V e s t n i k. Za 8lOYensko rsenčilišče t Ljubljani. Kakor smo zvedeli, namerava mnogo narodnih društev in občin na daa otvoritve drž. zbora, t. j. dne 17. junija, brzojavno zahtevati pri naučnem ministrstvu, da izpolni dano obljubo slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Nujno potrebnoje, da posnemajo ta zgled vsa slovenska društva, zlasti pa narodne občine in naša okrajna učiteljskadruštva. Le veliko število brzojavk pokaže ministrstvu ia državnemu zboru, da je zabteva po lastnem vseučilišču nujna, da je volja in želja celoskupnega naroda, da dobimo vendar že svoj najvišji kulturni zavod v Ljubljani. Zato naj tudi predsedstvanaših okrajnih učiteljskih društev store dne 17. t. m. svojo dolžnost! Učiteljski dobrotniki. Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani so darovali: 81. Posojilnica v Logatcu 40 K, gospica Kolnik, nčiteljica v Badečab 39 K, nabrala pri okr. učit. konferenci v Kostanjevici, dne 5. junija t. 1. in sieer so prispevali gg. Mavser, graščak in veleposestnik v Št. Bupertu 10 K, Sever, župan v Kostanjevici 5 K, drngo pa dragi tovariši in mile tovarišiee. Ljutomersko učiteljsko društvo ob priliki zborovanja v Badincih 7 K, tovarišica Bibijana Bisail iz Trnovega ua Notranjskem je poslala 9 E, ki jih niso hoteli sprejeti trjje gospodje od treh gospie kot povračilo izdatkov na izletu. Zivili učiteljski dobrotniki in nasledniki! Bog plati! Letnlno za učiteljski konrikt so plačali ti-le tovariši in tovarišiee: Ivan Bihteršič iz Srednje vasi, Janko Zupančič in Zora Legat iz Bateč pri Beli peči, Andrej Šket ia Andrej Potočnik iz Podsrede. Bog plati! ,,Alarm." Da se ob nevarnosti ognja, potresa ali ob drugih dogodkih šola naglo izprazni je imela I. mestna šola v Komenskega ulicah v smislu § 64. šolskega in učnega reda več vaj, pri katerih je bilo vseh enajst razredov s 636 učenci v dveh do treh minutah na prostem. ,,UdItel", zelo ugleden češki list, ki izhaja v Brnu, prinaša v češkem prevodu nObiteljske večere", ki jih je objavil c. kr. okr. šolski nadzornik, gosp. Dragotin Pfibil, v rPopotniku". Shod kmetOTalcev idrijskpga in vipavskega sodnega okraja se vrši to nedeljo, dne 16. t. m., popoldne v Ornem vrhu nad Idrijo. Bilo bi dobro, ako se tega shoda udeleži tudi učiteljstvo iz obeh imenovanih okrajev. SloTenski oddelek moškega ueiteljišča v Kopru premeste s prihodnjirn šolskim letom v Gorico. SloTensko gledališče t Trstu. Na občnem zboru BDramatičnega društva" v Trstu se je sklenilo s prihodnjo sezono ustanoviti v Trstu redno slovensko gledališče na umetniški podlagi in poverilo novo izvoljeni odbor, da nemudoma prične z dotično akcijo. Gregorčičeva knjižniea in čitalnica v Ljnbljani. Dne 8. t. m. so otvorili v Ljubljani, in sicer v Vegovih ulicah štev. 2 Simona Gregorčiča javno knjižnico in čitalnico, ki so jo ob podpori mestne občine ustanovila društva nAkademija", ^Prosveta" in nLjubljatiski Sokol". Na razpolago bodo vsi slovenski, razen teh hrvaški, češki, poljski in ruski ter lepo število nemških, laških in francoskih časopisov. Vsak obiskovalec čitalnice plača 2 h vstopnine. Knjižnica zaradi vezave knjig še ni urpjena; a tudi to v kratkem izroče javni porabi. Uradna učiteljsfea sknpščina za brežiškl, kozjanski In seTniški okraj se vrši letos dne 2 2. junija v šoli na V i d m u. Na dnevnem redu je med drugim tudi obravnava sledečih vprašanj: a) Kako naj goji učitelj za vzgojne uspehe prepotrebni stik šole z domom s posebnim ozirom na tozadevne določbe dokončnega šolskega in ušnega reda?" Poročevalci: I. Knapič. P. Eauter, A. Hohnjec; b) nMetodiki novodobnega spisnegapouka,njihteorija in praktičnauporaba iste." Poročevalci: V. Pulko, M. Zehner, I. Zupančič; c) nAli bi bilo uvedbo nerazdeljenega časa pouka na tuokrajnih šolah priporočati ali ne?" Poročevalci: A. Eržen, A. Skubec, F. Lovrec. 