MEIIŠKA DOMOVIIM/I AM€R!CAH SN SP3KST F0R6SGN EN LAN0UA06 ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN MORNING N€WSPAP€B V'-fiEHSmaMr CLEVELAhiD OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 27, 1973 LETO. LXXV. — VOL. LXXV Kongres fe ckIIdo! o ohmm smrEne kazni Pravosodno tajništvo je po- Novi grobovi Joseph Strancar ! V Slovenskem domu za ostarele na Neff Road je umrl 83 slalo v Kongres predlog za let stari Joseph Strancar z 833 obnovo smrtne kazni, kot E. 153 St., mož Mary, roj. Zija to odločil predsednik berna, oče Mary Zimperman, Nixon. jtast Donalda, stari oče Maureen, WASHINGTON, D.C. — Zad- Donne, Roberta, Lorie in Paula, njo sredo je bil Kongresu izro-[ stric Marie Krečič in Joške Sečen predlog za obnovo smrtne zun. Pokojnik je bil rojen v kazni v okviru nove kazenske Planini pri Ajdovščini, kjer je zakonodaje, ki naj bo trša na-! zaPusl^ brata Zdanka in oa kopi am zločincem in kršiteljem za- konov. V zadnjih desetletjih so der je prišel v ZDA 1. 1922. Bil je brat pok. Johna in pok. An-sodišča, zlasti Zvezno vrhovno :tona in stric rev- Antona Stran-sedišče, gledala v prvi vrsti na caHa; kred lo leti je stopil v zaščito zločincev in obtožencev; v n j ih so gledali sadove in po- pokoj, preje je delal 35 let pri Geometric Stamping Co. Bii je član KSKJ št. 169. Pogreb bo iz Zaletavega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 9.15, v cerkev Marije Vnebov-zete ob 10., nato na All Souls pokopališče. Družina priporoča namesto vencev darove za Slovenski starostni dom. sledice krivičnega socialnega reda. Z nastopom predsednika Ni-xona je v tem pogledu prišlo ped vplivom javnosti do spremembe, proti zločincem se je začelo nastopati trše v prepriča-niu, da je to edina pot k vzpostavi zakonitosti in reda. Med tem ko so preje trdili, da smrtna kazen ne vzbuja strahuj , PA tistih, ki mislijo na zločine,! OMlfjlfl) S1|IClCDl0¥ll Pestaja sedaj ta trditev redkejša! F * k1 javnost na splošno ne da do-'«- , . , • • i j i ^ sti na njo. Vrhovno —- t£m’ ko -Te ogledalo se &mka sialeii je šče zvezno sodi-je lani odločilo, da je smrt-kazen nezakonita, ker je ki uta” in “nečloveška”. Zagovorniki smrtne kazni o-P°zarjajo, da so zločini kot u-^or tudi kruti in največkrat ne-C 0veski. Predsednik Nixon ie PO SVOJI GLAVI — Nova načelnica Narodne ženske politične skupnosti Frances Farent-hold je rekla v Aspenu, Colo., da je “popolnoma skeptična glede ,moči korporacij, njihove nadutosti in gospodarske napadalno-] sti”. Iiieriks sita vlage iwieinsfa policaja Ameriška javnost je sita pre-morskih vojn in je voljna iti pomagat samo še Veliki Britaniji, če bi bilo res treba. NEW YORK, N.Y. — Znani Časnikar L. Harris, ki ugotavlja .azpolcženje javnosti, je zadnjič povprašal po vsej deželi v 1,513 gospodinjstvih, kako mislijo o ameriških vojaških obveznostih v tujini. Velika večina se je izjavila proti pošiljatvi ame-iiških oboroženih sil pomagat branit tuje države, četudi imajo ZDA z njimi pogodbe. Izjema je le Velika Britanija. Izraelci so epfssi Sinaj pe vojni 1§6? pred enim letom, da je po-! trditev dopolnila l'e še vprašanje časa, je sedaj nastopil močan dvom, če bo to spleti doseženo. WASHINGTON, D.C. - Ko je skupščina države Nebraska u- Prsdlozil obnovo smrtne kazni, hiaknila svojo potrdilo ustavne- umo- Za večino zveznih zločinov Y' r\ , v zvezi s poskusom ugrablja-n^a Mtal, za urnere pripadnikov Policije, jetniških stražnikov, za Ponovno obsojene morilce in za 1pe’ ^ more za denar. mvosodno tajništvo pravi, da lo predlog o obnovi smrtne kaz- V-u S^lac^u z zadnjo odločitvijo snovnega zveznega sodišča. AVTOMOSILOV 88 UK1 ?0RA3TEL Detroit, Mich. — Ko so v ^ocernbru 1371 zmanjšali prvič v^°st dolarja, so napovedo-j1’ de bo to zmanjšalo uvoz v** . avtomobilov in povečalo ;e5l0 delavcev v domači avto-^i0Miški industriji. Sedaj so na i0a2PJlago številke, ki dokazuje-■ °> ako neutemeljene so bile te napovedi. ! ^ A prvih dveh mesecih letoš-ZD&a "eta 'D^° Prodanih v 284,000 v tujini zgrajenih istr0bil°W 27.3% več kot v to1 mesecih pred enim le- tu^ Tedaj je znašal odstotek J,1 Pr°danih avtomobilov 14.6. ^3 znaša že 15.8%! ne-vU^ nvtomobili so ekonomič-Pa^k' Tr^Pravnejši za vožnjo in zep ^an^e mladim ljudem se jo^H 0°^ sP0Am- Nekateri trdi-ni 7 S° skrbnejše izdela-0v. adnji preskusi so pokazali -- n°, da niso ^rdnejgj jn var. ne® od domačih. s^r. meriška avtomobilska indu-Vod3 ^ bl^a desetletja hi 'h"1103 na vsem svelui v zad- Šat 10 letih je začela nekam Pe-hcv ln ^z®ukbati v tekmi z na bi^v nfs1'a^0 m razvito avtomo-ro S. 0 industrijo v zahodni Ev-dj,?1 na Japonskem. Čas je, Se tega zave! * '^tonski prerok Tokratni odgovori so v toliko zanimivejši, ker kažejo bistveno spremembo v komaj treh letih. Za obrambo Kanade se jih je j leta 1970 izjavilo 81% zdaj le še j 65%, četudi je to naša neposred-1 na soseda, s katero imamo vsakovrstne zveze in najboljše odnose. Za obrambo panamskega prekopa jih je 57%. 30% jih je pro-Izraelska vlada Ja razkrila, A, dasl je prekop last ZDA in kako sc Izraelci junija!ie Pcd našim varstvom. ^ 1987 oplenili egiptska pod- ; Za neposredno pomoč Veliki jetja in ustanove na Sinaj-j Britaniji se jih je izjavilo 52%, skem polotoku, predno je, Protl Pa 35%. bila uvedena vojaška upra- Zahodno Evropo jih je bilo va zasedenega ozemlja. , PreT 3 mti pripravljenih iti bra- | nit 50%, sedaj jih je. le še 42%, JERUZALEM, Izr. — Junija; Avstralijo jih ie bilo voljnih iti SPOlt 0 VOJNIH UJETNIKIH Z RDEČIMI 1 KONČAN: VSI BODO ¥ ČITiTEK SV0B0DN ! Iz Clevelanda in okolice Včeraj je bi! dosežen sporazum med ZDA in rdečimi v Sai-gonu in v Vientiane o izpustitvi ujetih Amerikancev. Vsi bodo v četrtek svobodni, tud onih 3 v Laosu. Nixon j'3 odredil nadaljevanje odhajanja ameriških čet iz Juž- nega Aietnama. nih ujetnikov in ameriški umik SAIGON, J. Viet. — Spcr o 9 jz Vietnama se bo tako zategnil v Lacsu ujetih Amerikancih je en dan preko v Parizu določe-bil včeraj srečno rešen in kon- nega roka 60 dni. čan. Judi ti bedo puščeni na svobodo, kot so to ZDA zahtevale. Skupna vojaška komisija, ki je urejala izpuščanje vojnih Sporazum je odobril predsednik ujetnikov, ameriških in obojih Nixon sam in odredil nato nada-j vietnamskih, bo zaključila svoje Ij e vanj e odhajanja ameriškega! delo in se razšla, kot je bilo v vojaštva iz Južnega Vietnama. |pariškem sporazumu predvideno. Danes je bila izpuščena skupina | Ostala bo Mednarodna nadzorna 32 Amerikancev, ki so bili v u-jetništvu Viet Konga, jutri in v četrtek bodo izpuščeni vsi preostali ujeti Amerikanci v Severnem Vietnamu in Laosu. Istočasno bodo zadnje ameriške vojaške enote zapustile Južni Vietnam. Skupina 32 ujetih Amerikancev, ki so jih izpustili Vietkon-govci danes, je že na Filipinih. Jutri bo izpuščenih 40 ujetnikov v Severnem Vietnamu in 9 komisija, ki jo sestavljajo Kanada, Indonezija, Poljska in Madžarska. Njej bo ostalo nadziranje izpolnjevanja določil pariškega sporazuma in ohranjanje miru. Naloga bo težavna, ker jih ni veliko, ki bi resno mislili, da se bosta obe strani prizadevali za ohranitev miru. Večina opazovalcev položaja v Vietnamu je prepričana, da bosta obe strani samo čakali na priložnost, da svoj položaj izboljšata, pa se pri tern zelo malo Amerikancev, ki so bili ujeti v j menili za pariški sporazum. Laosu, zadnja skupina 67 ameriških ujetnikov pa bo izpuščena v četrtek v Severnem Vietnamu. S tem bo skupno na svobodi 587 ujetih Amerikancev, ga dopolnila zvezni