Številka 29 TRST, v torek 29. januvarja 1907. gC Izhaja vsaki dan tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj P«*an>ičue Številke se prodajajo po 3 nvft. (o atotink) v mnogih tobakamnh v Tratu in okolici, Ljubljani. Gorici, Eranju. Št. Pe rn. Sežani, N> breiini Sv. Luciji, Tolmina, AjdovSčini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. fESE OGLASOV se računajo po vrstah (Široke73 nim. visoke a1, mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotin k ; aa O'-mrtn ce. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 stot. Za oirlase v tekstu lista do 5 vrst 5 K, vsaka na-daljna M>t» K S>. Mali oglasi po 3 stot. besed«, n«imanj pa po 40 stot. — Oglase spreie na In^eratni oddelek oprave MinoBti'. — Plačuje se izključno le upravi .,Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč NaroAnina znaAa za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece t» K —, uh naročbe brez dopoelane naročnine, se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj ae poSi'jajo na ure IniStvo lista Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi s« ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je p »šiljati na upravo 1 atn UREDNIŠTVO: nI. Gloiflo Galattt 1». (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. La-onik konson ij Jist-t , Edin. st". — Natisnila tiskarna kon»orc:;» liata „Edinost" v Trstu, ulica Oiorgio Oalatti 13. PoStno-hmnilničiiI ražun St. 841-65». v ——— TELE70R itev. 11S7. ■ . ■ Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK- BRZOJAVNE VESTI. Zadnja seja avstrijske državne zbornice DUNAJ 28. Na današnji seji poslansko jfcornice je ministerski predsednik odgovoril aa več interpelacij. Na svoji zadnji današnji seji je zbornica rešila predlogo glede sodstva pri nadsodiščih in pri najvišem sodišču ter je vsprejela zakon a nekaterimi dodatnimi predlogi poslanca dr. ^jlvebtra, V debato je posegel tudi pravosodni minister dr. Klein. Zbornica je na to vaprejela predloge glede ratifikacije glavnih aktov algecirske konference, dovolila je dodatne kredite za gradnje v tržaški luki ter več kreditov za bedo trpeče prebivalstvo. S tem je zbornica popolnoma rešila dnevni red. Na to je predsednik grof Vetter ob splošnem zanimanju imel govor, s katerim je zaključil to zadnjo 6ejo. V svojem govoru se je ozrl na delovanje poslanske zbornice v minulem zasedanju, ki je biio najdalje, odkar abstoji državni zbor. Predsednik jo omenil Majvažnejib rešenih zakonskih načrtov na vseh poljih javnega življenja, na plodonosno otkonodamo delovanje zbornice na polju pro-aeta. naštel je tozadevne predloge, rekši, da j« delovanje zbornice venčala volilna reforma. Predsednik je obširno govoril o volilni reformi ter povdarjal, da bo vsled povišanja fttevila členov nova zbornica na tretjem mestu. kar se tiče števila poslancev, ne le med žarnicami Evrope, ampak vsega sveta. Pokazal je na narodno sporazumljenje, itt se je tako očitno pokazalo pri razdelitvi valilnih okrožij. Grof Vetter je na to nagla-lal delovanje zbornice na polju parlamentarnu inicijative, ki je bila nad vse plodna i» bogata, rekši, da je bilo v zadnjih šestih ktih v poslanski zbornici uloženih 600 nujnih predlogov, 1400 nujnih predlogov v stvari bede trpečega prebivalstva, 1600^ navadnih predlogov in 11.000 interpelacij. (Živahna veselost). Toliko interpelacij ni bilo uloženih v vseh 40 letih, odkar obstoji poganska zbornica. (Ponovna živahnost). Predsednik se je bavil s poslovnim redom, s potrebo reforme, Vzlasti v novi zbornici. Koncem svojega govora se je predsednik zahvalil poslancem za zaupanje, ki so je izkazali, zahvalil se je ftadi obema podpredsednikoma ter uradnikom ifcornice za podpore ter zaključil svoj govor s trikratnim „Zivio^-klicem cesarju. Poslanec dr. Katbrein se je v imenu afcernice zahvalil predsedniku za njegovo nepristransko in objektivno vodstvo razprav. (Dolgotrajna pohvala). Istotako se je zahvalil ofcema podpredsednikoma in uradnikom zbor-»iee. (Ponovna pohvala). Predsednik Vetter se je ganjen zahvalil ter zaključil sejo ob 6. uri in tri četrt jvečer. DUNAJ 28. Povodom zaključka zasedanja državne zbornice je bil nocoj pri mini-rterskem predsedniku baronu Becku velik vtprejem, na kateri so prišli skupni in av-konjski ministri s svojimi soprogami, predsedstva obeh zbornic, visoki cerkveni dostojanstveniki, dvorni in državni dostojanstveniki, mnogo členov obeh zbornic, načelniki oblastni], zastopniki \ede in umetnosti, časnikarstva itd. Med navzočimi je bilo tudi mnogo cittiu. Okolo 10. ure so bile vse dvorane napolnjene ter je vladalo najživahneje razpolo* ienje. Gospodska zbornica. DUNAJ 28. Gospodska zbornica je da-rtas vsprejela več zakonikih načrtov, med teBii zakonske načrte o lokalnih železnicah in 8 plovbi. Prihodnja seja jutri. Na dnevnem rsdu bo : Zakonska predloga o kongrui. PODLISTEK. Nove državnosborske volitve DUNAJ 28. V vladnih krogih zatajujejo, ! da se bodo volitve za državni zbor vršile dne : 7. maja, ožje volitve bodo pa dne 14. maja. Baron Beck pri oesarjn DUNAJ 28. Cesar je danes vsprejel na j splošnih avdijencah tudi ministerskega predsednika barona Becka. Mednarodna vojna razstava DUNAJ 28. Včeraj je imela komisija mednarodne razstave za armado in mornarico plenarno sejo. na kateri je bila na predi«»g župana dra. Luegerja vsprejeta resolucija, da se vojno razstavo združi z jubilejno razstavo leta 1908. Hrvatski sabor. ZAGREB 28. (Ogrski biro). Včeraj se je imela vršiti konferenca med koalicijo in starčevićanci, da bi prišlo do mcdus vivendi glede vršitve sej sabora. Ne le da ni prišlo do sporazuma, ampak niti do prave razprave. Na današnji seji sabora sta obe stranki uložili nujni predlog, naj bi se uvedlo paralelne seje. Interpelacija starčevićanske stranke gre za tem, da bi se adresna debata vršila predpoludne, razprava o reformnih predlogah pa na popoludanski seji, da bi se starčevićanski stranki ne očitalo, da hoče preprečiti potrebno reforme. Odstop Polonyi-ja BUDIMPEŠTA 28. (Ogrski biro). Jutri se bo vršila konferenca neodvisne stranke. „Pester Lloyd" poroča, da se na konferenci poslovi Polonvi na slovesen način. Odstop se bo motiviral s tem, da noče Polonji, ki se pripravlja tožiti svoje obrekovalce, priti v kočljiv položaj, v katerem bi se za časa sod-nijskega postopanja nahajal kakor tožitelj in istočasno kakor načelnik pravosodnega mini-sterstva. Velika nesreča v premogovniku. SAARBRUECKEN 28. V premogovniku „Reden** se je danes ziutraj dogodila grozna eksplozija plinov. Zasutih je bilo okolu 250 rudarjev. ST. JOHANN 28. Nesreča se je pripetila danes ob 7. uri in pol zjutraj v petem rovu. Vsled silne eksplozije se je udri del rova, tako, da je obsutih 200 do 300 rudarjev, o katerih usodi ni še ničesar znano. V nezasutem rovu so našli okolu deset grozno pohabljenih mrličev in mnogo težko in lahko ranjenih. Rešilno moštvo dela