1897.—1907. Podpisanpc naznanja vsled dopisov od več strani, da se vrši sestanek tovarišev iz leta 1897. ob priliki »Zavezinega" zborovanja v Badovljici, in sicer 18. avgusta. Natančnejša objava sledi. E m i 1 A d a m i 5. Prijatelj šole. L. 1907. po Kristusu je predsednik nekega krajnpga šolskega sveta na Kranjskem poslal c. kr. okrajnemu šolskemu svetu.prošnjo, da bi ta oprostil dva učenca vsakdanje šole. V prošnji navaja, da sta učenca dorasla, da nprada hodita v šolo, da doma veliko pomagata itd. Nazadnje pa je še dostavil: nNaučilaseitaknebostaničesar več. pač pa bosta pozabila." — Gospod, ki dela take poklone šoli, je duhovnik in velik prijatelj šole in učiteljstva. — Prosimo pa, da ne bi morebiti kdo mislil na gospoda iz Preske pri Medvodah na Gorenjskem! Kako se razlaga beseda ,,papa"? Pri obravnavi m a č k e : Nekateri imajo jako radi mačke, jaz jih ne morem trpeti. Moj ,,papa" pa je imel rad psička, da je celo pri njih jedel. Veste kaj je ,,papaa? (Vsi molče.) Vi pravite doma noče", ona gospodifna, ki je bolj preprosta, ,,ata", a jaz, ki sem bolj nobel, npapa". To se je istinito zgodilo! Zahvala. Po smrti mojega nepozabnega soproga Štefana Debenjaka, učitelja v Materiji, mi je društvo ,,Samopomoč" takoj izplačalo znesek 430 K. — Za to izdatno podporo izrekam cenjenemu društvu svojo najsrenejšo zahvalo in ga vsem tovarišem in tovarišicam, posebno onim, ki imajo rodbino, najtopleje priporočam. Materija, 11. junija 1907. Katarina vdova Debenjak, učiteljica ženskih ročnih del. Castno občanstTO. Občina Šmartno v Tuhinjski dolini je podelila g. Pranu Zoretu , tamošnjemu mnogozaslužnemu učitelju, najvišjo čast, ki jo more občina dati. Imenovala ga je častnim občanom ter mu pred npkaj dnpvi izročila častno diplomo. Tovariš Zore poučuje v Smartinski občini petdeset let tamošnjo mladino in si je tekom tega dolgpga časa pridobil mnogo zaslug za občino in vse njene prebivalce. Z dobrimi sveti in dejanji je vedno podpiral vse dobre zadeve občanov in si pridobil s svojim ljudomilim postopanjern spoštovanje in hvaležuost vsega prebivalstva. Iskreno častitamo! C. kr. okrajni šolski svet t RadOTljici je imel dne 28. maja t. 1. sejo, ki ji je predsedoFal c. kr. okrajni glavar g. Oto pl. Detela. Ueiteljsko mesto v Kropi se sklene definitivno oddati. — Nekemu nadučitelju se prizua peta starostua doklada, neki učiteljici pa četrta. — Nekemu nadučitplju se dovoli zaradi bolezni dopust do konca šolskega leta 1906/7. — Neki učiteljici se podaljša zaradi bolezni dopust še za tri tedne. — Poročila c. kr. okrajnpga šolskega nadzoruika g. Ferdinanda Kalingerja v nekaterih ljudskih šolah se vzame na znanje. Bačuni nekaterih krajnih šolskih svetov za leto 1906. se potrdijo. Polaganje temeljnega kamena narodne šole v Št. Jakobu v Božni dolini na Koroškem se vrši v nedeljo, dne 14. julija t. 1. Koliko je vfeden ,,popravck" dr. Jankoriča. V zadnji številki smo priobčili ^popravek" dr. Jankoviča, znauega prvaka štajerskih klerikalcev. Koliko je vredpn ta npopravpk", je razvidno iz tegale pisma: „ Jako se čudim popravku dr Jankoviča v Kozjem. ki pravi, da r>a shodih, ki jib je imel v zadnji volilni borbi v prilog kandidatom kmečke zveze, o učiteljstvu ni razžaljivo govoril in da ni hujskal proti šolstvu. Bil sem za volilne agitaci.je na vee shodih nasprotne