. Vse se Je radovalo prekrasnega dne, ki so ga bili v prvi vrsti veseli oni, ki so se odpravljali k vodi. Z današnjo nedeljo je bila prav za prav otvorjena splošna kopalna sezona. Polno Hi bilo samo kopališče Ilirije, marveč so hitele množice tudi na Savo, v Ljubljanico ter Soro. Avtobusi in vlaki so bili prepolni po vodi in zraku hlepečih ljudi, moških, žensk in otrok. Na policiji so imeli opravka ie s par prehudimi pijanci in drznim sleparjem, 34-letnim Francetom Jamnikom. Že dolgo zasledovanega Franceta, ki je osleparil več ljubljanskih trgovcev za lepe vsote, je zalotil detektiv v nekem prenočevališču na Dolenjski cesti. Dvignil ga je kar s postelje, vendar je Jamnik, ki je neverjetno prebrisan in iznajdljiv lažnik, tajil svoje ime. Pomagalo pa mu ni dosti, kajti spoznala ga je ena njegovih žrtev. Na mestni ženski realni gimnaziji ostane razstava še danes otvorjena. tehniki na svečan način otvorjena razstava strokovnih in kulturnih društev naših akademikov. Razstavo je otvoril z daljšim pozdravnim govorom univerzitetni profesor inž. K ral, nakar si je občinstvo ogledalo razstavljene predmete. Otvoritvi so prisostvovali poleg mnogobrojnega občinstva vseučiliški profesorji, konzularni zbor, veliki .župan dr. Vodopivec, zastopnik zbornice TOI dr. Pless, zastopnik Zveze indu-strijcev in Inženjerske zbornice inž. Šuk-lje, častni doktor ljuMjanske univerze dr. Majaron in drugi. Z nožem pod srce LjubUana, 9. junija. Ko se je sobotno življenje v mestu proti polnoči že umirilo in ie bilo čuti le še tam od velesejmišča razposajenejše glasove, je korakal proti domu šofer Karel Gomze, ki stanuje v Križevniški ulici. Ko je bil ž« blizu svoje ulice, je naenkrat začul iz bližine glas: »Kaj je Križevniška ulica stranišče?« Gomze se je obrnil in zagledal nedaleč vstran dva neznanca, ki sta se mu približala ter ga ustavila. Eden obeh zasledovalcev je ostal na mestu, dočim je drugi, ki je imel s seboj kolo, prišel tik Gomzeja. Oba sta se pričela prerekati in je Gomze kmalu spoznal v pepirljivcu delavca Konrada Kovača, stanujočega na Osojah. Drugi neznanec, čevljar Jakob P., ki se je zadovoljil z vlogo opazovalca, je kmalu spoznal, da postaja prepir prehud. Kovač je pričel dvigati pesti, silno jezen pa je bil tudi Gomze. Naenkrat ie opazil P. viseti Kovača čez kolo, istočasno pa je videl odhajati Gomzeja proč. Ta je bil očividno močno razburjen, kajti obračajoč se h Kovaču je parkrat zavpil: »Boš že še videl, kaj je nož . . .!« , . Šofer je napravil še par korakov, nato pa se je nenadoma zrušil in padel po tleh. Vpitje razgrajačev je privabilo v bližino tudi stražnika, ki je našel Gomzeja pri vhodu Križanske ulice na tleh vsega v krvi. Stražniku se je javil samo priča Jakob P., dočim je Kovač takrat že izginil. Stražnik, ki se je položaja sam prestrašil, je telefonično alarmiral rešilno postajo, ki je oskrbela, da je bil ranjenec čim prej prepeljan v splošno bolnico. Kakor so ugotovili tamkaj, je bil Gomze zaboden v levo stran prsi tik pod srcem in mu je Kovač, s katerim sta se ruvalat v pijanosti ranil z žepnim nožem tudi srčne mišice. Gomze, ki je zapadel že med prevozom v bolnico v globoko nezavest, se nahaja še sedaj po operaciji v veliki nevarnosti. Ostal bo pri življenju le v primeru, če ne nastanejo kake komplikacije. Kovač, ki je sprva pobegnil, se je že tekom noči prostovoljno javil na stražnici Mariborsko pismo »Ponedeljku" Pohorje polno izletnikov — Izredno zanimiva otroška olimpi-jada — Policija in reševalni oddelek sta imela malo opravka. Maribor, 9. junija. Četudi se je po izredno vedrem jutru nebo resno pooblačilo, vendar se je kmalu zopet zjasnilo in s sinje modrine neba so se vsuli prav vroči 6olnčni žarki. 