na vse pretege, vendar se ni še posrečilo priti do zasutih ru-d ftrj ©v« ST. JOHANN 28. (Ob 12. uri opoludne) Glasom poročila ravnateljstva premogovnika so našli sto mrličev. Glasom poročila nekega očevidca so našli že 125 mrličev, a še najmanje 300 rudarjev je zasutih. ESSEN 28. (Ob 1. uri in pol popolu-dne). Centralna zadruga „Krščanske zveze rudarjev" je pomagala pri rešilnih delih, tako, da so doslej petegnili iz premogovnika „Reden" 164 mrličev in 17 težko ranjenih rudarjev. Droga nesreča v premogovniku. LENS 28. V rovu I. premogovnika v Lietinu so danes eksplodirali plini. Govori se, da je več rudarjev mrtvih. Podrobnosti manjkajo. LIEVIN 28. Ob 2. popoludne je od 812 rudarjev, ki so se zjutraj spustili v rudnik, prišlo ven le 681. Natančno število žrtev m še znano. Potrjuje se pa, da sta ponesrečila dra inženirja in neki nadrudar. K shodu francoskih škofov. PARIZ 28. Listi poročajo, da so fran-| coski škofje, ki jih je škofovski shod odposlal Roman v treh knjigah. (Spisal Ferdo Plemič.) Na Štajerskem nekje sem se ločil od ■jega. V trdi zimi sem izstopil pri njem ter ai odpočil en večer in eno noč, ti udno telo i* bi»lno dušo. Bil je blag mož, učitelj. Prihodnjega dne sem nadaljeval svojo pet proti jugu. Krepko sva si stisnila roki k alevesu. „Le starega poguma mi ne zgubi!" mi je že naročal pred odhodom, „pomisli, da je Slovenec šele v nesreči srečen". Potem pa mi je še izročil mal, štirioglat zavitek. „Roman v treh knjigah je, zanimiv in ekusen, kakor nalašč za-te". „Hvala, mi bo vsaj po poti krajši čas". Zabrlizgala je piščal, stopil sem v vlak. „Zbogom !" „Adijo !« Zaostal je v snegu, ki ga je črnil gosti strojev dim. Slednjič mi je zginila v daljavi njegova dolga postava. Zaprl sem okno ter se stegnil po leseni klopi. Sam sem bil v vozu. Grozno tesen se mi je zdel ta leseni zaboj, sličen mrtvaški krsti. A ta misel me ni nikakor motila, celo rad sem postajal pri tej prispodobi, ('lovek ljubi navadno visoke planine, široke ravnine in brezmejno morje. A to le bolj v kontemplativnih trenutkih. Svoj lastni „jaz" najde najprej med štirimi stenami. In potem zariše okoli tega ,,jaz"-a kolobar, pa še drugi, tretji in četrti, da slednjič vsplove poslednji preko sten tja daleč, daleč ven v neskončnost. Takrat pravijo, da človek fantazira, in to leno fantaziranje dobro vpliva na živce. Stegnil sem se po leseui klop ter se udal svojim fantazijam. To je trajalo do prihodnje postaje. Ko pa se je vlak pričel vdru-gič premikati, segel sem po prijateljevem daru. v Rim, izročili papežu na njegovo željo izdelano spomenico o sredstvih, s katerimi se ima zagotoviti na Francoskem služba božja. Francoska sbornioa. PARIZ 28. Zbornica je odobrila proračun stroškov z več spremembami, ki jih je senat predložil komisiji zbornice. Grozen vihar v Hongkongu. HONGKONG 28. Vsled izredno silnega viharja z dežjem se je potopilo nad petdeset kitajskih čolnov. Število utopljencev cenijo nad sto. Evropejcev se ne pogreša. Vsa hika je pokrita z razbitimi čolni. Potniki s parnika »Seydlitx«. COLOM BO 28. Angležki parnik „Dia-dem" je dospel semkaj s potniki in poštnimi stvarmi, ki jih je vzel s parnika „Seydlitz". Rusija. Prvotna volitve za dumo. PETROGRAD 28. (Petrogr. brz. agent.) Volitev delavske kurije mesta Petrograd so včeraj izpale nastopno : Izvoljenih je bilo 138 zaupnih mož, med temi 77 pristašev levice brez stranke, 1 desnice brez stranke, 4 zmerni brez stranke, 1 oktobrist, 3 kadeti, 34 socijalnih demokratov in 11 socijalnih revolucij on ar cev. V Moskvi so se doslej izvršile volitve delavskih kurij v 28 izmed 43 tovarn. Izvoljenih je bilo 9 monarhistov, 97 kandidatov desnice brez stranke, 3 revolucijonarni socijalisti, 52 socijalnih demokratov, 25 kadetov in 6 oktobristov. Iz Hrvatske. ZAGREB, 26. januvarja 1907. Prikrita obstrukcija. Tako sem vam bil javil svojedobno in hotel sem s tem označiti položaj v saboru. Danes bi vam mogel poslati isto poročilo, ki bi popolnoma odgovarjalo le s to razliko, da imamo sedaj obstruk-cijo jasno in odkrito. Res je sicer, da frankovci v svojem glasilu (v saboru ne) tajijo obstrukcijo, ali le-ta obstoji tako nedvomno, da se more o njih, ki jo taje, reči, da smatrajo vseh za slepce, ali da je obstrukcija še le tedaj obstrukcija, kadar v zbornici razbijajo pohištvo ali dejaniski napadajo eden dru-zega — kajti: v našem saboru samo tega ni še bilo. V saboru se je imela nadaljevati debata o adresi, ki je začela koncem novembra. In ni bilo dovolj, da se je potrošilo zanjo dva meseca (škandal), marveč je še veliko vprašanje (gotovo ne na radost hrvatskemu narodu), kedaj se ta dovrši ? Frankovci prihajajo dan na dan z nujnimi predlogi o najne-potrebnejih malenkostih, iz katerih potem izsiljujejo pravo debato, kakor o kakem velikem političnem in državnopravnem vprašanju. Nujni predlogi o razpisu volitve v Cerni ravno na 31. januvarja, o kmečkih zadrugah, o ptuje-jezičnih šolah itd. se predpostavljajo predlogom in delu za vspostavo najnujnejih in bitstvenih uredeb, katerim je namen ustvariti svobodnega pojedinca, svobodno družbo, ustavno življenje, kar vse ima zopet biti temeljem za ustvarjenje in v oporo borbi za končno samostalnost in državno svobodo. Uprav čuditi se je toliki kratkovidnosti in upornosti izvestnih ljudij, ki ne morejo edne-hati od svoje politike zidanja hiše „ od strehe", da-si je bilo to že neštevilnokrati predmetom razprav in je bila neštevilnokrati jasno obrazložena napačnost take politike. Ves napredni svet na svojem potu za uresničenje narodnih aspiracij si prizadeva, da bi podal svojemu človeku svobodo, ustavne pravice v največi meri in mu očistil pot, ga cjačil in mu olajšal nadaljno borbo — samo in jedini dr. Frank uči, da moramo najprej „Roman v treh knjigah", tako je dejal. Slovenci menda še nimamo v svoji literaturi Kaj takega. Prevod bo torej ali pa v tujem jeziku spisano delo. Počasi sem odvil skrbno privezani in poviti zavitek. Kaj je bilo to? Se je-li moj prijatelj zmotil, ali pa je bil res tolikanj hudomušen ? Bržkone prvo. V roki sem držal namreč tri drobne, trdno vezane knjige modrikaste barve.) Berem naslov na prvih platnicah : .»Abecednik za slovenske ljudske šole." Na drugih : „A b e c e d n i k......" Na tretjih : „ A b ecednik......" Ha, ha, to naj bi bil zanimiv roman? Ir. vendar je bil. Z „Abecednikom- se pričenja vsako literarno delo. On je takorekoč tihi sodelova-lec, prva knjiga vsakega romana. On je tehnik, ki je zgradil visoko poslopje, v katerem ustvariti „Veliko Hrvatsko", in ko bomo imeli to, potem še le da podamo vsakomur svobodo, vse možne ustavne pravice — vse 1 Ali, kako da pridemo do te „Velike Hrvatske" (in ni ga pravega Hrvata, ki bi bil proti njej), tega absolutno ni možno izvedeti od njega. In dokler ta „tajni plan" za oživo-Itvorjenje „Velike Hrvatske" ne pride na beli : dan, vse dotlej moramo hoditi po