ustavi o žen- igg7 so razni Izraelci odpeljali ^ branit pred 3 leti 48%, sedaj Se j vsi, za katere so rdeči priznali, jih je za to izjavilo le 39%. ! da so v njihovih rokah. Nato ski enakosti, je nastalo vpraša- za milijone dolarjev opreme in nje, koliko izgledov ta sploh ima druge lastnine egiptskih podje-za sprejem, ko se je odpor pro- tij na področju Sinaja, ki je priti njej začel krepiti. . šel pod izraelsko zasedbo, pred- Dopolnilo mora potrditi 38 dr-! no je izraelska vojska prevzela žav, doslej jih je to storilo 29. | za zasedeno področje odgovor-Stevilo bo znižano na 2Š, če bolnost. To je bilo objavljeno v za-umik Nebraske priznan, kar pa;upnem poročilu izraelskega dr-je dvomljivo. Pravniki trdijo, da:žavnega nadzornega knjigoved-ima državna zakonodaja pravico! stva. ustavno dopolnilo potrditi, nima j Lastnina, predvsem težki stropa nato več pravice tega potrdi- ji in industrijska oprema egipt- la umakniti. Dcslej je vsaj 11 držav pred- Za obrambo Zahodnega Berli- bodo skušali skupno ugotoviti, na je bilo leta 1969 do 54%) po- kaj se je zgodilo s stotinami po-vprašanih, sedaj jih je le 39%c! grešanih Amerikancev, katerih nekateri so bili brez dvoma za- M. Laird se ozira po možnostih MADISON, Wis. — Bivši brambni tajnik M. Laird je o- bil Vojna v Vietnamu je za ZDA končana, Nixon se mora brigati za dom i WASHING! ON, D.C. — Jutri naj bi bili vsi vojni ujetniki na svobodi in vsi ameriški vojaki iz Južnega Vietnama na poti domov. Vojna v Vietnamu naj bi bila tako za ZDA končana. Eden od starejših senatorjev je pri tej ugotovitvi opozoril na skih rudarskih in petrolejskih družb, je bila odpeljana od izra-i je bilo dovolj na čelu obramb- j slaništva , log o potrditvi ustavnega dopol-1 elskih privatnikov, pa tudi od j nega tajništva, zato se je tej Inila odklonilo ali pa ga pustilo; podjetij zaposlenih pri gradnji; službi odpovedal in se vrnil jeti v Severnem Vietnamu. Predsednik Nixon je po sporazumu z rdečimi o izpustitvi | to, da predsednik Nixon nemara ujetih Amerikancev včeraj odre-: se ni spoznal, da se mora v skla-dil nadaljevanje umika zadnjih! du z novimi razmerami in ča-dclga leta kongresnik, predno jej 6,000 ameriških vojakov v Juž-j som posvetiti domačim potre-sprejel ponudbo za vstop v prvi; nem Vietnamu. Oddelek mari-! bam in te reševati z enako od-Nixcnov kabinet. Štiri leta mu j nov, ki je določen za stražo po-I lečnostjo in vnemo, kot je reše- ZDA v Saigonu. bo ' val v preteklosti vprašanja med-ostal tam, vsi ostali ameriški narodne politike, kar je končno v .vojaki bodo v četrtek zapustili cmcgcčilo ZDA končati vojno v to odločita le lin popravilu cest in pri drugih | svojo domačo državo Wisconsin.: Južni Vietnam. Izpustitev voj- Južnem Vietnamu. izraelska obležati. Če se za še dve državi, bo ustavno do-j PC|dih v Sinajski puščavi, polnilo za enkrat pokopano, ker To plenjenje je bilo izvedeno ne bo dobilo potrebnega števila. v mesecih, predno je državnih potrdil. Dopolnilo mora potrditi tri j četrtine držav članic Unije ali j skupno 38. Opazovalci so prepričani, da do konca prihodnjega Tu sedaj premišljuje, kaj naj stori, ko se želi vrniti v politic-j V2' no življenje. Prijatelji mu od-' j vojska uvedla učinkovit nadzor | svetujejo, da bi kandidiral po-nad zasedenim ozemljem. I novno v Kongres v starem vo- Celotno poročilo, katerega livnem okraju, ki je med tem vsebina je delno prišla v jav-jdobil druge meje. Priporočajo nost, bo objavljeno 25. aprila. leta ne bo dopolnila potrdilo več kot 33 držav, jih bo torej manjkalo še. vsaj 5. mu, naj bi kot republikanec kandidiral proti sedanjemu de-Zavarovanje za belezen mokratskemu državnemu guver-Okoli dve tretjini vseh ljudi v nerju Patu Luceyju prihodnje ZDA je zavarovano za bolezen, leto. SCEM0 UIMŠKO MOČ Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Avenue Cleveland. Ohio 44103 431-0628 WW D8LM PfffiiBEfjt POSEBNO POTNIKE V IUJ10 IN POTROŠNIKE UVOŽENEGA BLAGA sončno toplejše. aJVlšja temperatura do 60. Po dveh znižanjih v teku poldrugega leta in po “plavanju” zadnjih tednov je ameriški dolar postal precej manjši in ga zato nekateri kar imenujejo “novi” dolar. Gospodarski strokovnjaki, posebno vladni, nas zagotavljajo, da je zmanjšanje vrednosti dolarja koristno n a r o dnemu gospodarstvu in da je bilo neob-hodno. O vzrokih znižanja vrednosti in o njegovem pravem značaju smo že razpravljali, tokrat bi radi opozorili le na posledice razvrednotenja dolarja, ki zadevajo nas vse, prav posebno težke pa so za tiste, ki potujejo v tujino — z izjemo Kanade, in za tiste, ki rabijo uvožene izdelke. “Nov” dolar je vreden 0.694 avstralskega dolarja, 21.6% manj kot sredi leta 1971. Zanj se dobi sedaj 20.2 avstrijska šilinga, 18.9% manj kot sredi leta 1971. Belgijskih frankov je zdaj za en dolar 38.2, 23% manj kot preje. V odnosu do britanskega funta sterlinga se je vrednost dolarja zmanjšala le za 1.9%, v odnosu do kanadskega dolarja pa le za 1.4%. Sorazmerno majhno je zmajšanje vrednosti napram laški liri, le za 7.3%, na črnem trgu pa menda skoraj nobene. Tam je še vedno možno dobiti okoli 600 lir za dolar. Japonski jen je poskočil napram dolarju za 27.7%, zahoi-nonemška marka pa za 22.5%. Celo španska pezeta je po-rastla v vrednosti napram dolarju za 22%, švicarski frank za 20.2% 14.5%. in švedska krona za Kdor bo potoval v tuje dežele, bo moral za svoje potrebščine plačati toliko več, kot je dolar vreden, pa tudi še porast cen v samih tujih državah zaradi inflacije, ki tudi v tujini vse draži. Nekatere tuje države, ki so vezane na tujski promet, bodo skušale vsaj za letos cene prikrojiti novim razmeram, jih zadržati nekje v sredi, da bi privabile čim več tujih gostov iz — Amerike. V kolikor bo seveda dovolj drugih gostov, bodo Amerikanci manj dobrodošli! Vse uvoženo blago z izjemo kanadskega, britanskega in delno italijanskega ter blaga iz dežel, ki so svojo valuto znižale z dolarjem vred, je postalo v naši deželi dražje. Nekateri uvozniki so nekaj časa ostali pri starih cenah in in so ie dvignili šele potem, ko so stare zaloge posle in je bil dolar ponovno razveljavljen. V tem je morda tudi vzrok porasta nakupa tujih avtomo-bilo v preteklih mesecih. Ko so napovedovali, da bo število tujih prodanih avtomobilov padlo, je dejansko porastlo! ZDA uvažajo olje, kavo in vseh vrst surovine. Vse to je zdaj dražje in zato bodo dražji tudi izdelki iz tega. Dražje bomo plačevali tudi radio sprejemnike in t e 1 e v izofje, ker smo nekatere vrste teh doma že pred časom nehali izdelovati, ko so bili tuji toliko cenejši, da domači niso šli več v prodaj. Zdaj nam bodo tujci lahko navijali cene. dokler se ne bo domača industrija zopet lotila njihovega izdelovanja, če se ji bo to seveda zdelo dobičkanosno. Cenejši dolar je privabil na naš trg tudi kupce ameriškega blaga, predvsem mesa in deželnih pridelkov ter tako pomagal pognati cene navzgor in dražiti naše življenje tudi doma. Včeraj so se zbrali v Wa-shingtonu finančni ministri 20 “najbogatejših” držav sveta na razpravo o novi ureditvi mednarodnega plačilnega sistema in o novem odnosu med valutami glavnih industrijskih držav sveta. Zboro-vanJe je predvideno na dva dni in naj bi služilo le bolj -razčiščenju pojmov in stališč, kot pa ze neposredno samim sklepom. Ti prideio na vrsto morda šele čez mesece, ker so razlike med stališči sorazmerno važne in velike. Lepa starost— Danes 27. marca obhaja Mrs. Mary Ferlin, 730 E. 155 St., 96. rojstni