7.e v zgodnjih jutranjih urah so se pomikale kolone izletnikov na Pohorje. Jutranji vlaki, zlasti na koroški in ljubljanski progi vse tja do Poljčan so imeli premajhne garniture. Tudi v turistične svr-be posebej uvedeni mestni avtobusi, ki so stopili danes prvič v akcijo, so potrošili do vznožja Pohorja dokaj bencina. Senzacija dneva je bila otroška olimpijada ▼ mestnem parku. Ob ugodnem vremenu se je ta originalna športna prireditev razvila v prireditev velikega stila. ISSK Maribor je razpisal tekmo mladine na biciklih, triciklib, sekircah, v vrečah, tekih ter z obroči. Tekmovanja se je udePžilo izre?luo mnogo mladia«. Posamezna tekmovanja so nudila obilo razvedrila in neprisiljene zabave tako za deco kakor za odrasle. Otroška olimpijada je bila prisrčen d«čji praznik, ki je dosegel *voj namen. Mariborski športni klub ie dokazal s to prireditvijo, da zna pripraviti mariborski mladini vedno nova presenečenja. Tekmovalci so prejeli za dosežene uspehe diplome, zmatLvalci - prvaki o* lična plakete. Pri posrečeni prireditvi, ki je športu pridobila novih prijateljev in 6impit'zcrj«v, je aviiaia ves čas železničarska golba »Drava« s skrbno izbranim sporedom in žela obilo pohvale. , . Po Dr»v! uavzgor pa se je prodr.rtaia n»ka dan-.a krepke postave z Vodnimi smučkami, dosedaj še ni'c uvedenim »portnira oiod- 1 i s tu Samo s pc močjo vesiom podobnih &&!-.jih palic je er.u kala po Dravi na > \ ;ov s stat top. pri neljskem brodu in s siljero pri Felbet jevem otoku. Padec na teli vod iih smučkah je navidezno dramatičen, ni pa prav nič nevaren. Vsa umetnost obstoja je v pravilnem b?.lai;c.ranju. Množica gledalcev je s- slrahorn gledala nekaj padcev pogumne športnice, ki se je potem držala l>>Ij bližine brega Pclicijska kionika pa beleži našla l r-? nerodnosti: Na Betnavski cesti si je dovolil neki 20-etni J. P. čudno mašče\anje. Posestniku in špediterju Stevanu Tončidu je pMrl 5 metrov vrtne ograje. Fanta, ki je sprva tajil, je izdal njegov bivši prijatelj. Zagovarjati se bo moral zaradi zlobne poškodbe tiij« lastnine. _ Zaman je porival biksc na Pohorski cesti neki A. R. Moi je pregloboko pogledal v kozarec in nato navalil na ffime goste. Ker se ljudje niso zmenili za bojevitega moža, se ga je usmilil policijski stražnik, ki mu je dal spremstvo levo ol pendreka. Izmed številnih prireditev v okolici je predvsem omeniti dirkalno tekmo z zaprekami. ki jo je priredilo agilno kolesarsko društvo Pc štela v Radvanju. Po dirki se je vršila animi:ana zabava, ki se je je udeležilo zlasti mnogo ' Mariborčanov. tako je minula vroča junijska nedelja večinoma " izletih v bližnjo in daljno okiv licj k novim, vedno bolj se množečim vino-točem. Kljub živahnemu prometu in malo-nnrmsti česti?cev nedelj pa je minii dan brez nezgod. Krilni oddelek je interveniral sama v laž-jiL> pi.-uiuiti Tragedija mladega učitelja V soboto zvečer je izvršil v Jagodmi v kavarni »Srbski kralj« mladi učitelj iz Ra« kine* Dragotin Marinkovič samomor. Z re« volverskim strelom si je prestrelil sence, ko je godba svirala in so pevke pele pesem, katero je sam naročil. Nesrečni učitelj je prišel v kavarno okrog polnoči in je dobro uro zamišljen sedel pri svoji miri. Potem je poklical k sebi kavarnarja, potegnil iz listnice tri »ko« vače« ter mu dejal; . »To je vse, kar mi je ostalo. Naroči, naj mi zapojo pesem »Zar da umrem, kad mi vreme ni je.» — Kavamar mu je izpolnil željo m še preden so pevke odpele zadnjo kitico, je