potu, ki ga j diktirajo sodobne razmere in naravni zakon. Će je ta pot težji in dolgotrajneji, nego bi bil, ako bi to rešil „deus ex macnina", ki je menda gotovo v službi dra. Franka : potem pa je gotovo samo on kriv, da narod še ni rešen svojega sijona, da se narod ne ogreva še na žarkih svobode, popolne slobode v „Veliki" domovini. Jeza narodna sa mora izliti nanj, a ne na Madjare in njihove „zavezuike" — resolucij onaše. In tako moramo v vsem tem zasedanju poslušati samo zdravijce in deklamacije o „Veliki Hrvatski", za katero pa ni niti mrvica storjena. Saborska večina ima v rokah se preveč drastičen poslovnik, s katerim bi mogla udušiti to obstrukcijo. S tem bi storila le korist za narod. Ali kakov hrup bi nav-stal še le potem, kaka barangua, to si more nekako predstaviti le oni, ki od blizu pozna nivo frankovskih „črnih čet". Jedino tolažljiva pojava v saboru je koalicija. V času saborskih počitnic so se strankarske razmere v koaliciji poojstrile in so škodoželjni nasprotniki novega kurza že raz-glašavali razsulo — razpad koalicije. No, če tudi pričkanja Se nadalje trajajo, je koalicija v saboru vendar kompaktna in ustvarja popolno svobodo, soglasno in z isto nalogo. To je ob enem tudi nova pojava v obče v hrvatski politiki, da so koaliran« stranke mogle ostati zveste skupnemu programu in da ob vsej strankarski animoznosti niso oslabile skupnega dela. To je tudi jedina nada, da bomo mogli mi Hrvatje vendar izkoristiti ta ugodni moment, da se vsaj do nečesa dokopljemo. O samem saboru, o katerem smo rekli, da ima na dnevnem redu (odkar je bil otvor-jen) razpravo o adresi, skoro niti ni možno poročati druzega, nego da se naštevajo razni hrupni prizori, mej-klici, prepiri in celo — prostaštva. Dela, ki bi y z bujalo zanimanje, ni možno najti. Mnogo interesantno je zato, ako premotrujemo furtimaško „Hrvatstvo", kako pridno zasleduje vsako mestece in priliko, kjer je kaj gorečega, da priliva olja. Prejšnjim prilizovanjem hrvatski stranki prava in manevriranjem z vsemi barvami „strank prava", da razbije ali vsaj oslabi koalicijo, ni vspelo, pak se je sedaj lotilo — Srbov. Najprej jih piše vedno z malim „s" (srbi), potem očita hrvatski stranki prava, zakaj ne zapusti Srbov in se ojači s starčevičansko stranko prava. Tej poslednji pa servira razlog za obstrukcijo, ker da se v adresi večino dvakrat nahaja pasus „hrvatski in srbski narod" in jo poživlja, naj radi tega izvaja obstrukcijo do skrajnosti, pa če bi imela za to žrtvovati tudi ustavno svoboščino. Torej, tandem aliquando so se izjavili ja-sno, koliko mrzijo ustavne svoboščine, svobodo izpovedovanja svojega prepričanja in svobodo, da se more nekažnjeno delati po svojem prepričanju. Take svobode se oni boje. Kar so poprej označali kakor kleveta, to so sedaj priznali kakor resnico. Mislimo, da to vendar pripomi re k bistrenju. Poslanec Biankini o avstrijski politiki v Dalmaciji. V svojem govoru v zbornici poslancev o zakonskem načrtu proti ponarejanju vina je poslanec Biankini vplel tudi to-le digresijo : prebivajo sedaj mogotci, obdani s krasno hišno opravo v rokokojevem ali secesijoni-stičnem slogu. Nič te ne zaničujem drobna knjižica, da-si si se umaknila iz kraljevih palač v borno ljudsko šolo. S teboj je pričel leta 1550., — kako pač hiti čas ! naš Primož Trubar boj za novo vero. S teboj je napočila nova doba v našem slovstvu. Ti si odprl Slovencem vrata do kulture, na stežaj si jih odprl, in sedaj tiščimo krepko vanja. Spoštujem te torej, „Abecednik", in n.v kažem ti častno mesto pod svojo glavo. Trd si sicer in trda je moja glava, a žepni robec vmes, in izhajala bova. Zaspal sem nad drobnimi knjigami in sanjal o oni dobi, ko sem še brezskrben otrok nosil „Abecednik" pod pazduho in velik kos kruha v žepu, suhega kruha, a sladkega kruha. In sanjal sem dalje ter se pre-sanjal skozi vsa ona leta polna bridkosti do današnjega dne. In te sanje so bile res romm v treh, v treh debelih knjigah. £tran II »EDINOST« stv. 29. V Trstu, dne 2lJ. janu/arija 1(J07 Sicer na nismo mi krivi ako na Dunaju : okrajih, dočim so v enem (v prvem) prišli v in svojcev ekzistenco motila in begala na iz-;dila velika železniška nezgoda. Danes moremo 1 ' — ' . ... -i • i i *i i »______ i A _.___*_ 1.1:1___ J ---------t.: ^ i__»;_ T *i___x _ i:______ _ i __* ____r ni bilo nikdar čutstva, ni umevanja za Dal macijo. Omenjani samo tisto mrežo spletek, je bilo manje nego zadnjič. Vi se je te dni razpela proti dal- za socijajno demokracijo pa m a 11 n 8 k i parobrodarski družbi, o kateri se zadnja zjutranja vest glasi : .. Vprašanje o dalmatinskem parobrodarstvu n- pride več na dnevni red v tem zakono davnem razdobju**. — Nam je že vse jasno. Hoteli bi odtisniti naše domače ljudstvo z zanje oddanih glasov ožjo volitev, ali število Najhuji udarec so njihove izgube v Šleziji in na Saksonskem ; v Dražda-nih in v Lipskem. Na Saksonskem je socijalna demokracija že tako zavladala, da je zadobila ime »rudeča provincija". Vesti iz Berolina trde, da je sedanji poraz socijalne demokracije morda najobčut- vrševanju toli težavne in toliko odgovornostjo spojene službe. Nekaj o našem vrtnarstvu. Dovolite, da spregovorim par besed o našem vrtnarstvu, kar mi je že nekaj let na srcu. Na misli mi je izvažanje naše z e 1 e - vodja je bil Fran Lokar našega moija in da naše morje izroče tujin- ljireji, kar jih je ta močna in mogočna skemu kapitalu in tujinski špekulaciji. Začelo j stranka sploh doživela. In kar jo dela še se je že s parobrodarsko družbo ^Unione generale di navigazione*. kateie glavnica in uprava se nahajata po večem delu v rokah severnih Nemcev, kakor sem nekega dne dokazal v naši delegaciji v Budimpešti. A mi moramo biti izpuščeni, mi se moramo seliti v Ameriko! Ali pazite dobro, gospoda moja ! To bi mogla biti zadnja grenka kaplja v grenki bolj občutljivo, je okolnost, ki smo jo že . omenili : da je vspeh vlade in koaliranih strank izvojevan le na račun socijalne demokracije. _ Z Balkana. Iz Makedonije. Iz Soluna poročajo, da je č a š i' ki nam jo z Dunaja neprestano silijo s°diI° na f,mrt .P** konstant,nosa, kije amo že jtden ceii vek! In kako lla mi nadalje nI ro™Tk° "T'"™ M?,nS: . " ^ knl/ni> ioirliedaj, bomo tudi odslej nedeljo predpoludne imeli so južnoželezuičarji čas je — ali še je čas, še ni prepozno. In zakoniti obrambi naših ekonomskih in v veliki dvorani delavskega doma prvo zbo- tudi izvedljivo je. Saj imamo vendar nekaj inteligentnih vrtnarjev po naši okolici in na- na zakoniti ooramoi nasm ckouuuisiuii m v veliKi dvorani neiavstega aoma prvo državno-politiških pravic vršili samo svojo rovanje. Odposlanci so prišli iz južne Šta-dolžnost. Oprostite mi častna gospoda, to, jerske, Kranjske in Primorske. Zastopane so malo digresijo, ali bila je potrebna posebno i ljile vse kategorije železničarjev od višega danes, ko se o Dalmaciji polno govori, ali