dan. Je dolgoletna faranka Marije Vnebovzete in naša dolgoletna naročnica, čestitamo! K molitvi— Članstvo Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ in Društva Najsv. Imena fare Marije Vnebovzete je vabljeno nocoj ob 7.30 v Ze-letov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za umrlega člana Franka Homarja St. Na poseben tečaj— Detektiv sgt. Edward P. Kovačič, sin Johna S. Kovačiča, carinskega direktorja v Clevelandu, pojde 1. aprila na trimesečni tečaj pod pokroviteljstvom FBI na Marine Base v Quantico, Va. Za pecivo prosijo— Misijonska znamkarska akcija — MZA prosi gospodinje za domače pecivo za nedeljsko kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu. Timothy Papp obtožen umora Roxie Ann— Včeraj je bil 21 let stari brezposelni delavec in poročeni oče dve leti starega otroka Timothy Papp obtožen posilstva in umora 9 let stara Roxie Ann Keath-ley 12. marca letos. Obtoženec je stanoval v stanovanjskem bloku nasproti stanovanja Roxie Ann. Sodnik je določil za obtoženca bond za $250,000 kot jam-ščino in ga zadržal v ječi, ko ni bil sposoben tega predložiti. Pred okrajnim sodiščem sta v času, ko je Papp čakal na obtožbo, dve materi malih otrok nosili velika lepaka z zahtevo po obnovi smrti za morilce. Demokrati se pripravljajo na volitev župana— Včeraj sta se sonačelnika odbora demokratske stranke za okraj Cuyahoga Hugh A. Corrigan in George L. Forbes sestala z A. Garafolijem, svojim tovarišem v načelstvu odbora, J. M. Carney jem in A. R. Pinkney-jem, ki so pred.dvemi leti kandidirali za župana. Cilj sestanka je bil sporazumeti se za kandidata, ki naj bi jeseni nastopil proti republikancu R. J. Perku. Poleg zadnjih treh kandidatov sta voljna nastopiti proti Perku menda tudi F. R. Pokorny, okrajni komišener, in J. Bartu-nek, bivši načelnik demokratskega okrajnega odbora. W. Prater kriv— Okrajna porota je včeraj spoznala obtoženega W.. Prater j a, bivšega organizatorja premoga-rjev, za krivega umora J. A. Ya-blonskega, njegove žene in hčerke na Silvestrov večer 1969. Tekom zaključnega govora je javni tožilec pokazal na A. Boy-leja, bivšega predsednika Unije premogarjev, kot početnika zarote za umor svojega tekmeca v Uniji J. A. Yablonskega. To bi utegnilo pomeniti, da bo obtožen tudi ta. Mestna elektrarna v zadregi— Državni pregled je pokazal, da mestna elektrarna nima dovoljenja za obratovanje petih od 6 svojih parnih kotlov v mestni elektrarni. Edini, za katerega ima dovoljenje, je trenutno neuporaben. Pregledniki so dali elektrarni 30 dni, da vso stvar j spravi v red, sicer bo morala ! ustaviti obrat. Težave z vidom ! Okoli 6 milijonov šolarjev v ZDA ima razne težave z vidom. AMi^tU^xA d^mcv::;a, march 27,1973 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44108 National and International Circulation Published daily except, Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: ' Ec Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec« Ca Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za1 pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 33 No. 61 Tuesday, March 27, 1973 Tito - graditelj mira Ob predlaganju Tita za Nobelovega mirovnega nagrajenca. Za Nobelovo nagrado za mir je bil med drugimi za leto 1972 predlagan tudi jugoslovanski komunistični diktator Tito. Od vseh strani sveta prihajajo protesti na Švedsko proti podelitvi nagrade takim ljudem, kakor je Tito, ker bi ie-to pomenilo poniževanje tisočev žrtev komunistične diktature v Jugoslaviji in zasmeh vsemu svobodnemu svetu, ki se s tolikimi napori bori proti največjemu zlu modernega časa. Dr. Ljubo Sire je v zvezi s tem nedavno poslal londonski tiskovni agenciji F. C. J. (News from.behind the Iron Curtain), ki jo urejuje Čeh J. Josten, naslednji protestni sestavek; 31. januarja 1.1. je The Guardian poročal, da sta danski zunanji minister Andersen in bivši danski zunanji minister Hartling predlagala jugoslovanskega predsednika Tita za Nobelovo mirovno nagrado, navajajoč njegove napore za preprečitev razkola med Vzhodom in Zahodom. Vsi opazovalci niso tako trdno prepričani, kakor so Skandinavci, da bi bil Tito star nevtralni mož. Neue Zueri-cher Zeitung z dne 7. februarja 1.1. npr. opisuje, kako je Tito poskušal izkoristiti spor o slovenski manjšini v Avstriji, da bi ščuval sovraštvo proti Zahodu in potegnil jasno določeno ločilno črto med Jugoslavijo in Zahodno Evropo. Tito tudi hoče speljati jugoslovansko trgovino proč od Zahodne Evrope, kjer ima Jugoslavija primerne možnosti, ter jo preusmeriti v sovjetski tabor in v razvijajoče se dežele. To preusmeritev hoče doseči iz ideoloških razlogov, kajti tesni stiki s svobodnim Zahodom izpodkopujejo njegovo politično moč. Ko je bil proti koncu 1972 odstavljen slovenski predsednik Kavčič in je sedaj, kakor kaže, v "domačem priporu, so ga uradno obtožili, da, je hotel vzpostaviti tesnejše zveze s sosednjimi zahodnimi državami. T rije bivši jugoslovanski zunanji ministri so bili tudi odstavljeni ali pa so sami odstopili, ker je Tito hotel izpodkopati njihovo politiko ravnotežja med Vzhodom in Zahodom. Potniki iz Jugoslavije se pritožujejo, da Tito znova uvaja stalinistične metode in sprejema nazaj “vzhodne tovariše”. Njegov pribočnik Stane Dolanc grozi s političnimi sodišči in zahteva več marksistične indoktrinacije. Če je Tito kdaj koli nameraval preprečiti razkol med Vzhodom in Zahodom, je dejansko nameraval le pripomoči k uvedbi komunističnih diktatur tudi na Zahodu. Uporabljal je seveda zahodno pomoč, kadar je bil v stiski pred Stalinom, toda nikdar ni opustil svoje poti v marksizem-leninizem ali se odpovedal svojemu pohlepu po absolutni oblasti. Več let je bil miren, ker pač ni mogel drugega storiti. Bilo je nevarno, da bi Sovjeti z njim radikalno pomedli, če bi mogli in da bi se njegovi sodelavci in prebivalstvo uprlo, če bi preveč vztrajal na dogmi, v katero v Jugoslaviji že nihče več ne verjame. Celo dandanes Tito ne more vsega doseči, kajti tudi danes, po odstranitvi mnogih svojih starih tovarišev, njegovi skrbno izbrani privrženci niso popolnoma navdušeni za vse njegove načrte. Tako se hoče čim bolj oddaljiti od Zahodne Evrope, medtem ko istočasno Jugoslavija zaproša za tesnejše sodelovanje s Skupnim evropskim trgom. Že leta Tito poskuša utrditi svojo osebno oblast do svoje smrti in zagotoviti, da po njegovi smrti njegov naslednik ne bo niti inteligenten niti dovolj močan, da bi se oddaljil od komunistične ideološke poti. Odstranitev Aleksandra Rankoviča, šefa državne policije, leta 1966 je bila oglaševana kot poteza proti Sovjetski zvezi in policijskim metodam. V luči naslednjih dogodkov, zbližanja s Sovjetsko zvezo in rehabilitacije tajne policije pa je bila, kakor kaže, poteza proti mlajšemu tekmecu. Gošnak, gospodar vojske, kot Titov najzvestejši oproda, je moral iti, ker je imel preveliko oblast nad vojsko ter ga je Tito hotel nadomestiti z ljudmi nižjega kova. Praška pomlad je Tita prestrašila. Videti je mogel, kam reforme končno peljejo. Leta 1969 je prišlo do prvega spopada z liberalnimi komunisti v Sloveniji. Leta 1970 je bilo 25 slovenskih članov parlamenta izgnanih iz partije ter so morali odstopiti, ker niso odobrili partijskega kandidata za slovenskega člana državnega prezidija. Decembra 1971 je bila celo hrvaška reformistična skupina odstranjena kot šovinistična. Leta 1972 je bilo odstranjeno srbsko vodstvo kot liberalno. Ostali so samo drugovrstni ljudje, toda tudi le-ti kažejo