stranke in tudi na Ijudskem taboru na Blanci, kjer je imel dr. Jankovie porof-ilo o svojem delovanju v deželnem zboru, in reči moram, da tako razžaljivo o učiteljstvu ni govoril nobeden drug govornik kakor dr. Jankovič. Sploh še svoje žive dni nisem pri izobraženem človeku opazil toliko animozitete proti učiteljskemu stanu kakor pri dr. Jankoviču. Naravnost nesramno je napadal ueitelje, očitajoč jim, da nič ne store za narod, in da so skrajno nehvaležni, zlasti napram prof. Bobiču, ki se je baje sam v tem smislu proti njemu (Jankoviču) izrazil. Zatem se je spravil nad našega tovariša S t r m š k a (ker je raenil, da bo Strmšek kandidiral) in ga med drugim dolžil, da se v njegovem okraju štajerčijanstvo najbolj širi. Jedro njegovega poročila je sploh bilo hujskanje ljudi proti učiteljstvu. Moje globoko prepričanje y\ da slovensko učiteljstvo med inteligenco, vsaj na Štajerskem, nima Ijutejšpga sovražnika kakor je dr. Jankovič. Izvolite v prihodnji številki nUeit. Tov." dr. Jankovičev popravek v tem smislu popraviti." — S tem pismom je Jankovičev ^popravek" — mislimo — dovolj popravljen. Badovedni smo samo, kaj poreče sedaj ta odlični ,,prijatelj". Morda je poleg medicine študiral tudi — Liguorija! Gflas iz Trst nčiteljic. Ko je imelo okr. učiteljsko društvo ljubljanske okolice dne 6. junija t. 1. svoj običajni občni zbor v Ljubljani, tedaj se ga je udeležilo od 42 učiteljie samo 5 (reci pet), in še te smo bile samo one, ki im-mo najdalje in najmauj pripravno zvezo z Ljubljano. Od najbližnjih koleginj pa — od katerih stanujejo nekatere celo v mestu, ali so tako blizu, da so vsak prosti dan tam — ni prišla niti ena, dasi so nekatere šle na izprehod mimo poslopja, kjer je bilo zborovanje. Ne vem, ali jim je stanovska zavest res deveta briga, ali pa se jim zdi preponiževalno in nečastuo, zahajati med kolege, ki po naobrazbi niso prav niČ manj nego one? Ozrimo se le na učiteljice drugih dežel! Kako polnoštevilno zastopajo povsod interese in koristi svojega stanu! Saj pa to ni nikaka zasluga s tem koristijo edinole sebi, svojemu ugledu in stanu svojemu. In pri nas? Učiteljica je samo v šolski sobi, izven te pa zataji svoj stan in krati s tem ugled nele sebi, ampak vsemu učiteljstvu. — Zdramimo se že enkrat iz te stanovske apatije in ne zanemarjajmo same sebe! Zakaj učiteljica, ki ne zahaja tja kjer delajo za napredek in splošno korist, ni v r e d n a tega imena! Iz Iga nam poročajo: Z odlokom c. kr. dež šol. sveta z dne 16. novembra 1906 je doloceno, da se trirazredna šola na Igu razširi v čveterorazrednico. Soba za IV. razred se bo tekom počitnie v šolskem poslopju priredila. Ižauska šola je ena najstarejših, v okolici ljubljanski sploh pa najstarejša večrazredniea, zakaj bila je prva dvx)razrednica v okraju (1. 1860). Iz starih pisem so se dognale sledeče zanimivosti. Od 1. 1631—1660, torej 29 let, je tu služboval kot organist in u.itelj Jurij Jacomin, od 1660—1677 Vid Tratnik, od 1677—1693 Jakob Mikec, od 169?—1706 Fran Wirth, od 1706—1719 Gregor Mosternik, od 1719—1724 Jožef Ambrožič, od 1726—1734 Andrej Drenik, od 1734—1739 Jfatija Mosternik, od 1739 do 1798 Jožef Vidmar (torej 59 let), od 1798—1810 Jakob Mikolič, od 1810—1818 Boštjan Skubie, od 1818—1860 Lovro Juvančič (celih 42 let), potem kot voditelji na dvorazrednici Fran Uršič od 1860—1862, Fran Govekar od 1862—1886, Primož Ušeničnik od 1886—1888, Fran Ks. Trošt od 1888 nadalje. Leta 1892 je bila šola trirazredna, 1. 1898 so se odcepila uekatere všolane vasi v samostojno dvorazrednico v Tomišlju in enorazrednico v Iški vasi.