se zanjo še vedno nič ne stori. Padeu Polonyi-ja. uradnika do zadnjega delavca. Istega dne so prosili bi tudi našo „Kmetijsko družbo za Trst in okolico", da bi nam šla na roko na snovanju naše krvavo potrebne zadruge. sklicali istotam, državni in južni železničarji In te zaprošene pomoči bi nam rečena družba ob 6. uri zvečer, javen želczničarski shod v ne odrekla (Gotovo ne bi. Op. ured.) Usta-prid materijalnemu stališču vseh železničarjev, novitev tu nasvetovane zadruge, to je : orga-V ,.N. Fr. Presse" čitamo, da je vzlic ! Vdeležba je bila ogromna. Delavska dvorana, j nizovano izvažanje naših pridelkov, bi pome-vsem naporom Frana Košuta, vzlic vsem izja-i ki ima prostora za 600 oseb, bila je prav | njalo lep gospodarski napredek okoličanskih vam zaupanja velike večine Košutove stranke j nabita. Shodu je predsedoval do toli globoko kompromitiranega justičnega ; J. Slovencev. Namen, ki ga imam s temi vrsticami, je torej ta, da vzdramim svoje tovariše nas rojak _____________________ _ (_______ Cernigoj, uradnik južne železnice. mmistrarTn Vziic v«em sklepom°ministerskega Glavni govornik g. K r i s t a n je imel daljši in jih pozovem na delo. Dovolj smo roke sveta, padec Polonvev neizogiben. Jedino , govor. križem držali, predolgo smo trpeli, da so se o tem, da se razmišlja, kako bi mu pripra-' Pripomniti moramo, da definitivno na- drugi okoriščali na našem trudu in zadnji vili odhod, ki bi ga najmanje bolel. Sosebno stavljenim železničarjem, t. j. uradnikom, pod-bi se hotelo uveriti svet, da Polonyi ni pa-j uradnikom, sprevodnikom in drugim usluž- o čas je, da začnemo enkrat misliti in delati — zase ! ! Pomagaj si sam in Bog ti po- defradi obtožeb, zadevljejo njegovo nekdanjo j bencein že več let ravnateljstvo ni zboljšalo i more ! Inteligentneji in zavedneji naši vrt-odvetniško prakso, in ki so torej najbolj kom- plač. Cene živežu, stanovanjem in drugim j narji naj energično poprimejo inicijativo, da se primitujoče zanj, ampak, da je padel v glavnem radi dopisovanja z baronico Schonber-ger, dasi v resnici ravno ta afera osebno najmanje kompromituje Polony-ja, marveč njegovo stranko. Iz vsega se vidi, da delajo prijatelji Polonvijevi krčevite napore, da bi preko njegovega pada reč'H njegov osebni ugled. V ta namen hočejo povodom izstopa Polonvi-jevega iz ministerstva poslati v svet raznih iziav. ki bodo izražale največe spošto vanje uo tega padlega moža. Izlasti stranka lavci. Glavne zahteve so : 30°/0 zboljšanje neodvisnosti da hoče na ta način rešiti čast plač, v pisarnah redni 8 urni urnik, nedeljski j počitek ter drugih več ali manje važnih reči. Pisarniški poduradniki so gotovo — posebno še v primeri z navadnimi skladiščnimi delavci — najslabše plačani. Predno je postal poduradnik mora imeti 6-letno uradno prakso, potem ostane v prvotni da po 10 letih K mesečne plače. svojega pristaša. „N. F, Presse* javlja, da demisija Po-lony-jeva bo priobčena v uradnem listu prihodnje srede. _ Volilni boj v Nemčiji. Dan glavnih volitev v nemški državni > plači 3 do 4 leta, tako, zbor je prinesel veliko senzacijo za ves poli- službe ima po 90 ali 100 vsakdanjim potrebščinam pa zadnje leta ra- | čim prej uresniči gori sprožena želja ! V to " pomozita Bog in naša razumnost. Vaše Blagorodje! Verni narodnemu geslu : „V samopomoči je rešitev", usoja si podpisani vabiti V. B., da pripomorete našemu skromnemu ali mladeniškim zanosom prosvetlenemu stremljenju do izdatnega vspeha, da se vspnemo čim bliže uresničenju vzvišenih narodnih in prosvetnih idealov. Naše moči so šibke ; a zjedinjene stvo-rijo veliko silo ! Napredovati moramo le, ako se združimo. Naš protivnik razpolaga z ogromnim novcem, in prisvojil si je najizdat-neje sredstvo v borbi narodov : šolo ! ter postaja vedno objestne ji in opasneji. Da nas odnarodi — to je njegov namen! Od nas je odvisno, da neprijatelja odbijemo; doprine-site tudi svoj dar domu na altar! Kamen do kamna palača! Pomozite nam. da zgradimo načemu narodu stavbo prosvete in slo- pidno rastejo ; zato so bili imenovani prisiljeni združiti se z delavci skladišč in obenem pristopiti k skupni organizaciji. To gibanje je pričelo zadnje dni meseca novembra m. 1. in se je — seve po potrebi — hitro spopolnilo tako, da jim je bilo možno že 28. decembra m. 1. ravnateljstvu južne železnice predložiti spomenico. Spomenico je podpisalo 65°/o uradnikov, vsi poduradniki. uslužbenci in de- tieni svet. V Berolinu — seveda v tistem Be- Delavec dobiva s pournim delom okroglo 150 bode! rolinu, ki je prijazen sedanji oficijelni Nem- —170 K mesečne plače in pri tej draginji še! 2 Am _ i rt «-1 o si a 1 Th Aim lo Kil 7non Tl£* TYl C iT* O ririmomn 71 vpfl čiji — je vladalo, čim je bil znan celotni vspeh, neopisno' veselje. A senzacija je v tem, da račun tega veselja je morala plačati ravno tista stranka, ki je šla najsamosvestneje v boj in glede katere je vladalo vseobče prepričanje, da ohrani svoje pozicije intaktne, če že ne bo beležila novih pridobitev: s o-cijalna demokracija je doživela poraz, na kakoršniega ne le ona, ampak tudi drugi uiso mislili. Ta poraz pa se ne izraža ne more primerno živeti. Kako pa naj živi prvi, ki mora biti lepše oblečen v — pisarni ? Južna žoleleznica teče po slovenski zemlji ter je tudi večina uslužbencev Slovanov. Želimo torej iskreno radi njih in z ozirom na velike javne interese, ki so zvezi z javi.im prometom — da ravnateljstvo ugodi opravičenim zahtevam svojih uslužbencev. V nasprotnem slučaju bi se gotovo močna železni-čarska organizacija po robu postavljala po- le v številu izgubljenih mandatov (socijalni veljem ravnateljstva ter bi gotovo (kakor že demokratje so izgubili 20, a pridobili samo ~ eden mandat) ampak še v dveh druzih mo- mentih. V tem, da so propadli nekateri prvih in odličnih voditeljev socijalne demokracije (kakor Bernstein in Pfannkucb), da nekateri tacih odličnjakov morajo zopet v boj ožjih večkrat) potem, ko doživi z ustavljenjem prometa veliko škodo — morala vse dovoliti. Seveda, v takih slučajih trpi občinstvo tudi občuten nered in — škodo. Železničarji opravljajo težke in najodgovornejše službe. Prestopivši prag postaje izročamo njim naj- volitev (kakor n. pr. Vollmer v Monakovem.) j dražje : svoje zdravje in življenje. V tem, da Drugi moment pa bi bil ta, da je so-1 se morajo boriti za vsakdanje materijalno cijalna demokracija podlegla tudi v nekaterih stanje svoje in na tovarnah bogatih mestih, ki jih je srna- j opravljati svoje trala za svojo izključno domeno (kakor so 1 duševnem svojih družin, a ob enem težavne službe — v tem razpoloženju je često vzrok r>, pr. Karlsruhe, Stettin, Stuttgart, Bremen.) j nesrečam na železnicah. V interesu javnosti, Značilen je tudi rezultat v Berolinu. o katerem v interesu varnosti na železnicah za zdravje se je smatraio, da jo po ogromni večini v in življenje potujočega občinstva je