odjeknil po kavami strel io mla* di učitelj ae je mrtev zgrudil na tla. Ma« rinkovič je bil rodom iz Smedereva, ve« Ijal je za. dobro učiteljsko moč, težila pa ga je beda, ker je moral skibeti za sh©» mašno rodbino in plačevati dolgove, ki jih je napravil med »vojhn šolanjem Ribji blagoslov in težave ribičev Letos imajo daknatmski ribiči dobro le» tmo, kar jih pa ne more re&iti velikih skrbi za obstanek. Rib je toliko, dia ne vedo, kam bi z njimi, ker še ni urejeno vpw£a»je po* sebnih vagonov z ledom, da bi se lahko ribe eksportirale v notranjost države. Po uradnih vesteh iz Splita je ribolov posebno bogat okirog Trogirja, Milne in Pržišča. V noči od petka na soboto so trogireki ribiči nalovili 50, milnski pa 30 stotov sardelic. V Pržisču je znašal ribiški plen še enkrat toliko. Tu so ujeli ribiči tudi redek eksem« plar morske žabe, ki je tehtala 80 kg in bo predana muzeju. Ribiči Veleluke so vlovili celo 80 stotov sardelic. V soboto so se sardelioe prodajale od 1 do 6 Din za kg. Ker primanjkuje prometnih sredstev, je bil le mal del obilnega lova odpremljen v Smj, Knin, Zagreb in Ljubljano. Smrtna kosa V Gorici je umrl 8. t. m. po dolgem mučnem trpljenju monsignor dr. Josip Ličan, profesor bogoslovja, papežev komornik itd. Pokojnik Je bil med svojimi primorskimi rojaki, ki jim je posvetil svoje plodonosno življenje, splošno priljubljen in izredno čislan ter je zaradi svojega plemenitega moškega značaja užival splošno zaupanje. Njegovo kulturno delovanje med našim ljudstvom je bilo nenavadno mnogostran-sko in priča o veliki zavestnosti in inteligenci Slovenci izgube z niim močno oporo in blagega tolažnika. Naj mu bo lahka domača zemlja! Hudo prizadeti, šlrom znani družini naše iskreno sožalje. Kako bo na svetu leta 2029 Pogled v »preteklost« — Konec časopisov — Kako bodo preprečili vojne — Stanovanja bodočnosti V tem blaženem letu 2029. sez dfi človeku ki se zamisli za s-to let nazai. noelobitev v preteklost kakor razodetie. Pred 6to leti so sporočali javnosti novice in najnovejše dogodlke tako. da so notisikali bel Daipir s črnimi črkami. Nato so razposlali papir z železnico in avtomobili. Skoraii neverjetno se zdi. da se ie ta sistem obdržal še do 1. 1954. Pravo sliko o onih časih dobi človek še le v rnmzeiu. kier si more ogledati nekai shranjenih »časopisov« iz tiste dobe. »Voxavision« L. 1929. se ie orvič uiDelialo sološno gledanje v dal'iavo. Primitivne in neiasne slike ki so bile poleg tega še ravme in brezbarvne. so imenovali tedaj »izredno čudio moderne tehnike«. Danes imamo »Voxavision« naravni ra.zvoj televizije s storooskooično SJlobanio. priodnjmi barvami im s popolnim prenosom gilasu. Danes dobivamo novice, zabavo in posebne dogodke z majhno spremembo valovne dolžine. Za te stvari skrbe danes bivša časopisna nodietia. V vsakem stanovanju ie zadevni aparat in vsak se more takoi informirati o dogodkih po vsem svetu. Korejske dirke in druge prireditve vidimo in slišimo lahko povsod, noero pa poslušamo in vidimo med istočasnim poletom z 960 km brzine na uro v višini 12H km. V petih urah čez Ocean V tistih časih — pred sto leti — so smatrali polet iz Evrope v Ameriko za senza-cijonalen samomor. Oibičaino so potovali s parniki. ki so voziili celih pet dini čez Atlantski ocean. Danes preletimo to progo v svojimi v velikih višavah letaiočimi stroii v petih urah. Kdo bi bil mislil pred dobrimi sto leti. da bodo vozili danes do moriu le še parniki za zabavo. Čudežni X žarki Pred sto leti tudi še ni bilo nolbene mednarodne organizacije za uporabo in izme-niavo medicinske znanosti. Diagnoze