cinizem do Titovih smešnih zahtev za večjo pravovernost in tesnejše zveze z Vzhodno Evropo, medtem ko j naj bi istočasno ohranjal razdaljo z Zahodom. Kako more-] jo storiti kaj drugega? S svojo politiko je zgradil gospo-; carsko strukturo, ki ne more absorbirati jugoslovanske de- lovne sile, tako da je po letu 1965 okoli en milijon Jugoslovanov odšlo na delo v Zahodno Evropo. To je pet odstotkov celotnega prebivalstva ali okoli 25 odstotkov nepolje-delske delovne sile. (Konec sledi) BESEDA IZ NARODA I I He pozabite! CLEVELAND, O. — Zadnja leta so prišli med nas slovenski misijonarji iz različnih koncev. Tako Rev. Francis Rebolj s For-| može, Rev. Jože Kokalj iz Zam-j bije in Rev. Jože Cukale iz Indije. Tudi s čč. sestrami smo se srečali: :z m. Ksaverijo Pirc iz Siama in z dvema rodnima sestrama, z zdravnico s. Terezijo Žužek in farmacistko s. Silvo Žužek. Vsak nam je povedal o življenju v svojem okolju. Tako smo čuli živo besedo in tudi slike videli o drugih deželah. Leto za letom se število slovenskih misijonarev veča, tako pa istočasno tudi potrebe. Pred nami je kosilo Misijonske znamkarske akcije. Dobiček tega kosila bo dan v sklad za vse misionarje. Zato vas lepo prosimo, odzovite se vabilu in pridite. Matere, žene in dekleta ste lepo prošene za pecivo; vse bo z veseljem sprejeto. J e pozabite na prihodnjo nedeljo — 1. april — pri Sv. Vidu v avditoriju boste postreženi s kosilom v pomoč slovenskim misijonarjem! ; Lavriševa iskanju teh imen predvsem za politične koristi. Upamo, da so se ti predsodki zdaj razblinili. Mnogi ljudje se že v preteklosti na te “pomisleke” niso ozirali ter so nam omogočili, da so nekatere občine prav — po njihovi zaslugi —, zanesljivo obdelane. Zgodovinski odsek ZDSPB Tabor ima zdaj izdelano tudi abecedno kartoteko vseh žrtev, tako da je zdaj ob vsakem novem imenu takoj mogoče ugotoviti ali je že na seznamu ali ne. S tem bodo preprečene bodoče napake ali dvojni vpisi. Vsa pisma, sezname, popravke itd. pošljite na naslov: TABOR, 1439 Larchmont Rd., Cleveland, Ohio 44110. Istotam lahko tudi naročite “Belo knjigo”, katere zaloga pa pojema. Cena izvodu je $6. Zgodovinski odsek ZDSPB Tabor l@|afe h Huifingfona piši fkpoinifo ^iate keifage” CLEVELAND, O. — zgodovinski odsek bor pred dvema HUNTINGTON, Conn. - Can hitro beži, minilo je že več kot dva meseca po božičnih in novoletnih praznikih. Akoravno je to poročilo kasno, upam, da ne bo nič narobe, če napišem kratek spomin na minule praznike, j To leto smo praznike prvič Ko je obhajali v lepi, novi farni cer-ZDSPB Ta-1 kvi sv. Križa v Fairfieldu. Tudi letoma izdal vreme nam je bilo naklonjeno, Belo knjigo” slovenskega pro- brez snega, in posebnega mraza. tikomunističnega upora, je bilo 1 Tako smo lahko obiskali cerkev v uvodu poudarjeno, da delo še ni končano in da Matica mrtvih ne predstavlja nekega dokončnega seznama, zlasti ne, kar se tiče vrnjenih domobrancev. “Bela knjiga” je bila zato označena samo za temeljni kamen neke bodoče zgradbe. in novorojeno Dete v jaslicah. Poleg oltar j a so bile krasne živordeče rože poinsetije, lepo z lučkami okrašena božična drevesca. Božične pesmi in melodije so vsakega razveselile in ganile. Ob priliki praznikov j e prišel k nam tudi e. g. Wolbang poma- Ob samem izidu in ob drugih' gat g. župniku pri cerkvenih o-prilikah je zgodovinski odsek bredih. Lepo je pridigal. V feb-ZDSBB Tabor nato pozival slo- ruarju je zopet dve nedelji ma-venske ljudi širom po svetu, naj, seval radi odsotnosti g. župnika, mu pošljejo nova imena, po-, To pot je ustanovil misijonski pravke in dopolnilo. Uspeh te [ krožek za našo faro. Blagajnik akcije je zadovoljiv, čeprav bi seveda lahko bil še boljši. Prejeli smo številna pisma s popravki in drugimi pripombami, pa tudi cele nove sezname od prijateljev v Angliji, Kanadi.. Argentini, Avstraliji in drugod. Vsi ti novi podatki bodo skup- je Ignac Kastelic iz Bridgeporta. Če se kdo izmed faranov zanima za KM, njih velike potrebe in je pripravljen kaj malega darovati, lahko izroči njemu vsako nedeljo pred ali po maši pred cerkvijo. Slog nove cerkve je preprost no s popravki, vključeni v “Do-;cerkev ie podaljšana v dvorano polnilo Bele knjige”, ki ga zdaj' za krščanski nauk. Prostora sta pripravlja zgodovinski odsek med seboj ločena po zložljivih ZDSPB Tabor, ge vedno pa so ’ stenah. Lepe in težke so klopi iz podatki pomanjkljivi in nepo-: hrastovega lesa; izdelal jih je polni na naslednjih področjih:'faran Urban Pernek, za kar mu Gorenjsko domobranstvo. Teh [ Sre Poznanje, imen nimamo niti polovico. iVo-l v decembrski številki KM o-vomeška skupina. Domobranci Pisuie misijonar Cukale svoje te skupine po večini niso mogli spomine na obisk v ZDA in do-zapustiti domovine. Tudi njiho-[ma v Jugoslaviji; poročilo obse-vih imen je v Beli knjigi manj: Sa 10 strani in je nad vse zani-kot pol. Štajerska, če izvzame- mivo- KM izhajajo enktat na mo Celjane, ki so padli na Grča- uresec, stanejo $3 na leto in je ricah in po izidu Bele knjige dosti lepega berila v njih. objavljeni seznam padlih salezi-] Po Prvi svetovni vojni so bili janskih klerikov, bi se zdelo, da naši kraji priključeni Italiji kot je Štajerska v boju proti komu- del Venezie Gluhe. Spominjam nizmu izgubila komaj kak du-!se> ko Je prišel Mussolini na o-cat ljudi! Četništvo. čeprav jelbisk v Postojno. Občina je razbil iz Vetrinja vrnjen celoten1 glasila, da morajo biti vse hiše Dolenjski odred Janeza Marna ]leP° pobeljene, na vsakem oknu (ostali trije so se umaknili v Ita-! mcra :'°iti narodna zastava. Tako lijo), je v Beli knjigi samo nekaj Te bilo. Sam sem bil priča, ko teh imen. Vrnjena je bila tudi ie na trgu na odru govoril med polovica fantov Štajerskega od- drugim tudi to za naraščaj mia-reda. dih fašistov: Rdeči znak, kate- Hvaležni bomo torej vsem, ki rega nosite na vaših prsih, po-nam bodo priskočili na pomoč in! meni vašo kri, katero boste dali speročili imena in sezname žrtev ] za domovino, kadar bo zahte-iz omenjenih kategorij, pa seveL vala- da tudi imena kateregakoli dru-i Popolnoma soglašam s s. La- Tu se vidi, kako malo zavedno- večjo gorečnostjo vrgel v delo sti in hvaležnosti je do domovi- propagande za škapulirsko Mane. * rijo. Čez nekaj let se je poročil. Z zanimanjem sem čital spo-! Karmeličani so imeli prav, da mine g. Nikolaja Novaka iz Ka- so ga odslovili, čeprav s težkim nade. On sam je služil pri 17.[srcem. Kot redovnik bi imel pešpolku in bil priča strahotne- ^ zvezane roke in bi ne mogel to-mu mučenju slovenskih vojakov liko storiti za Marijo, kot more to delati sedaj. Po vseh katoliških srednjih šolah, univerzah je od strani Nemcev in Madžarov. Leta 1918 se je isti polk uprl v Italiji v mestu Codroipo. Vojaki že predaval in doživljal dogod-, so bili lačni, oficirji so imeli pa ke, v katerih je zasledil naspro-vsega na razpolago.- Napadli so tovanja satana. Ustanovil je list oficirsko menzo, vanjo streljali,! “Soul”, ki seznanja ameriške kapa se nato utaborili na zvoniku, toličane o fatimskih dogodkih. Tako mi je očividec povedal do- Trikrat je že bil na Portugal-ma. Kaj več mi ni znano. Če je skem, da je govoril s s. Marijo še kdo v ZDA, ki je bil tam, bi bilo lepo, da bi kaj napisal. Zadnji letnik pod Avstrijo je Brezmadežnega Srca (Lucy, ki je gledala Marijo in razodela svetu Marijino naročilo.) Več- bil na naboru 1. 