torej, da socijalistiškem taboru. Socijalni demokratje se stanje železničarskega osobja primerno so sicer tudi to pot zmagali v petih volilnih zboljša, da ne bo tega osebja skrb za svojo Zato pozivlje podpisani odbor tržaške slovenske mladine Vaše Blagorodje na veliki narodni ples z različnimi zabavami dne 3. jebruvarja 1907. v vseh prostorih Naroduega Doma v Trstu, na korist slovenske in istrske družbe sv. Cirila in Metodija. Za odbor tr ž. združene mladine. Josip Mandić predsednik. Vladimir Trnove c. blagajnik. Via Fontana Stev. 4. Dr. Janko Savni k, tajnik. Za veliki narodni ples 3. februvarja. Odbor nam javlja: Ker je vprašanje po ložah in sedežih nepričakovano veliko, sklenil je odbor staviti iste že sedaj na razprodajo. Polovica lož je že prenotirana, tako tudi dober del sedežev. Zato naj se slavno občinstvo pobrine za sedeže, kajti za par dni jih ne bo več dobiti. Lože in sedeže prodaja g. Vladimir Trnovec, ulica Fontana 4. TRŽAŠKA MALA KRONIKA Nesreča na železnici. Že v včerajšjem listu smo na kratko omenili, da se je blizu postaje na Opčinah na južni železnici dogo- našim čitateljem nekoliko obširneje poročal: o tej nezgodi. Predvčerajšnjim v jutro ob 5. uri in pol je bil odšel s tukajšnje postajo tovorni vlak št. 195 B,, namenjen v Ljubljano. V vlak je bil vprežeu stroj št. 998, a strojt - Vlak je bil sestav , ljen iz 19 vagonov, inej teini sta bila dv polna govedi: volov in krav. Ko je vlak pri sopihal na Opčine, je nekoliko postal na tn-j mošnji postoji, a zatem je vozil dalje. Ko pa J je prišel stroj na izogibališče št. 2 iste po i staje (idoč proti Sežani) je stroj skočil s tir; ter potegnil za seboj prve tri vagone : prvi vagon je bil oni za osobje vlaka, a naslednji; dva sta bila, ona napolnjena z govedo. Stroj ii tender sta se zarila preko druzega tira in tako preprečila tudi prehod vlakov, prihajajočih proti Trstu. \ sled tega so morali pot niki brzovlaka št. 8, ki prihaja z Dunaja v Trst ob 9, uri predpoludne, presesti na brzu-vlak št. 1. ki je bil odšel iz Trsta ob 7. un in 55 m. zjutraj. Nasprotno so morali potniki tega poslednjega presesti na brzovlak prihajajoči z Dunaja, na kar sta se oba vlak: vrnila : tržaški proti Trstu, a dunajski proti Sežani. Potniki dunajskega brzovlaka so prišl v Trst z dvema urama in 55 min. zamudi Poštni vlak št. 32, ki prihaja z Dunaja » Trst ob 10. uri in 25 m,, jo pa moral čakat na Opčinah, da so rešili tir, do 1, ure in m. popoludne. Škode je na stroju in na tenderjti za 50.000 kron. Od govedi sta bila le dva vola. in sicer jako lahko ranjena. Od osobja vlaka je bil pa ranjen, in sicer tudi le neznatno, sam strojevodja Fran Lokar. Neznani tatovi so dne 27. t. m. t stanovanju Frana Beoela v Skednju ukradli več komadov perila in znesek denarja, ter napravili Benelu za 420 kron škode. Mariji Sancin — tudi v Skednju — so pa ukradii iz stanovanja obleke, perila in raznih drugi! predmetov, v skupni vrednosti 350 kron. — Nekemu Josipu Muggia so predsinoč-njim v kavarni „Ai Portici di Chiozza' ukradli suknjo, vredno 'JG kron. — Franu Dolce so iz stanovanja v ulici Malcanton št. 15. ukradli več komadov oblek* v skupni vrednosti 4 L kron. — Čevljarju Kajetanu Manganelli, ki je vratar hiše št. 5 v ulici delle Acque ter im-< svojo delavnico v veži te hiše, so ukradli iz delavnice 20 parov čevljev, vrednih 190 kron. Tatvina na parniku. Kurjača Edrar-Maršu- in Marko (ioleš, oba vkrcana na pai niku „Olimpio", sta prijavila predvčera; šnjim popoludne na policiji, da ju je uekd dne 11. t. m. na parniku okradel. Prvemu si zmanjkale iz kovčeka 3 aterlinsko lire, u drugemu 4 take lire in en zlat za 10 K dal]e 20 kronski bankovec in srebrna aru. Goleč je imel namreč svoje stvari shranjen« v Maršičevem kovčeku, Izjavila sta sum, d«: ju je okr del njiju tovariš 27-letni Viktoi B., vled česar je bil ta poslednji aretovan. Na policiji je Viktor B. sicer trdil, da je nedolžen, vendar je bil vzet na zapisnik in pridržan v zaporu. Radi sleparije. Na podlagi raznil ovadb, ki so bile vložene proti njemu ra bili odprti. Blagajno — Wertheimerico — so pa slednjič našli v nekem prostoru v ozadju skladišča : tatovi so jo bili prenesli tja, položili jo tam na dve debeli bruni in jo poten, skušali prevrtati na vrhu. A to se jim ni posrečilo, bodi, da je bil materijal pretrd, bodi, da niso bili dovolj spretni. No, v blagajni je bilo 1100 kron denarja. Uradniki tvrdke so takoj obvestili poli cijo. S policije so pa šli razni iunkcijonarj: na lice mesta, da pregledajo in preiščejo no stvar : ne bi-li našli kakšen znak, ki bi jiiw pomagal na iskanju zločincev. Konstatovali so. da so tatovi prišli v skladišče z notranjega dvorišča, a neumevno in naravnost uganjka je, od kodi da so prišli na dvorišče, ker isto nima nikakega vhoda ali izhoda izven vrat \ skladišče. No, tatovi, videči, da z Wertheime-rico ne opravijo ničesar, so se spravili nt predale raznih pisalnih miz in z enega istih so ukradli 150 kron denarja iz drugega pa žepno uro iz kovine in dva zlata prstana. Poleg tega so se tatovi poslužili z vinom, konjakom, marsalo in sirom. Hotel je brezplaCno na predstavo-Na zahtevo gospoda Ivana Cocijančiča, lastnika kinematografa v ulici di Cavana, je bi! predsinočnjim aretovan 29-letni pomorščak Josip F., ker jo hotel po vsej sili brezplačno na kinematografsko predstavo. Josip F., so je namreč vrinil mej gnječo ljudi in hotel notri neopaženo. A Kocijančič ga je opazil in ga vstavil. F. ga je pa prijel za roko in ga ranil. Ko je Kočijančić na to pozval redarje, se je Josip F. istim protivil. Sledajfc so ga vendar nad vladali in ga tirali na poli- V Trstu, dne 29. januvarija 1907 »EDINOST« štev. 29 Stran II T V počeščenje spomina gosp Sim. Jugovič daruje francoski kurs gospod Ka-tinke Jugovič 20.— kron za žensko podruž. Ahtik iz Kopra cijo, kjer je bil vzet na zapisnik in potem ijan pod ključ. Za Salo. Kmetica Marija Kocijančič ie . . včeraj v jutro kakor navadno se svojim osli- sv. Cir. m Melodija. Josip A čem prinesla v Trst kruha ter istega proda-! ie poslal S.— krone v isti ns jala v ulici del Pane Dočim je ona proda-] jala kruh. je pa oslič mirno in potrpežljivo; čakal poleg nje. Prišla sta pa na to 28-letnij namen. Vesti iz Kranjske. v—B --------- . , t • Koncert ^Glasbene Matice". — Tudi dninar Ivan K. in 33 letni pomorščak Josip drugi veliki ljudski koncert „Glasbene Matice", S. Videča osliča, sta si takoj izmislila za- ^ ge je vršij y ne£je|j0 ZVečer, je bil kakor bavo. Eden njiju je osliča zajahal, a drugi - - ------— ga je pognal. O^lič je pa zdi.jal. kakor bi prvi mnogobrojno obiskan ; velika dvorana . hotela „Union" je bila napolnjena do zadnjega Slo za stavo, dočim je njegova gospodinja na k^ka. Tudi umetniški vspeh ni zaostajal vse grlo vpila za njim. Dva občinska redarja, za p,^^ občinstvo je bilo navdušeno ter je ki ^ta videla ves prizor, sta Josipa S. m j 0(jHkovalo pevski zbor in dirigenta ravnatelja Ivana R. aretovala ter ju tirala na policijo,! jf u b a d a z burnimi, prisrčnimi ovacijami. kjer sta izjavila, da sta se hotela le malo Operni pevec Cammarotaje uprav brilji-pošaliti. No, bila sta vzeta na zapisnik m ral ter žej freneticno priznanje, istotako pa jotc-m izpuščena. Smešnica. Razlika mej faro in kura- priznanje tudi član slovenske opere g. B e t e 11 o. ki je za svoj basovski samospev „V celici" žel cjjo. Kn,.t kuratu : -g^P^^fe.