st> bile večinoma odvisne od X žarkov, kar ie dovedlo oogpsto do velikih in usodnih zmot Naši X žarki pomenijo velikanski napredek ker moreio danes zdravniki preiskati človeško telo. kakor da bi bilo danes popolnoma prozorno Diagnoze so se zato zelo poenostavile. Mednarodna varnostna foramba Po veliki evropski voini (1914—1918) so ustanovili mednarodno družbo, ki so io imenovali Društvo narodov. Ta družba ie hotela odpraviti vojne, istočasno na ie dovoljevala oboroževanje narodov. Iz Društva narodov se ie razvila Mednarodna varnostna hramba. Mednarodno zračno brodovie more danes v par urah pristati na pogubnem kraju sveta in preprečiti vsak boi z omamliivimi plini. Solnce in zrak... Primitivna metoda pridobivania toplote in toka iz premoga, ie bila draga in neraci-jonalna. Ves zrak je bil vedno okužen: poleg tega pa so bili potrebni tudi delavci za težko delo ood zemljo. Naše umetno zigra- Predstavik si gluho sivo sobo. v katero se pride skozi podzemske hodnike: nekai zelenih zastorov pred improviziranim ndro-n napol golo črnko s havajskega otočia. ki pleše iazz no godbi gramofonske plošče ob rumeni svetlobi brleče sveče — in slika nočnega kluba v »večnem mestu« ie ooool-na. Rimska družba, z drugiimi besedami elita rimiske inteligence, se z velikim užitkom udeležuje nočnih predstav. Mussoliniievi ukreni proti temu izrastku modernega življenja so brez moči. V senci Vatikana Sliši se kakor paradoks, da se to živlienie odigrava v bližini zvonov cerkve sv. Petra. takorekoč v senci Vatikana. Da. to ie res. kakor ie tudi res. da se vse to sodi tam. kier so pekoč, v orvih stoletjih (krščanstva, stale katedrale, bazilike in samostani. Mogoče vodi liudi dandanes v to podzemlje isti instinkt, kakor ie vodil Rimliane v 4. stoletju po Kristusu. Eni in drugi so prihajali semkaj oo tolažbo, no mir in okreočilo. Posvečene tradiciie Ali oa je stvar takšna, da se oosvečenim tradicijam »večnega mesta maroeaš lahko tudi pod zemlio? Kdo ve? No. vsekakor imamo v tem primeru opraviti z rimskim nočnim živliepiem. s tisto naool uradno ustanovo, ki si ie nadela ime Gledališča neodvisnosti. ki se ie ood vodstvom italijanskega Bernarda Shawa utaborila v znameniti ječi. v bivšem rimskem kopališču ood ulico Avignonesia. jene hiše iz stekla in kovine doouščaio kar nai več. solnca in zraka, kar ie bilo nemogoče pri hišah, zidanih iz kamna in ooeke. Zadnii avtomobili Transport in potniški Dromet ie pooolno-rfia zrevoluciionirala uoeliava »HelicoDter« stroja. Avtomobil bo kmalu popolnoma izginil in ceste bodo zapuščene. In bodočnost? Projekt, po katerem nai se smremeniio obsežna ledena ozeml.ia na severnem in južnem tečaiu v rodovitne dežele, silno napreduje. Inzenierii so sedai zaoosleni z vrtanjem in kmadu bodo pričeli kopati na obeh tečaiih rudo. ki io vedno boli nrimanikuie na svetu. Kier so stanovati menihi... Ozka steklena vrata v siromašni stranski ulici, nekai metrov ored vitkim stebrom na Traianovem trgu. ki odoiraio dohod v Ul-pio. Pride se v zgornie nadstrooie stare rimske hiše. ki ima sive stene in kupolasto streho. Znotraj so brončene in bakrene svetilke. kakršne so rabili brvi kristjani v katakombah. V vdolbinah zidov stoie lončene posode s starim vinom, nad niimi prečne ladiie. oo katerih so hodili menihi orva stoletja po Kr. Zdai uživaio tu bogati Američani. Mračna atmosfera naoolniuie prostor. Omiliti ie ne more niti brenkanie na gitaro znanega umetnika Del Polo. Kdor gre oo stopnicah navzdol, da si naroči kavo. bo videl vse mize polne najboljših likerjev. Vino teče v potokih in veselie slavi o-rziie. Vendar