1900, ti bodo le- krat je že bil sprejet v posebni tos že stari 73 let, jaz sem jih ] avdijenci od papežev. Kjer je 83. Malo nas je še živih. Lepo bi- treba kaj storiti za Marijo, je bilo, če bi kaj napisal Miha Hoffert vedno zraven. Spisal je Lesnika iz Kanade, on je bil v Pršemislu, ko j e .bil oblegan. Pojedli so vse konje in podgane, nato pa naredili izpad. Lepe pozdrave vsem čitateljem AD! Frank Žele lasisaške gMšintee KANSAS CITY, Kans. — NEKAJ O MODRI ARMADI. -Modra armada je svetovna organizacija Marijinih častilcev pod zastavo fatimske Matere božje. Ustanovil jo je pred leti msgr. Colgan v ZDA in je bil vsa leta njen voditelj. Letos je umrl in njegovo mesto je prevzel lajik Mr. John M. Hoffert. Ta Marijina armada ima svoje borce v 57 narodih in šteje sedaj nad 20 milijonov udov. To je Marijina armada, ki se z molitvijo in žrtvami bori dnevno proti peklenski armadi. Z njo bo zmagala fatimska Marija rdeče armade in Rusija se bo spreobrnila. Mir bo zopet zavladal na zemlji. Kdo lahko postaŽie član te organizacije? Vsak katoličan, ki ljubi Marijo, svojo vero in življenje po nji. Nobenih stroškov! Nobene članarine! Treba je le se vpisati v Modro armado, moliti vsak dan del rožnega venca, nositi škapulir karmelske Marije in spolnjevati dolžnosti svojega stanu, ki zahteva veliko žrtev. In te žrtve darujemo za spreobrnjenje grešnikov. Z žrtvami zadostujemo za žalitve Boga, da ne udari sveta, kot zasluži! Te vrstice imajo namen, vzbuditi med Slovenci zanimanje za Modro armado, ki se z molitvijo in žrtvami bori za Marijo, Boga in za vse, kar nam je sveto. Pridružimo se ji! Ker nas prerokovane kazni še niso zadele, kot smo se bali; ker Marija še zadržuje božjo roko, je najbrž vzrok Modra armada. Le pomislimo: 20 milijonov rožnih vencev se neprestano dviga proti nebu! 20 milijonov dejanj ljubezni! 20 milijonov ljubečih src Marije! Četudi ima hudičeva armada več članov po svetu — Marijina armada bo zmagala. Sama Mati božja je tako dejala v Fatimi: “Rusija se bo spreobrnila in mir bo zavladal na zemlji.” Kdor želi postati član Modre armade, naj pošlje svoje ime na naslov: Blue Army, Washing- j ton, New Jersey, 07882. Glasilo Modre armade je “Soul”. Stane $1 na leto. Izide vsaka 2 meseca. Naročite ga na naslov: “Soul”, Ave Maria Institute, Washington, N.J. 07882. Urednik revije in voditelj Modre armade je John M.'Hoffert. Življenje tega Marijinega borca je silno zanimivo. Hotel je postati duhovnik. Vstopil je h karmeličanom. Ko je končal svoje študije in se je že veselil zarje novomašne glorije, ga je zadel udarec, ki ga ni niti v sanjah p r i č a k oval: Predstojnik karmelča.nov mu je dejal, da nima poklica. Udarec tudi za starše! Ker je že kot karmeličan ve- hodila nekaj mesecev delat V pekarno na Ljubečni. Mati je za to ni kregala, češ, dekle se mora braniti. V Washingtonu so imele sestanek predstojnice raznih ameriških redov. Okrog 600 jih je bilo. Sklenile so, da bo vsaka višja predstojnica uvedla sv. uro enkrat na teden v postu v svoji kongregaciji. Sv. ura bo v zadoščenje presv. Srcu, ki ga svet tako žali s splavi. Na milijone nedolžnih otrok bo moralo u-mreti zaradi odločitve sedmih sodnikov višjega sodišča. To so moderni Herodi. Me se bomo rade odzvale odločbi sv. ure. Nekdo mora zadostovati! Kardinala Kroll in Cooke ter washing-tonski nadškof O’Boyle pozivajo vse ameriške katoličane, naj do-prinašajo' žrtve v zadoščenje Bogu. Vsi ameriški škofje pozivajo vernike, naj pišejo svojim kongresnikom, da naj delajo zakone proti splavu. Tudi članom naj višjega sodišča naj pišejo. Če kdo ne ve, kdo je njegov kongresnik, naj vpraša g. župnika, ki gotovo ve. Ne odlašajte s pisanjem. Železo treba kovati, dokler je vroče. Vsi v boj za svetost življenja! s. M. Lavoslava tudi že tri knjige o škapulirju in en življenjepis. Sedaj ima še več dela in več priložnosti širiti slavo Armade. On je vzgled vsem lajikom. Da bi nam Bog dal še več takih Marijinih delavcev! * MOJA SESTRA REZIKA. -Rezika se je razvijala v lepo dekle. Doma je ni strpelo, šla je služit v mesto. Ko nas je prvič obiskala, sem jo oboževala. Klobuček ji je tako lepo pristojal. Mami, seveda, ni bila njena gosposka obleka prav nič všeč. In še kako nemško besedo je vpletla v pogovor. Vendar se ni tako grdo spakovala kot tisto dekle, ki ni znalo več slovenske govorice. Saj veste, da ji je nemščina odpovedala, ko je stopila po neprevidnosti na grablje: “Preklete grablje!” je zaklela v jezi. Naši Reziki ni bilo treba pouka grabelj. Po par letih službe pri tovarnarju Westnu v Celju, kjer se je izšolala v praktično sobarico, je odšla v Fuenfkirchen na Ogrsko. Priporočil jo je Westen neki ogrski grofici. Tam je ostala vsa leta do konca prve svetovne vojne. Izgubila sem vsako sled za njo, ker so Pečuh požgali komunisti. Kako je živela, kako u- ske. Po zadnjih statistikah živi mrla — ne vem. ] v Bolgariji 180,000 mož, ki so Dobro pa se spominjam nje-; stari preko 90 let. To v državi, nih počitnic, ki jih je preživlja- ki šteje samo 8.3 milijone prebila doma. Samo enkrat je odšla, valcev. z gospodo v Baden pri Baden-[ Kateri Bolgar je sedaj najsta-skem jezeru na Nemškem. Od rejši, ne more reči nihče z go-tam nam je pošiljala razgledni-] to vost j o. Nekateri trdijo, da }e ce. Kako sem želela biti v njeni j to 122-letni starec, ki živi kakih koži! Pa sem bila priklenjena | 15 milj od Sofije, drugi pa pra' na dom... | vij o/da je neki pastir v južni Navadno ji je grofica dala nalDcbrudži, star 125 let. Obisk pri stoletnikih ¥ Bolgariji, “deželi stoletnikov”, je Več meških starih preko ICO let kot žensk. Bolgarija je znana kot “dežela stoletnikov”. Tam je več moških, ki so stari čez 100 let, kot v katerikoli drugi deželi na svetu — razen morda v Sovjetiji, ki pa ima 28-krat toliko prebivalcev kot Bolgarija. Bolgarija nima samo najnižje umrljivosti, ampak tudi največ rojstev v Evropi. Iz poročil in vladnih statistik je razvidno, da število rojstev še vedno narašča, število smrti pa pada. Čemur se čudijo1 tudi Bolgari sami, je to, da tam moški žive dalj kot žen- izbiro: Ali spremlja družino v letovišče, ali pa lahko porabi plačane počitnice, kjer hoče. Navadno je zmagala ljubezen do doma. Vsako leto sem težko pričakovala počitnic, ker z njimi se bo vrnila Rezika. Bila sem silno ponosna na njo. Bila je tako fletna gospodična. da je celo naš sosed Gr oblek pri-j skušali rešiti uganko vzdignil klobuk, ko smo se sre- življenja, med drugim z čali. Seveda, je poklical h . .., ko se je ovedel, koga je tako imenitno pozdravil. “Mislil sem, da je gdč, učiteljica.” Rezika se je i Čeprav nimajo za to nobenih do' muzala, meni se je pa tudi dobro! kazov, nekateri še verjamejo v zdelo. ! teorijo Mecnikoffa, ki je pisaf Nekoč sva šli v nemško cer-Ida je uživanje kislega mleka e' kev v Celju k sv. maši. Ta cer-' den najvažnejših pogojev do? kev je posvečena Marijinemu gega življenja. “Kislo mleko” je Vnebovzetju. V njo je zahajala neke vrste jogurt, ki ga Bolga1' nemška gospoda. Dr. Slavič je zelo veliko uživajo. Če to i'eS bil tam nastanjen. Seveda je povzroča dolgo življenje, bo tre' pridigal v nemščini. Vsaj za silo j ba še dokazati, sem razumela. Cerkev je bila ti- Tajnost dolgega življenja je pojasnil pred kratkim nekdo, ki je pravkar dopolnil 100 let: “Ja2 se nisem nikdar udeležil kake razuzdanosti. Vso hrano pobi3' dim, preden jo jem. Razen tega imamo v Sofiji najboljšo pitn° vodo na vsem svetu.” Bolgari sami so že večkrat p°' dolgega obiski neke skupine zdravnikov P° gorskih naseljih, pa so se vselej vrnili še bolj