* obilo zaslužene pohvale. Dvorana Uniona fera, a pri nas imamo ------------- w----. . . . kr3j ve«": i kakor .A. Jurij?" — Kurat: „Tega vi ne je kakor izumete ! Župnik v ot. Jurju ima zemljišče, go 1 »čdo in prašiče, pri nas imamo pa le kure in: Lju|)]jani. r a c r- — 7.ato je k u r a c i j a. Flf»lt nalašč ustvarjena za take velike priredbe in jej v tem oziru pač ni para v Elektrika ubila konja. Iz Ljubljane se nam poroča : Ravnatelj Vevške papirnice Pavel W a g n e r se ie v nedeljo vračal domov s plesne veselice v tukajšnji kazini na saneh, v katerih sta bila vprežena dva brhka konjička. Poleg deželne bolnice pa se je vsled teže snega bila utrgala električna žica. Konja sta prišla v dotiko z električno žico — močni električni tok ju je na mestu ubil. Konja sta bila vredna 1600 kron. Sreča je le. da je ostala Wagnerjeva rodbina nepoškodovano. Imenovanja v živinozdravniški službi. Živinozdra vniški nadzornik Ivan M u n d a, ki je začasno vodil veterinarski departement Pevsko društvo ,.Kolo" v Trstu vabi j kranjske deželne vlade, je imenovan deželnim veterinarskim referentom za Kranjsko. Nov sanatorij v Toplicah. V dolenjskih Dvoglava beseda. Človek vsak gotovo ga ima : marsikdo pa vse za nj^ga da : trud in delo, novce, čast, le da ^lnži njemu v rast. Če beseda pa se preobrne, v trdo nemšto se ime prevrne. (Rešitev prejšnje: J,E=te=LIN.) Koledar ln vreme. Danes: Frančišek Savici škof; Branimir; Gorislava. — Jutri: Martina, devica in mučenica: Desislav ; Gordijana. —Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne — Oclzius. — Vreme: včeraj : lepo. Društvene vesti in zabave. ua svoj „plesni venček". ki se bo vršil v so-br»to dne 2. februvariia v dvorani „Trgovskega izobraževalnega društva" ulica ! Toplicah se zgradi še letos poseben sanatorij S. Francesco st. '2. I. Priredi se šaljiva za bolne duhovnike, posia. šaljivi srečolov in bitka s serpentinami, j Dostojnim maskam je vstop dovoljen. Bla-j gsina se odpro ob 8. in pol uri zvečer. Za-! *€lek ob uri zvečer. Vstopnina : z.i Go-; apode 80 st.. za dame 60. st. Maskarada ..Tržaškega Sokola1. Oiib. r razpošilja te dni vabila za veliko društveno maskarado, ki se bo vršila na pustno ■ed- ljo dne 10. februarja v sijajno razsvetljeni in odičeni dvorani ^Narodnega Doma* , ie shodu predsedoval. Prvi je govoril dr. Puc Za to tradicijonelno inaskarado, ki ustvarja ki je opisal minolost in dosedanje delovanje "* " "" T Wieserjevo ter označil njegovo nezmožnost kakor uradnik, kar ga pa ne ovira, da ie strasten agitator za pangermanstvo. Za njim Vesti iz Goriške. Protestni shod proti načelniku postaje Wieserju. V Gorici se je v nedeljo vršil protestni shod proti vsenemškemu načelniku na državnem kolodvoru Wieserju. Shoda se je udeležilo 400 oseb in to Slovenci in Italijani. Zborovanje je otvoril Gabršček. ki vsako leto pravo karnevalsko življenje, delaio šč sedaj velike priprave. Po vsem. kar čujemo izza kulis, moremo obljubiti, da naš| ^Sokol-4 hoče tudi letos prirediti rža kim Slo- je govoril zopet Gabršček, ki je pojasnil, vsnom krasen višek karnevalsk ga veselja.! kako nesramno deluje Wieser v škodo Slo-Jzlasti slišimo, da namerujejo zasi» paice než- vencev v Gorici. Tako postopanje morajo sega spola prirediti gostom „Sokola" marai-' združeni Slovenci in Italijani preprečiti. Soci-kako prijetno iznenađenje. Uverjeni bodimo jalni demokrat Ropaš je bičal Wieserjevo T«re;, da* ta prireditev nadkrili vsa prič^ko- postopanje z uslužbenci, ter je rekel, da AVie »ar.a in da vspe najlepše, tako, da jo bomo ser in njegov podrejeni uradnik Ferrari takoj is: li uvrstiti med prvo prireditve v našem;— brez odpovedi —odslovljata domače ljudi. | čim najdeta nemške ljudi v nadomestilo. Za Ruski kružok javlja, da prične redni , njim je govoril neki italijanski uslužbenec, pouk v torek 29. t. m. in sicer za prvi kurz rodom Goričan, ki je omenii več konkretnih ifrkor obično od 7—6 in za drugi od 8—9. J slučajev, kako da postopa Wieser z ljudmi. Vm učenci so naprošeni. da prihajajo redno Gabršček je na to stavil resolucijo, kije Dr. Fran Korsano specijalist za sifiliti?ne in kožne bolezni Itd. v Trstu Ima svoj ambulatorij t ulici S. Nicolo st. 9 nad Jalmsio Baatoi Sprejema od 12. do X. in 5.1/« do 6.\a p opol. a "j B! ajli 1 rani j bila soglasno vsprejeta od Slovencev in Italijanov. Resolucija zahteva, naj se odstrani iz Gorice AVieserja iu druge uradnike, ki so nezmožni slovenskega jezika ter naj se jih nadomesti s slovenskimi. Po zborovanju je Dramatična družba M. Stojković bo> bila demonstracija pred stanovanjem Wieser-drevi zadnjo predstavo v gledališčni dvo- jevim na državnem kolodvoru. Moški in ženski zbor Pevskega in - p.juku, da bode boljši uspeh Splošna zveza državnih uradnikov in uslužbencev ima jutri, dne 30. t. m., ub S. uri in pol zvečer svoj občni zbor v * : utni dvorani gledališča Politeama Rossetti. .Narodnega doma**. Mesto napovedane .gro : rRadosti svoga doma*, bo družba vpri- j glasbenega društva" V rorila dramo v 3 dejanjih s predigro „Veliki j dne 2. februvariia t. I. v k. • -____i_________i vr -*r:i;i___* ' m i -i J u _ _ e<»ttou, iz španskega prevel M. Miljković. 31avno vlogo v tej igri bo igral gospod M. j Stojković. Nadejamo se, da naše slav. občin-' sivo ne bo zamudilo te prilike. Cene so obi-! -r ine. Začetek ob 8. uri zvečer. Trgovskega doma"1 opero Gorici priredita gledališki dvorani .V Vodnjaku". Vesti iz Koroške. Razpravni jezik na koroških sodiš-Zveza pekovskih delavcev-podruž- Celovški odvetnik dr. Breje ie svoječasno mca Trst bo imela v četrtek dne 31. t. m. zahteval pri neki razpravi na celovškem de-il. 10. uri pred pol udno v dvorani »Delavskega želnem sodišča, naj se zapisnik piše slovensko bmaa shod z dnevnim redom: 1. Razprava!^ dopusti slovenski odgovor. Senat je to zahtevo odklonil. Proti temu je dr. Brejc vložil priziv na deželno nadsodišče v Gradcu. Sedaj je pa deželno nadsodišče po naročilu p«-tno veselico v dvorani restavracije Jšte-1 najvišega sodišču odločilo, da je za jezikovno .