se začne pravi program šele s prihodom Del Pola. Tisoči turistov iz vseh kraiev sveta obiščejo vsako leto te Prostore. Tia iih Delie navadno njihov rimski gospodar, ki se tudi sam poda včaisi tkakai. da se navžiie gosposkega ozračia. ki ni nikoli ousto. Nova Itaiiia Im potem pride »Gledališče neodvisnih«, podzemsko shajališče inteligence. Tu nastopajo črnke in Rusi ter se bratiio z zastopniki nove Italije. Zvečer ie gledališče prostor za poskusne komade, ki iih še ni videla javnost. Zjubrai ob dveh se dvigne paTket gledališke dvorane do višine odra in se iz-premeni v plesišče. Pri siiu rdečih luči se vrte italijanski aristokrati v frakih in belih telovnikih ter plešeio po taktu godbe. Američanke. oblečene po zadnii modi. oa gledajo ples in občudujejo prizore. Počasi minevaio ure dokler ne pokriie stopnic vlažna megla. Jutramia zaria se meša med zvonenie. ko odhaiain prvi gostie. medte-m ko kliče bron v linah cerkve sv. Petra k iutramii oobožnosti. Sloviti čarovniki Zdi se. da se vse. kar ie v zvezi z življenjem. sčasoma postara. Tako tudi magiia. Nekoč so bili čarovniki naimani tolikšna velesila, kakor ie danes znanost ali pa časopisje. Toda sem ter tia se vendarle še zaiskri izpod pepela stara moč. za hin zablisne osebnost, v katero se obračajo oči vseh kakor v naivečio čudo. Zadnii orimer. Kmet Rasputin. pod čigar magično silo ie trepetala še pred malo leti vsa Rusiia. Življenje teče neizprosno svoio not in kdor se mu zoperstavi. ga pokoolie. Magiia je z napredovanjem znanosti izgubila svoi smisel. Ni oa izgubila z niim svoie privlačnosti Našli so se in se še vedno naideio ljudje, ki si vedo iz te privlačnosti in iz svoie spretnosti kovati denar. Vendar ie tudi med temi Draktiki najti malo takih, ki bi iih imenovali lahko resnične moistre. Nai navedemo nekai primerov, ki so dosegli »svetovni sloves.« Zanimiv «čarovnik» ie bil I. 1750. rojeni Jožef Pinetti. kii ni bil mož vsakdanieza kova. Bil ie visoko naobražen »nosil« ie naslov orofesoria fizike in inženieria geodezije ter te bil finančni svetnik Drinca lim-burško-holštaniskega. Svoi sloves kot mojster črne umetnosti si ie pridobil z nasled-niim eksperimentom: Z enim prisotnih ie stavil, da mu bo sle-kel košulio. ne da bi mu biio treba odložiti ne telovnika ne suknje. Svoio stavo ie vse-leii dobil in vsi gledalci so se smeiali na račun nesrečneža, ki ie stavo izgubil. Niegove predstave so postaiale na ta način vedno bolj oopularne in Pinetti si ie zaslužil prav čedno premoženie. Ko na ie 1. 1800. umrl. je bil že popolnoma obubožal, ker ie bil vložil ves svoi denar v poizkuse z zrakoplovi (baloni) v stroko, ki se ie baš takrat porajala. Še mnogo večii sloves ie užival svoi čas Italijan Bartholomeo Bosco. čigar ime 'ie postalo naravnost legendarno in se ga ie sploh voorablialo za označbo vtelešemega čarovnika in vsevedeža. Roien ie bil 1. 1793. v Turinu. kier ie študiral nato medicino. Z 19. leti ie vstopil v Napoleonovo armado ter prišel naposled v rusko ujetništvo. Tu se ie seznanil z raznimi čarovnijami, s katerimi je preganjal sebi in tovarišem dolgčas. Ko se ie po sklenienem miru vrnil v domovino, ie obesil študiie medicine na klin ter se posvetil popolnoma »črni umetnosti. S svojo neverjetno spretnostio si ie pridobil prav kmalu lepo premoženie. Toda Boscu ni bila magiia le krušni zaslužek, temveč pravi živlieniski namen. Svoiih čarovnik ni proizvaial le na oozornici temveč povsod: v kavarni, v restavraciji in na cesti. Nedosežn-a ie bila niegova umetni ia. nazvana »igra s kroglo in čašo.« Ta sloviti čarovnik ie umrl v Draždanih 1. 