negotovi o vzroka' sti dan izredno napolnjena. U-stavili sva se pod korom v gruči naših vaških fantov. Dregali so drug drugega s komolci, pogledovali Reziko in se nasmihali; po domače povedano, norce so brili na račun moje “gosposke” sestre. Pograbila jo je jeza: “Zijala neotesana! Naprej glejte, tam je Bog!” in sva se s komolci prerili naprej ... Fantje so ji bili gorki, ker je vsakega pošteno izplačala, kdor se ji je hotel nedostojno približati. Enemu je zlomila prst na roki, drugemu je vrgla “pruči- gega padlega, Slovenca. Svoje voslavo, ko se v enem svojih se- čase so imeli nekateri ljudje do- stavkov pritožuje, da ljudje kaj liko pisal, študiral in predaval o ločene pomisleke in so očitali malo izobešajo narodno zastavo Materi božji, se je zdaj, ko je bil | zdravniške pomoči. To je bilo ZDSPB Tabor, da ji gre pricb priliki narodnih praznikov, prost obljube pokorščine, še z takrat, ko je še bila doma in Da so bolgarski starci z dr a Y j priča nekaj primerov: neki U"' letnik se še vedno preživlja 2 delom v cinkovem rudniku , Rodopskem pogorju; 107-leh1' kmet še obdeluje svoja polja v predmestjih Karvane in predde' lavec Leninove tovarne v Dih1^ trovgradu trdi, da je bil rojel1 1. 1860. Torej delo ne škodUe zdravju. Če kajenje in pitje kave tna pospešuje dolgo življenje, trdijo nekateri, poročilo ne pove' Zastava treh križev LONDON, Vel. Brit. — Drža^ co” pod noge, da je moral iskati na zastava' Velike Britanije povezava križev sv. Andreja, sV' je Jurija in sv. Patrika. AM£iiiSJ£A DOIdCVi^A, MARCH 27, 1973 T 3 Iz slovenskega Toronta Mnogo reči sanje 'Življenjskih pogojev. Tako Vsedel sem se k delovni mizi večni Vladar po Cerkvi ustvarja z namenom, da bi nekaj napisal iz raznih narodov eno družino, za Kanadsko Domovino. Imam ki se med seboj podpira, občutek, da snovi za pisanje ne Obilno darovanje je znak svo-ftianjka, pa vendar ne vem, kje bodnega človeka, ki ima globo-bi začel in kakšno obliko bi dal ko vero. Kdor je tako zelo nave-temu pisanju. Težko je dobiti' zan na dobrine tega sveta, da ne-naslov, težko je začeti. j rad da> da mal° ali nič ne da’ ta Včeraj je bil praznik sv. Jo- ni svoboden, žefa. Mnoge reči človeku jem-- Župnik neke kanadske župnije ijejo čas in mu često preprečijo, 1° svoje vernike povabil, da bi da se ne more spomniti vseh ti- Pos^ obhajali v malo večji tišini, sdh, ki bi se jih želel, da bi jim molku, brez hrupa. Preprosto, a voščil ter rekel dobro besedo.1 sodobno in prijemijivo jim je za- Koliko Jožic in Jožetov poznam! piS£d: Poskusimo s tišino! Naj v sem se odpravil zvečer na postnih dneh utihnejo okoli nas ZDA potrebujejo vež naravnih virov Kanade Po podatkih ZDA so imele te KRUM PO DOMAČI DEŽELI IH PO SVETU Jožefovo k Mariji Pomagaj. Ob glasovi, nemir in hrušč, ki jih V|SVojo mednarodno plačilno bi-osmih ie bila maša.. V cerkvi in naše domove prinašajo televizij-zunaj nj e sem nameraval nado-! ski aparati, radio in gramofoni. Pestiti zamujeno. Spomin pred Ognimo se bučnih veselic in za-oltarjem je več vreden kot vo- bav. \7si ti moj.eci glasovi dusi-ščilna kartica. Po maši smo se j ° Kristusov klic, ki nas vabi v rokovali in želeli vsem godovni- puščavo posta. ZnaK puščave je kom še mnogo srečnih let. Nale-‘ tišina- tel sem tudi na Jožeta, ki je le-S Pri Mariji Pomagaj bo v veli-l-os dopolnil pol stoletja in se kem tednu gost iz Clevelanda, srečal z Abrahamom. Niti v te- Ohio, g. dr. Pavel Krajnik. Na mi pred cerkvijo bi mu toliko razPolag° bo vsem> ki si želii0 let ne prisodil. Zdi se mi, da ga obnoviti duha in tako obnovlje-Poznam že dolgo vrsto let, a je ni doživeti Veliko noč tudi v se-vedno enak. Nič sivih las’nima bi> ne samo okoli sebe- Doživ-2a ušesom, nič gub na obrazu, ^ Pa more samo duh> želodec Farmarji trdijo, da je njihov denarja ni več mogoče pobrati, zaslužek skromen, da na primer J. White je trdil, da je vsega kri-lani v trgovini S Kanado dobe le 3 cente pri funtu od pu- va le “velika zanikrnost” priza-2.5 bilijonov primanjkljaja.1 rana ki je v trgovinah naprodaj detih in odgovornih. Ko so vpra-OTTAWA. — Združene drža-;p0 gQ cent0v funt. Zveza polje- šali v parlamentu, če bodo proti delcev v pokrajini Quebec s odgovornim nastopili in jih kaz-preko 51,000 člani je predložila novali, minister za zdravstvo parlamentarnemu odboru v Ot- ^ Potter ni maral odgovoriti. tawi, ki proučuje cene hrane,1 * obsežne podatke o stroških reje Princ Filip je tekom svojega perutnine in o vsem drugim, kar! obiska v Avstraliji izjavil, da bi pridelujejo iz prirode. j nosil plakat proti jedrskim po- Tako naj bi dobil farmar od skusom pred Elysee palačo v Pa-piščanca le 11.5 centov pri funtu rižu, če bi bil prepričan, da bi (žive teže), vse ostalo pa drugi, j to kaj koristilo. Pripravljen bi Zveza pravi, da se trgovina ta-; se bil o tem razgovarjati s koj okoristi z vsakim povišanjem perutnine in drugih živali na farmi ter doda povišku producenta še svojega lastnega.. ve so vedno bolj vezane na kanadska naravna bogastva, prav posebno še na olje. To nujno vpliva na medsebojne trgovinske odnose. Tako je prišlo v preteklem letu v medsebojni trgovini po poročilih ZDA do 2.5 bilijonov primanjkljaja, kar je naj večji primanjkljaj ZDA v zunanji trgovini s katerokoli drugo državo kot z J'aponsko. Ko se ZDA prizadevajo, da bi - upognjenega hrbta; njegova le prebavlja in sicer lažje in lanco spravile v red, povzroča ta primanjkljaj napetost in trenja. Delno je presežek v trgovini z ZDA prinesla pogodba med o-bema državama o avtomobilih in avtomobilskih delih, v veliko večji meri pa nakupovanje surovin, ki jih ZDA potrebujejo. Položaj ZDA v trgovini s Kanado se je po podatkih vlade ZDA začel slabšati leta 1965 in prešel tri leta kasneje v kanadski presežek, ki od tedaj stalno raste. Nekatere ameriške družbe so na prigovarjanje in vabila Kanade zgradile tam svoje to- b°ja je vedna enako lahka, na težje. obrazu je nasmeh; vedno je mo-' Konec tedna pred sv. Jožefom der in preudaren, takoj priprav- ie tudi Preko Ontarija divjala; izdelke vozijo nazaj y®11 pomagati z’nasvetom in v nevibta, kakršnih ne pozna vsa-1 sicer lahko podjetju prinaša do-dejanju; v življenju je razgle- ka !zima' Veter, dež. tresk, sneg; biček, za narodno gospodarstvo dan> pri delu priden Cerkvi in in poledica so se kar kosali, kdo ZDA pa ni ugodno. yeri zvest, otrokom dober oče bo buie Pritisnd- Na cestah so ! ZDA so imele lani v zunanji ženi vdan mož. Tak je petdeset- ti naravni elementi s sodelova-1 trgovini okoli 6.8 bilijonov do- ^ __ _ ^ ^_______ letnik g. j0že Mihevc, ki mu tu- niem človeških slabosti zahteva-) larjev primanjkljaja, rade pa bi: netočen”. Odgovor na vprašanje, ^ na tem mestu čestitam, da je H svoie žrtve- 50 milJ severno od tega v prihodnjih nekaj letih j v čem je bil “popolnoma neto- varne ustvarile v Kanadi nova namreč sam bogat mož in je do-delovna mesta, sedaj pa od tam siej veljalo, da je volivno kam-v ZDA. To pen j o tedaj vodil z lastnimi sredstvi. Ko so ga v parlamentu po izjavi Obronta vprašali, kako je s to stvarjo, je Bourassa odgovoril le, da je bil Obront “popolnoma predsednikom republike Pompi-doujem, toda to nemara ne bi bilo učinkovito. Učinkovitejši bi j bil nastop odgovornih vlad. * I Filip je predsednik Avstralske Predsednik pokrajinske vlade; ustanove za ohranjanje narave v Quebecu Robert Bourassa je!in vprašali so ga kot tako oseb-bil zadnji teden v parlamentu v ’ no zainteresiranega v gibanju za zelo neprijetnem