^ijaJ. Na vsporedu so: petje, igra, šaljivo1 vprašanje pn koroških sodiščih merodajna -t^čkanje in ples. jvedbi plačilne pogodbe, 2. Raznoterosti. Bralno, pevsko društvo „Štanjel*1 v tianjelu priredi dne 2. feb. ob 3 uri pop. Darovi. Za veliki narodni ples sv. Cirila in •Hetodija pokiouiii so velikodušno nadalje ^ leča go-poda: Mate Polich K 20. Žiga '^spaiticb, Reka K 20, dr. Feretić. Reka Ki 1®. Gracijan Stepančič. Trst K 10, Go*po-| J : ko društvo v Skednju K 20, dr. Strauss; ^ jO. g. Fran Resič K 6. Za srečolov (3. februvarja) darovali so | Jalje : g. dr. Oerne, Trst. krasen service za | Mlekuš nekoliko buteljk izbranih vin, dr. | "feiip Mandić : 6 umetniških slik z okvirjem: -J eksemplara gla^ovitega »kopniškega"1 | Jtap-i;ina, obitelj dr. Rybaf 2 flaši refoška; m * paketa slaščic, obitelj dr. Slavik krasni' krasni necessaire za kadenje, dr. A. Mandić obteževalo za papir, g- Filip Ivanišević S hot+-ljk dalmatinskega refoška. obitelj dr. M- rhar eno veliko škatljo izbranega pisem- j Jega papirja. (Pride še).' Za družbo sv. Cirila in Metodija na: aat c-istrov večer o priliki banketa obrtnega in društva (pri cerkvi) je bilo nabranih kron 21-52. G. Andrej Udovič je nabral na večer: Treh kraljev v Gospodarskem društvu na ^rdeniču K 2'52. Obe svoti sta naloženi v Hranilnici in posojilnici- pri sr. Ivanu. sedanja navada, ki dopušča slovenski zapisnik Dalje na 4. strani. Tamburaši v hotelu „Balkan" svirajo danes zvečer UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. Izdiranje zobov brez vsake bolečine v zobarskem kabinetu otvori svojo odvetniško pisarno v JCoprn (hiša V. pizzarcllo) dne 1. februvarija 1907. Št 66. Dr. ]. Čermak m g. Tuscher TRST ulica della Ca^erma štev. 13. II. nadst. ANTON KUKIZ Trgovina, oziroma krojačnica Trst. ulica Torrente št. 34 a hotj Hiši) „£!!a nuova citt& di Crieste". VELIKA ZALOGA izgotovljenih oblek za odrasle in dečke ===== vsake vrste. ===== Delavske hlače prve vrste, kakor tudi j blago vseh vrst iz najpopolnejše novosti Denarna posojila ^TtS S stvu, zamorejo dobiti osebe vsakega sloja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit, ! pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, i v vsakem znesku se dajejo po želji strank proti primernim obrestim oziroma proti amortizaciji. Obrniti se je na'osipa ZIDARI^ i ulica della Caserma Št. 14, I. nadst od 9.—12. predpol. in od 3.—6. popoludne iS.' Podpisano županstvo razpisuje s tem službo občinskega tajnika. Poleg potrebnih sposobnosti — znanja slovenskega, nemškega in italijanskega jezika — želi se. da je prosilec zmožen opravljati tudi službo organista. Plača po dogovoru. Zglasiti se je do 3. svečana 1907. Glavarstvo ofičins Oclzm-Klasec dne 19. prosinca 1907. [pohištvo Tovarna pohištva AMsaM. M Minzii ulica della Sesa št. 46 ZALOGA; Piazza Rosario št. 1 Katalogi načrti in proračuni gšŠT NA ZAHTEVO. HI solidno in elegantno s* po zmernih cenah ^st le Itaiia TRST — Via Malcanton 7 Prihranitev na plinu do Zlato kolajn« {£i. Magrini & Figlio Zlate kolajno SUVAJ -1UHI5 PALEBHO TRST, ulica S. Giovanni št. 2 (Palaca Salem) Tclef. 1354 ODLIKOVANA TOVARNA >N ZALOGA M GLASOVIRJET mam Specijaliteta priznanih in najboljih pianinov. Zalogu klavirjev. — Izključno zastopstvo dvome tovarne glaaovirjev Friedrich Ehrbar ua Duuaju. Koncerni llafirii EftiDar so na pMm u kmceriisto?. - HARMONIJI, ELEKTE. mWW PI^KINI, PHOfeOLA, Daja v najam, v zamano, na ohfofco. Popravlja, akordira. Cena zmerne. « in protinu )e TEKOČINA GODINfl Steklenica stane K 1-40. I« Trsu ne prirejena v Trstu Rafaela jo&na, lekarna la JlaJonna della Salate" pri Od lekarnarjev : sv. Jakoba in Josioa Sodiaa, lekarna ,fiv: l;ea4, farneto K. od?-c57!:3 mani« od 4 steklenic proti po5t. povzetju ali proti aaticipatni poSiljatvi zneatca 7 K franko] požtnino ia zaroj« Stran IV »EDINOST« St. 29 V Trstu dne 20. jauuvarja 190 li "so _ ra- anmejo slovenski lezi k. tega fc'nad- sodiščts dr. Brejć?v priziv odklonilo. 1l g&ggygr~t5"' te palo na um, nce. mu mu, pač ž„,.m or.a ^enr. Škrdla • TI fcmerne cene. Pofiliatre na deielo. -o VJl 361 Paniel Kremse i njegove pruanja. i Ifet> zanima pač toliko vsebina pisma >ki uradni „šimel še le — 1906. —Zgorel dvoran. ¥Požarni je ▼ soboto Dosti •nndbe na pod . ZemljiSče ; cfi^a i fcavama FAB8IS od 3. đo 4. ori pop i _ — ,lLteratni oddelek Edi-1758 -- kupujem in prodajam £ l^Z Upravitelj p08estva'.8taAišča' dvorc* nrferencije. Več pove Edinost- pod št. 1*0;». (1759 Gospodarstvo. Stroški Avstrije za trgovsko in obrtno naobrazbo. Dunajska trgovinska in obrtna zbornica je nedavno priobčila podatke o tem, koliko potrosi v Avstriji država v «vrho strokovne naobrazbe trgovskega in obrtnega naraščaja Leta 1896 je potrosila za trgovsko stroku 5.148.000 kron, za obrtno stroko 148.000 K. Lansko leto za trgovsko stroko 10.248.000 K, za obrtno 782.200 K. Za tekoče leto je proračunjeno za trgovsko stroko 10,804.000 K, za obrtno 877.000 K. Tu so navedeni samo stroški države, izvzete so pa svote, ki jih trosijo posamične dežele, mesta, občine in korporacije. Denarni zavodi v Srbiji. Leta 1888 je bilo v Srbiji 37 denarnih zavodov z uplaćeno glavnico 7,676.977 95 dinarjev, promet je znašal pa 405,968.225*46 dinarjev. Leta 1895 je število zavodov poskočilo na 66. Vplačana je bila glavnica 15,157.221*90 di naijer, prometa je bilo 1.631.333.456 80 dinarjev. Koncem leta 1905 je bilo 112 denarnih zavodov z vplačeno glavnico 29 mil. dinarjev. Štrajk železničarjev v Bolgariji traja ie vedno. Vzlic temu, da so skušali v stvari posredovati trgovci, ki trpe največ škode, nože bolgarska vlada odjenjati. Ker so tudi itrajkovci izjavili, da ne popuste, ni možno predvidjati. koliko časa da bo še štrajk trajal. _ Razne vesti. Bolgarija ima poleg 4 mil. prebivalstva 5000 ljudskih šol. 56°/0 prebivalcev zna pisati in čitati. Pred 20 leti je bilo v Bolgariji še malo učiteljev. Kar jih je bilo, so bili iz Hrvatske, iz Češke in iz Rusije, dandanes so vsi učitelji Bolgari. Srednjih šol je 13, nadalje ima Bolgarija vojaško akademijo 6 800 gojenci, trgovinsko šolo, dve poljedelski ioli, nad 300 meščanskih šol, zavode za slepce in glohoneme šolo za slikarje in kiparje, več dekliških šol in drugih učnih zavodov. Za višjo izobrazbo skrbi vseučiliče v Sofiji, ki pa ie nima medicinske fakultete. Prošnja reiena po 53 letih. V Parizu živi mož, ki je pred 53 leti nekaj izumil ter ta svoj izum v prošnji ponudil ministerstvu vojne mornarice, a rešitev na to prošnjo je prejel pa Še le meseca septembra 1906. Možu je ime Pitscli, izumil je pa neko . vr=.t oklopnih plošč za vojne ladije. Menil je storiti s tem svojej domovini uslugo ter je svojo izi ajdbo ponudil v nakup tedanjemu ministru za vojno mornarico Na Francoskem je vladal tedaj cesar Napoleon III. V onem času so na Francoskem gradili železnice, moderne vojne ladije. ustanovljali so razne banko, toda na iznajdbo gospoda Pitscha ni mislil nikdo. Prišla ]e krimska vojna, na to vojna leta 1859, dogodki v Meksiki. Gospod Pitsch ni mogel že tedaj več misliti, da vgprejmejo njegovo iznajdbo. Leta 1854 je iil star 32 let. lepe vnanjosti in stavljal je velike nade v bodočnost. Ko je pričela nem-ško-francoaka vojna je deloma že