1862. Pravo čudo ie bil tudi Boscov sodobnik. Dunajčan Ludvik Dobler. Prvotno so ga bili določili za graveria in cizeleria. Toda poklic mu ni ugaial in prav kmalu ie pobegnit svojemu mojstru. Ne dolgo nato ie že nastopil kot umetnik v črni magiii. ter si pridobil poseben sloves z eksperimentom »Florina daritev rož«, ki ie navdušil posebno žensko poslušalstvo. Iz praznega cilindra ie namreč privlekel na stotine šopkov rož. ki iih ie razdelil med občinstvo. Istočasno z Dobleriem ie nastopal tudi v Franciji velemojster v »črni umetnosti«. Ro-bert-Houdin. ki se ie po dovršeni gimnaziii lotil urarstva. Ko ie nekoč slučaino iskal v neki knjižnici neko delo n urarstvu, so mu dali mesto tega v roke kn«i'go — o »črni umetnosti.« To ie postalo zan.i usodnega pomena. Potopil se ie v studii in orav kmalu je postal spreten adeot magiie. Slučaino se ie spoznal z nekim potujočim »čarovnikom«. ki ga ie pregovoril, da mu ie postal tovariš po pokli-cu. Kmalu si ie pridobil svetoven sloves. Toda še ne 50 let star. se ie odrekel svoiemu poklicu ter ie nreoustil nasledstvo mlademu Angležu Hamiltonu. ki mu ie postal tudi zet. ' Robert-Houdin ie menda edini čarovnik, ki so mu poverili politično misiio. Francoska vlada ie bila v velikih škrincih zaradi večnih uoorov arabskih plemen v Aižiru. Končno se ie francoska vlada odločila, da pošlie v Alžir larovnika Roberta-Houdina ki je s svoio umetnostjo napravil na domačine tolikšen vtis. da so se orav kmalu udali. Ko se ie vrnil v Pariz, ie začel Robert-Houdin pisati o svoii umetnosti ter se posvetil odkritiem na noliu čarovnije in urarstva. Umrl ie 1. 1871. Mnogo iih ie še. ki so si s svoio spretnostjo. iznajdljivostjo, s svojimi triki in s svojim temeljitim poznavanjem človeške duše pridobili poseben »sloves«. Vendar nai omenjeni «čarovniki» zadoščalo za dokaz, kakšna nota si ie iskala tako mogočna črna magiia v časih, ko si ie utirala znanost in orosvetlienost pot med človeštvo. Ne spominja se. Prileten gospod, v družbi s priletno gospo, vpraša svojo sobesednico: »Kajne, midva sva vrstnika. Menda sva se rodila istega leta?« — »Ne vem,« ga odbije Evina hči, ki bi bila rada še mlada, »bila sem takrat še tako majhna!« Skrivnosti nočnega življenja v ..večnem mestu" Moderni nočni lokali v današnjem Rimu — Zabavišča pod zemljo — »Gledališče neodvisnosti« CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 Mdor hoče da se mu posije po posti naslov ali GaGo drugo informacijo tieoeo se matih oglasov naj priloži v s&namGah a sicer ne bo prejel odgovora t * Z^MMm CENE MALIM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Naj-manjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št, ček. rac. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. Mesarski pomočnik rešo vseh mesarskih del, dobi takoj 6lužbo. Naslov t oelas. oddelku »Jutra«. 6 21158 Dobro kuharico starejšo, za gostilno izven mesta iščem. Plača po dogovoru. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 21215 Brivski pomočnik ki prevzame lilijalko_ in Teže bubi glavice, dobi takoj službo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 21273 Kavarn, vajenca s hrano in stanovanjem sprejmem takoj. Naslov v o^lasnem oddelku »Jutra«. 21489 Pletiljo za telovnike sprejmem takoj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21472 Učenko za strojno pletenje sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21283 Mesar, vajenca poštenih staršev sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21285 Pletilja sprejme delo na dom. ali sprejme službo e strojem čt. 8 Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21157 Vajenko za strojno pletenje sprejmem takoj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 21408 Izurjeno šiviljo sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21464 Pošteno služkinjo zdravo in snažno, ki razume vsaj že nekaj kuhe in je vešča ter pridna tudi za druga lahka hišna dela, sprejme takoj boljša hiša. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21096 Učenko hotelsko, za v kuhinjo, sprejmem takoj za sezijo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 21388 Pozor, čevljarji Zasebni tečaj za gg. čevljarje se vrši v mesecu juliju in avgustu. Poučevalo se bo prikrojevanje vzorcev in izdelovanje gornjih delov, praktično lepljenje čevljev, galoš ter gumij. izdelkov itd. po novi metodi Ehkam in Ago. Pojasnila daje Josip Stednman, Ljubljana, Kolodvorska ul. 41. 137 Stanovanje 3 sob, kuhinje in pritiklin, solnčno in zračno takoj oddam v centru mesta. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 21156 Stanovanje 2 sob in kuhinje, v Jerko-vi ulici v Stožicah odda.m s 1. julijem. Plačati je % leta naprej. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 21187 Trg. sotrudnik mešane stroke, mlajši, vojaščine prost, išče službo v mestu ali na deželi. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20354 Mlad fant pošten, vojaščine prost — želi za taikoj v Ljubljani mesto sluge aLi kaj slič-nega. Naslov pove oglasni oddelek »Jubra«. 21286 Dekle za vse hi? ne posle z dobrimi priporočili, sprejtnem. Ponudbe poslati na go. Je-leno Benko, Zemun. 21510 Kot učenka v trgovino z mešanim blagom želi vstopiti defelica poštenih staršev z dežele, z osem razredu o šolo. Stanovanje in hrana v hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21263 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin, v novi hiši oddam s 1. julijem stranki brez otrok. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 21441 Stanovanje v mestu, obstoj-eče iz dveh 6ob, zamenjam s stanovanjem v istem obsegu v Šiški Vprašanja na oglas, oddelek »Jutra« pod »Šir./ka«. 21506 Stanovanje 4—3 sob, komfortno, na prometnem kraju, iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zdravnik«. 21505 Sobo lepo opremljeno, z elektriko in posebnim vhodom poceni oddam s 15. junijem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21279 Solnčno sobo s separatnim vhodom, pri operi, s souporabo kopalnice oddam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 21398 ---j Opremljeno sobo oddam dvema gospodoma. Naslov v oglasnem oddellku Jutra. 21366 Sobo s separatnim vhodom — z vso oskrbo oddam gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21214 Opremljen kabinet z elektr. razsvetljavo, z ali brez pestrežbe oddam v centru. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 31167 Kabinet v sredini mesta oddam moški osebi. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 21405 Traverze že rabljene, dolge 6 m, kupi Pire Franc, Velika vas pri Krškem. 31517 Samostojen trgovec z dežele, 28 let star, se želi seznaniti z gospodično v svrho takojšnje ženitbe. Ponudbe poslati s sliko ln navedbo premoženja na oglas, oddel. »Jutra« pod »Tajnost zajamčena 512«. 21512 »r#f# Lokomobile 3 komade s 30, - 50, 65 konjskimi silami, znamke »Wolf« in »Lanz«. prodam. Pismena vpraBanja pod »Lokomobile« na oglas, oddelek »Jutra«. 21519 Klavir (Stutzfliigel), znamke Wer-ner, malo rabljen, takoj prodam. Naslov: G. Pichler Društveni dom, Ptuj. 21516 Konservator za sladoled takoj prodam. Naslov: G. Pichler. Društveni dom, Ptuj. 21514 Posestvo ležeče skupno ob cesti, zidana hiša, zidano gospodarsko poslopje, blizu 7 oralov zemljišča, gozd, njive, travniki, sadonosnilc je zaradi družinskih razmer ugodno na prodaj za 49 tisoč Din. Priporočljivo tudi obrtnikom zaradi prometa. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 21513 Elektromotor 1.8 HP, malo rabljen, takoj prodam. Naslov: G. Pichler, Društveni Som, Ptuj. 31516 Prešanega sena • sladkega, zdravega, pridelka 1928, nudim 3000 kg po 110 Din za 100 kg franko Ljubljana. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 21492 Oskrbo na Gorenjskem (hrano in) stanovanje bolehnega Trgovska učenka ki se že 15 mesecev uči trgovine, želi premeniti mesto radi družinskih razmer. Cenj. dopise prosi na ogl. odd. »Jutra« pod: »Pridna in p»"..tena«. 31518 Lokal (2 sobi), pripraven za zobo-tehnično obrt ali pisarno, oddam za september 1929. Več se poizve v Rožni uTT-ci 15/1. 21500 Entla in ažurira takoj ilatek & Mikeš, Ljubljana, Dalmatinova 13. — Vezenje oblek. Slenfck! prti predtiskani 10 Din. 76501 Pletilje ki imajo svoje stroje, dobijo delo na dom. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 21520 Pletiljam zmožnim pletenja volnenih izdelkov t vesti je, čepice, nogavice it d.) na navadnih in osemključnih 6trojih, oddam večje delo na dom. Pismene ponudbe na pof-tni prellal 34 Ptuj. 21506 pe£ate ^ /'etikete, graverstvo1 SITAR &SVETEK ljubljana ^®tra Oe Le splošna gradbe. na akcija (brezobrestno) odpravi stanovanjsko bedo. Brezdo-movci, stanovanjski reveži iz vse Slovenije, imejitelji srečk »Dom ubogih«, združite ee v kreditni-stavbni zadrugi »Mojmirc, Koroška št. 10. 21338 Ležalne stoie Mali oglasi so za boiennega mladeniča, . najraje pri stare/em upo- tiajDOljSa reklama! kojenem paru. ki "bi se zanj zavzel. Plačam dobro. Ponudbe pod »Zdravje* na oglas oddelek »Jutra«. 6 21511 Neprijeten duh ust je zoprn. Zobje slabe barve kvarijo najlepši obraz. Obe hibi odstranite pri enkratni vporabi krasno osvežujoče Chlorodost-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, posebno pri vporabi zobčaste ščetke, ker ista čisti zobe ludi na njih stranicah. Gnili ostanki jedi med zobmi, ki povzročajo neprijeten duh ust, ea s tem temeljito odstranijo. Poskusite najprej z malo tubo.Ki stane Din. 8"—. Shlorodont ščetka za otroke, za dame (mehke ščetine), r.a gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete bezplačno eno poskusno tubo ta večkratno uperabo. Tvomice Zlatororr. Oddelek Chloro-lont, Maribor. 9 po 140 Din po povzetju 150 Din nudi Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg štev. 7. 1906 strani obsegajoči roman je izdala v dveh delih TISKOVNA ZADRUGA V LJUBLJANI Prvi del velja broširan 100.— Din vezan v platno 134.— Din D r u g i d e 1 velja broširan 100.— Din vezan v platno 124— Din Hladilna omara dobro ohranjena, za pivo, ceno naprodaj. Bohoričeva ulica 3, Ljubljana. 31495 Klavirji Preden kupite klavir, oglejte mojo zalogo prvovrstnih klavirjev. Prodaja najceneje in na najmanjšg. obroke, z garancijo, brez vsakega pri-bitka in'brez vračunanja ka kršnihkoli obresti. AVarblnek Ljubljana, Gregorčičeva o (v bližini Glasbene Matice), Rimska cesta 2. 31514 m Samo iz originalne Jugobanat^ patenfr-moke " 5c dobiva najboljše pecivo! Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA. Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju) ===- Olirestovanja flog, nakup in prodaja vsako vrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter naka-zila v tu- in inozemstvo safe • deposits itd. itd. itd. Brzojavke: Kredit, Ljubljana _ Telefon St. 2040, 2457, 2548 Interurban 2706 2806 37-L