položaju, ko je končanje jedrskih preskusov na montrealski podjetnik William južnem Pacifiku, ki jih tam že Obront, o katerem trdijo, da naj | vrsto let vrši Francija. Avstr alibi imel zveze z nezakonitimi po-: ja in Nova Zelandija proti njim sli, dejal tekom zaslišanja pred protestirata, pa doslej še nista parlamentarnim odborom, da je uspeli doseči njihovega konča-prispeval $4.500 ali $5,000 v vo-.nja. livni sklad R. Bourasse, ko se je ta potegoval za vodstvo liberalne stranke. Predsednik vlade je škega roka do končanja študijev. V Franciji je v veljavi vojaška obveznost, ki pa je doslej študentom slično kot v predvojni Jugoslaviji in v ZDA dajala priložnost, da so svojo vojaško obveznost odložili do konca študija, toda ne preko 26. leta starosti. * Irska Republikanska Armada — IRA je odklonila britanski načrt nove ureditve samouprave na Severnem Irskem kljub pozivom političnih in skupinskih vodnikov katoličanov v Severni Irski, naj konča z nasilji in da možnost, da katoličani načrt preskusijo v praksi. Katoliški politični vodniki so pozvali IRA, naj gre na volitve in dokaže, kolikšna je njena dejanska podpora med prebivalstvom Severne Irske. o V južni Floridi so odkrili delavsko taborišče, kjer je njegov črni upravitelj postopal z ljudmi kot s sužnji. Dajal jim je skrajno slabo hrano, jih imel nagnetene v malih prostorih, kjer je bil tak smrad, da ni bilo mogoče “vzdržati minuto”, kot je dejal policijski častnik, ki je šel taborišče pregledat. Upravnika J. Thomasa so prejeli in ga zaprli, ko je neki belec, ki je zašel med črne pripadnike tega delavskega taborišča, pobegnil in obvestil oblasti o stanju v taborišču. CLEVELAND, O. enak” dočakal ta Toronta na velecesti .1 šestih zvečer prebitka. na v nedeljo ob pol | pripetila strašna nesreča: 12 ! mrtvih in 43 ranjenih. Tiste, ki se tisto popoldne vozili v tako vedno ePi jubilej moške dobe. še ^oga leta, dragi Jože! i še tako dolgo tega, ko je iz-, <3 edalo, da je vse novo zdaj. Post smc)l s° odpravili. Križi so kar iz m- neposredni bližini nesreče, je no-Tiali. O grehu ni bilo več mo~ivica kar Potresla. Res je, pogo-oerno govoriti. Nezaslišano, dadi na cestah so bili slabi: vihar-!kdo koga priganjal k odpove-ji1 30 nosili sne£> ki ie zastiral 1 ki zatajevanju. Rekli so mu (razgled in delal na cestah zasi-se tak beri proti naravnim Pe- Kier ni bil0 teh> ie bila P0* v? °n0rn' telesnim čutom 2 ei?a’ česar si poželijo, sicer aJo oboleti. Mnogim se je kar l7ko zavrtelo v glavi. Pa iz-a> da so tisti časi že nekako 2a1’ri0’v Pastirji, ki so odgovorni ^ srečno potovanje ljudi proti ba^03^’ "° sPrevided> da je tre-p . rendi nazaj na izhojena m 3- ^ajlb°ljši material za tla-a:D-je teh potov 400” se je spremenile v vsaj 2.4 bilijonov S tem bi -kr ile svoj o vojaško in gospodarsko pomoč tujini. ledenelost. Toda z zmanjšano brzino se je dalo voziti. Vremenske prilike pa so narekovale: “Ne divjaj, ne prehitevaj!” Toda kako naj obvlada vozilo, kdor ne more, ne zna ali noče obvladati sebe. Nekaterim se vedno mudi. še celo v smrt. Slovenska šola pri Mariji Pomagaj bo praznovala 20-letnico je še vedno sv°jega dela. Ob tej priliki bo-Si , --r-vcu m zatajevanje.'do kronisti gotovo zapisali zgo-Vo "°1 Vsega tega pa je kralje-; dovino te šole: njene pečetke k znamenje križ. Kar se pri- Prve učitelje, število učencev in ani v postu s pri trgovanjem. Podcbne podatke, šola bo v pro-" al dobi tisti, ki mn io slave Post, odpoved in kam - m mu je pomanj- , siavc tega jubileja pripravila je ‘ J"e vsakodnevni spremljeva-, enodnevno razstavo ip kulturno c v življenju. I prireditev. Zanimivo .i. ^Uadi bomo darovali del bo lo, 8. v. ne- bi bilo narediti povpraševanje med tisti- Prepoceni izkoriščanje prirodnih bogastev OTTAWA. — Predpisi, ki u-rejajo odkup pravic za izkoriščanje prirodnih bogastev zemlje, ki je last zvezne vlade, so prava sramota, pomenijo dejansko razmetavanje in z a p r avljanje javnega premoženja, je dejal zadnji teden Leo Barry, minister za rudarstvo in prirodna bogastva Nove Foundlandije. Sedanji zakoni dovoljujejo predolge najeme za prenizko ceno, je trdil minister. čen”, je Bourassa odklonil. * -*rr - ■ V Ontariu so pretekli teden govorili o javnem upravljanju zdravstvene službe. Po poročilu pokrajinskega zakladnika J. Whita Ontario Hospital Services Commission tekom leta 1971 e-nostavno ni pobrala za 55 milijonov obveznih prispevkov. Ker se je ta nato združila z Ontario Hospital Insurance Plan, tega ANNA’S DRESSMAKING 1969 Eglinton Ave. W. Toronto 10, Ontario Prireja krojilne tečaje. Cena zmerna. Za vsa pojasnila kličite Ana Sciran 781-8928. (16,20,23,27,30,3 apr) aprila, Cerkvi, da nam mi’ ki 50 šli v teh 20 letih sk°zi St:^ala n°vih duhovnikov.'razrede te šole, da bi zvedeli, vib je zelo porastlo število no- : ko!lko ^ semeniščnikov, kar je tudi Stila' Med vPrašanji naj bi bila: so hda * stvari obračajo. Lani! “A“, *** . stopih v semenišče v toront-,ne' ’ Ah h siovenska šola čem jim je šola kori-šanji naj bi bila: na šolo lepe spomi- Ski nadškofiji gkbci, leto^ ji^j^bil^že deset verLščine, da sedaj lahko'doma ° rastla darežljivost iz vere m s Slovenci govoriš sloven-Dar?1.0 tudi število poklicanih’.' fko?” “Ali si dobil v slovenski ezljivost bo pa rastla, če se'S0.k vsai nekai slovenske zave- Pokora in odpoved. j stA ’ erkev ua Vinoo -----------,«4-4! Udgovori na ta vprašanja bi nam povedali, ali je šola rešila posredovala toliko znanja slo- narodoJ m h°oe tudi Pomagati! v razvoju; po- in ohranila rod, ki je šel skozi "°m’ ki 80 še k>a hoče tako, da bi živ]'^6 m°gli sami dvigniti svoj jn:!£ne razrede> slovenstvu ali ga ško^ski nivo. Torontska, nad-!ni' V,t5m ie zapopaden glavni bišč Potrebuje letos za seme-j smisei šole. Se J444'”7' SoM-. taivmJ nesle e™fna PollPoro bodo pri-«177,210’ Por. $267,498. Zdravniki preveč Ostalo, to je P°stu p l'0odo zbrali verniki v biki 1 te vsote pa so ver- i3”! darovali še računajo TORONTO, Ont. — Minister za zdravstvo R. Potter je razkril, da ima glavni pokrajinski javni tožilec na razpolago dovolj na za razvoj in mir. Iz tega j gradiva, da bi lahko poslal pred kar •— ^rovan še $293,970, sp.- nadškofija dala v kanad-fonda”; Za razvdj in m -------------0_ deset Je ^ Petih letih šlo več kotJ sodišče ’‘tri ali štiri zdravnike”. tretiv!r!Tllli'!0nov na:šim sosedom !ki so predložili previsoke raču-hiih^Sn SVeta' Podprli smo jih v, ne pokrajinskemu zdravstvene-hnovih prizadevanjih za izbolj- mu zavarovanju. Male Help wanted Help Wanted Male MACHINIST Euclid, Ohio area. Call 531-6757 (61) Help Wanted Sheet metal fabricator for lamp manufacturer. Experienced in lay-out and machine setup. Steady work. Good hourly rate. Apply ACME LIGHTING PRODUCTS 1667 E. 40 St. (63) MALI OGLASI House For Sale WILLOWICK - MASTER BUNGALOW — $32,900! 4 b.r. clay tile bath, L.R.