osivel, na licih so se pojavile že gubev in v boju za vsakdanji kruh, je že popolnoma pozabil na svoj kum. Danes je star 85 let. Oslepel je na pol, hodi sključen okolo, a vodi ga mali unnk. Dne 26. septembra 1906 je prejel po pošti pismo, ki je imelo v enem voglu napis „ainisterstvo vojne mornarice". Povsem mu varnana M.l,a frenac » liagozn,« pn| g™ Pamflet p £ JKoiutu y Budim- pešti je izšel pamflot pod naslovom : „Kos suth & Compagnie", v katerem se grozno napada Košuta. Kakor pisec je označen neki čevljar in časnikar Arpad Gjurić. Brošura je bila natisnjena v 30.000 izvodih. Policija je pamflet zaplenila. Zima na luni. Neki francoski učenjak W. Wery, nas tolaži, da je na mesecu mnogo huiša zima nego na zemlji. On meni, da je v zadnjih šestih mesecih temperatura na luni znatno pala in to po dnevu na 100, po noči pa na 200 stopinj pod ničlo. Tatvina na grškem dvoru. V kraljevi palači v Atenah je bila nedavno izvršena zelo predrzna tatvina. Neka kraljičina sobarica, katero je poučil neki nemški zlatar, je zamenjala nakit grške kraljice s ponarejenim. Tatvina je prišla na dan, sobarico so zaprli, a nemški zlatar je srečno odnesel svoje pete z dragocenim plenom. Rokovice iz žabje kože. Sedaj so pričeli delati rokovice za gospe iz žabje kože. Pravijo, da je ta koža mnogo trdneja, nego katera druga, toda nje izdelava je mnogo dražja. Razvoj ogrske železniške mreže. V minolem letu se je ogrska železniška mreža razširila za 504 km. 386 km pripada ogrsko-hrvatskim državnim železnic nn, dočim uprav-ljejo 118 km privatne družbe. Stroški za gradnjo državnih železnic so znašali 26 mil. K, za gradnjo privatnih železnic 5,300.000 kron. Dijaški štrajk. Dijaki osmega razreda gimnazije v Kizd-Vasarhelyu že več dni ne hodijo na predavanje, ker ie njih razrednik žnjiD:ii strogo postopal. Profesorji so sklenili, da izključijo vse dijake, ako ne pridejo tekom 6 dni zopet v šolo. Dijaki so se obrnili na sedmograškega Škofa Majlata. ki je nekemu svojemu prijatelju poveril nalogo, da poravna nesoglasje. Mlekarna Triglav ima vedno mleko po 12 no^č. dobro maslo in jajca. prej »St. Peter" via S. Lazzaro 6t v. 23 liter. Prodaja tudi i+f» hiše v mestu in okolici, zamenjavam ista preskrbujem posoji a na vknjižbe. Velika tvrdka zunaj Trsta, išče g> s o- ! Fratelli Rauber Prodajalca dragocenosti zsgj;: Kupljenih ca favni dražbi in v mestni zastavi alnici M on te di pietft). Kupujem. Menjam. _ Piazza della Borsa št 9. - Na prodaj je moderno pobištvo za knbinjo Belvedere 8, pri mizarju. 103 Državni uradnik nad 2600 kron in postranskimi dohodki, se *el» se znaniti v svrho žeoitve z izobraženo gospico slovanske narodnosti, v h ar sti 18—26 let in nekoliko premoŽenjem. Le resne ponud'e, ako mogoče s sliko, ki se vrne pod „MAJ- na Edinost". Tajnost zajamčena 111 lično, ali ml d-> udovo, i S5klad«Sče ustrojenih kož kože za če vi jari« in **! s-brez otrok, veš'o sloven-kega in hrvatska jezika , tovarna ustrojenih gornj h kož.tomajc. a d. piaovanje, s poznan,em nemSkegH jezika. Pre - *3T Izvršuje naročbe za vse kr.rje v pokrajini. >a no-t imajo o e, katere so ifš^e Čednega jezika. — Pismene ponudbe pod Velika tvrdka — Praga na „Inseratni oddelek Kdinosti". 1757 Pf hlClin t-vulo ali temno, t=e prodaja: po ■ LIllolvU j oIbc sohe in i>rsfiirezni komad. Iz>ern stol'C Cene. da s*e ni bat« tekmovanja. Ulira Fameto 12 [m sproti Okr. boln blag-1 A. G u 11 i c b Prva slovenska zaloga in tovarin pohiStvb aN1>KEJ JUG — Trat, ulica sv Lucije St. 18 (z* leželnim sodiščem). Cent brez konkurence. — ijvoji k svojim ! omptoirist Nova prod nj ^ litica od Kehiayan TKST, Corso št v. Velika izbera ur verlzio, prstanov, priveskov, u'ift-nov z demanti ln brez latlb it j. . Pr*dn»etJ so uzutmunnl £ na'-: *■•; uejlmi mami. Najpopolnejše jamstvo w prodano a>i popravljeno ui\t. Kupuje m menjava. Angelo slikar, dekorater, slika izveske itd., lakir v Trst — ulica Paciuina St. 9 ki je slovenščine, nemščine in laščine . kakor sobe izVeske in lakira ■ izvezban, se sprejme v trajno službo v j tovarni na Kranj-kem. Ponudbe naj se pošiljajo na „IKSERATNI ODDELEK EDINOSTI41 pod „Comptoirist". '-" " T " " " T Pevsko društvo „Hajdrihf< na Prošeku vabi na VESELICO ki jo priredi v nedeljo, 2. februvarija ob 4lj~. uri pop. v dvorani g. Starec na Prošeku. V S P O U E D : - 1.) Un]nhard : Končnica iz opereto ,,General OomsuI". godba. I ) J Aljaž : ..Raca zveztfa". molki x o r. 3.) Zl hrer: ..Ljubeznivi zvoki'*, valček, godba. 4. K. Kr : „Lovski", »noSlti zbor' 5 ) F*ru.a : „pesem Polonioe", ir „RokocnJuCi"', godba. 6.. H. VoUrič : „PomUd", t.o.e m.l.ni >bor. 7. j Majcen : „Slovanska hči", veučet, g^ba 8.) Nobeden : GOVOR. B ) Parma: „Bojčev Couplet". i« „RoVovnjiai", itodba. tO.) F. S. Vllhar : „Izpod riglava", poje m>a«ni »bor. U St.r-c: „Tržaški okolioi". godia. IS.) Go'fkar : „Županova lioika", ftaijlra lgrs. v dveh dajanjih. 13.) ti trie „PuBt" : PLES. Zastopnik: * ^Ilbcrtc Tedeschi TBST Corso 4 II!. nadst. Najboljše čistilo na s v e r u Vstopnina 40 vinarjev. Sedeži od 1. do 4, vrste 4u vin., ostali sedeži 20 v. K plesu: eden gospod z eno dame 2 kroni. ............. posamezne damo 60 vinaijev. ■ K obilni udeležbi uljudno vabi ▼ *ro- IČPflVTl ^ePe zunanjosti vefičo Idvolll voru slovenskega, italijanskega in nem-Sktga jezika. Dobi stalno slnžbo. Ponudbe pod „Trgovačka Tvrdka' na „Inseratni oddelek Edinost'-. 1900 Šivilo na dom iščem Ponudbe: „J. K.u na „Inaeratni oddelek E linosti". 1901 Plačilo na ooroke na teden ali na mesec — Pri daj amo : slike, Brcala, držala za zavese, dežnike, obleke, blago za ženske, trliž, od« je itd. Ulica Madonnina Stev. 43, I. nad. Levi Bi cc h i. 108 Učenca mizarja iSčem, Belvedere 8, Š t o 1 f a. 104 IflloHonir v 8talni službi se želi seznaniti z miaUGHIU dekletom veSčim slovenskega in nemškega jezika. Naslov: „Samec" Po*te restante, G avna pošta, Trst. isil Kicln 7Plin rePa 9 Kranjske' j« v IVIOlU 2C1JO nih dobah v zalogi J D o 1 Č i č, ulica Sorgente 7, telefon 14G5. Grad v Senožečah se proda. Zraven spadam vrtovi pred in za gradom ; obraščeui hrib nad gradom, ter 4 orale velik travnik, ležeč vodoravno ob glavni cesti; potem velikanski hlev z remi-o in zi iani golobnjak. — Pojasnila za ceno itd. daje trgovec Ivan Zelen v Senožečah. 100 ODBOR. J L BOGOMIL ?\m bivši urar v Sežan javlja svojim cenjenim odjem da je odprl svojo eovo--- prođajalnico ur v ThSTD, niica Viiiceozo Bell ni St? 1 nasproti cerkve sv. Antona novtga. Prodaja vsakovrstne ure in popravlja is*? po zmernih cenah in z jamstvom. TRST Kdor želi pristna, jamčena vina naj se obrne na dobro znano ZALOGO VINA DOMENICO HAVAJLJCO__ ulica Nicolo MacchiavelH štev. 32. — Telef. 1729 kjer najde Istrska, Furlanska, Dalmatinska vina, Kraški tarai kakor tudi stara vina po nizkih cenah. Pošilja tuđi na dom. — Za krčmar je in gostilničarje ccne po dogovora. VIHA £ MaQ|fP 8e