-D.R. parquet fir. kitchen with built-ins and refr. -pan. patio room, beamed pan. rec. room, walk-in closets, large 2 car garage, garden/tool shed, trees, landscaped fenced-in yd. Walk to parochial-public schls-shopping-churches-bus stop. Call 944-2993 for app’t. (63) VISOKA OBISKOVALKA — Britanska princesa Ana sedi pod drevesom pri Go7idarju v Abesiniji. znanem letovišču abesinskih vladarjev. Tekom svojega IZ-dnevneffo. obiska v Abesiniji pretekli mesec je obiskala razne kraje države in se razgovarjala z izbranimi domačini. Na sliki jo vidimo v razgovoru s skupino študentk za bolniške sestre. Pred kongresnim odborom v Washingtonu je William Booth, predsednik Ameriškega odbora za Afriko, skupine, ki se poteguje, za svobodo in neodvisnost črnih Afričanov, trdil, da ZDA sicer priznavajo načela ZN o e-nakosti in njihove sklepe, ki prepovedujejo dobavo orožja in vojaških potrebščin Portugalski v njenem boju proti črncem v njenih afriških posestih, da pa dejansko te sklepe grobo kršijo po ovinkih.UIaka maj bi dobavljale jet letala, helikopterje, kemična sredstva -za razlistavanje tropskih gozdov in drugo manj-šinjskim belim vladam v Afriki. Zastopnik obrambnega tajništva je izjavil, da se ZDA strogo drže sklepov ZN v tem pogledu in da dobiva Portugalska orožje iz ZDA samo za potrebe v NATO. * Maurice Strong, Kanadčan na čelu programa ZN za varovanje okolja, je napovedal, da bo v prihodnjih letih prišlo do ostrih mednarodnih razprav in prepirov pri uveljavljanju in izvajanju tega programa. To, kar je bilo doslej na tem polju storjenega, ni mogoče imenovati niti začetek. Predsednika Suharta, ki je leta 1965 na čelu vojaštva strl poskus komunističnega prevrata' v Indoneziji, so pretekli teden ponovno izvolili za predsednika republike za novih 5 let. V sedmih letih, kar je na čelu Indonezije, je razmere tam precej u-redil in ustalil, toda do dviga gospodarstva na trdne noge je še dolga pot. Njegov prednik Sukamo je deželi napravil škodo, ki jo ni mogoče naglo odstraniti. Indonezija je po prirod-nem bogastvu med prvimi državami sveta, treba je to le upo-raciti. S preko 125 milijoni prebivalci je po številu prebivalstva na 5. mestu na svetu. Raziskavanja ladje Glomar Challenger so pokazala, da je Antarktika pokrita z ledom najmanj 20 milijonov let in ne le 7 milijonov, kot so mislili doslej. Avstralija je bila nekdaj z njo povezana v eno zemljino, pa se je od nje odtrgala pred 50 milijoni leti in se od nje odmika po nekaj palcev letno še vedno v severni smeri. * Pariški in drugi študentje v I Franciji so pretekli teden jezno j demonstrirali, ker je vlada ukinila odložitev njihovega voja- — Ameriški narodni parki obsegajo okoli 16 milijonov akrov površine. CLEVELAND, O. Help Wanted Female General Office Work Typing, knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628 __________________(x) Help Wanted Female Light factory work. Will train. Must speak some English. Apply 9 a.m. until noon. PERLA EMBROIDERY CO. 1815 E. 23 St. (64) Natakarica dobi delo v restavraciji od 11. do 2. ure pop. v CROATIAN TAVERN 3244 St. Clair Ave. 771-4727 -(63) CHARWOMEN Must be fully experienced. Steady work. Good hourly rate. Call Frank Perozak between 2:30 and 5 p.m. Monday thru Friday. Sanitas Services of Ohio 1800 E. 30 St. 621-7500 (64) Mentor Ranch E. 306 Lk. Shore area. 3 bdrms, 2x/2 att. gar. 8 yr. old. Currently rented for $235 a mo. Asking $26.900. Owner — 486-5684. (x) Naprodaj hiša za dve družini blizu Waterloo Rd. v prvovrstnem stanju. Dajte ponudbo! LAURICH REALTY 496 E. 200 St. 481-1313 (x) Off E. 200 St. Beautiful 3-bedroom, alum, sided Colonial, full basement, dining room, 2-car garage, large fenced yard, in the 20’s. Lloyd Rd. Euclid Brick Colonial, 3 bedrooms, full basement, beautiful condition. Must see. Euclid — Beverly Hills Executive brick ranch, 3 bedrooms, family room with wood-burning fireplace, full basement, double attached garage, large lot, in the 50’s. Variety of new homes in Euclid. Call to see. UPSON REALTY 499 E. 260 St. RE 1-1070 (x) V najem Oddamo 4 sobe v najem na Kewanee Ave., osebam srednje starosti. Nič otrok, nič živali. Kličite 531-6115 -(62) IŠČEMO SNAŽILKO I dan na teden. V okolici Rocky River. Mora imeti svoj prevoz. Kličite - podnevi 251-4842 zvečer 331-3209 (64) Male Help Wanted Natakar Natakar dobi delo v slovenski gostilni, poln ali delni čas; tudi penzionirja se vzame. V Euclidu 531-9782 ((x) WANTED PRESS BRAKE OPERATORS, SHEET METAL MECHANICS, LABORERS, PUNCH PRESS OPERATORS —; to work on sheet metal fabrications and electrical . cabinets. STEADY WORK — COMPANY PAID BENEFITS. — Interviewing 8 to 11:30 a.m. FORMWELD PRODUCTS CO. 1530 Colt Ave. (south on E. 152 to end of st.) (63) Cabinet Maker Wanted Experienced cabinet maker wanted, full or part time. ACTIVE MEG. INC. 1282 E. 40 St. V najem Pet-sobni apartment zgoraj v Collinwoodu blizu cerkve St. Jerome. Kličite 531-6680. Po 6 uri pa 481-5437. (64) Hiša naprodaj Zidana enodružinska hiša, garaža za 2 voza, blizu E. 185 St. Prodaja lastnik. Kličite od 3. do 7 pop. tel. 486-6540. -(64) Stanovanje oddajo Lepo 4-sobno stanovanje, na novo dekorirano, z garažo, spodaj, oddajo v skoraj novi hiši na 14500 Hale Avenue (Collin-wood), Cleveland, Ohio 44110. Vključno s kurjavo $150 mesečno. Vprašajte za Johna. ____________ -(64) V najem pet sob zgoraj, vse na novo dekorirano z garažo, v St. Jerome fari. Bo prazno maja meseca. Kličite 531-0831. (63) Accordion for sale Chromatic, like new, 89 keys, 13 switches. Call 944-3557. Italian make. (64) Išče stanovanje Starejša, mirna in čista upokojenka išče 3 ali 4 opremljene j sobe, zgoraj, blizu sv. Vida. Kli-! čite 361-1809. -(64) rsr Sr IVAN PREGELJ: OTROCI SONCA POVEST “Helena! Naj me vzame hu- in čutnice. Dan je bil čudovito dič! Ti pa boš moja!” j lep. Lipa sredi trga nad živin- Strmo od ceste gori je šla rja-j skim koritom je bila kar sočno va lisa, bližnjica, v breg ni bilo | izrazita v svoji polni, zeleni ko-udolbene človeške stopinje, j šatosti. Včasih je potegnilo hla-Stara ženica, s kmetsko koša-: dno, zadehtelo je po čistem, su-rico v roči, je lezla iz stopinje v j sečem se perilu, po opojni čisto-stopinjo. Globoko pod seboj je Isti z vrta tostran in onstran Ko-slišal Poznik njeno sapo. Ozrl j širjeve hiše. Vse je plalo v zdra-se je v smeri proti Jamčevi baj- | vju zelenja, bohotnih rumenih ti in je opazil, da ga bolnik ne in rdečih rož, belega platna in more videti. Žena je bila preveč zasopla, perila. Hripav kopunček je za-kukurikal. Nato minuta tihe, da bi mu bila mogla odgovoriti, dehtive idiličnosti. Nato temen, On je prikimal dobrodušno in ji stisnil Koširjev denar v roko. “Za Tineta, mati,” je rekel, “pa bogvarite mu kaj povedati!” Žena je bila silno presenečena. Pa je le zavrelo iz nje in je vzhitela zaupljivo: “Ježeš, gospod! Bog jim plačaj! Saj bom, saj bom molčala.” “Zdaj pa glejte, mati, kako se leti po bregu!” je vzkliknil geometer in se spustil v drznih skokih po lazu navzdol. “Ježeš, ubil se bo!” je vzkliknila ženica; vse drobovje jo je zabolelo in je mrmrala: “Kakor burja je ta človek. Odkod se je vzel? Bog mu daj pamet in srečo!” Takrat je bil Poznik že na cesti in se je domislil: “Tako! Bolnike obiskovati je delo usmiljenja. Še enega bi rad obiskal, pa ne utegnem več. Zofija je točna s kosilom.” In čez nekaj trenutkov je dodal: “Helena, moj bolnik! Ozdravil te bom, le čakaj. Če prej ne, ko boš moja žena!” Kratko za tem pa je dejal glede Povšiča, ki ga je prej videl s Heleno: “Koncipientek! Ali si na glavo padel? Za mojim dekletom laziš? Hahaha!” * Stric Feliče se je sprehajal pred Koširjevimi. Bil je nenavadno razvnet. Z nekako čudno nestrpnostjo si je mel drobne, bele ročice in se smešil predse. Čutil je, da je ura obeda blizu. V hiši so ropotali krožniki. Vrata v klet so bila zaškripala, topli vonji slastnih omak in prikuh so plali in dražili sluznice zamolkel glas popoldanskega zvona in čisto blizu brnenje Švarevalderice, ki bije dvanajst. Nato vesel dekliški smeh izza vogla: smeje se Slavica. Trudno kara Helena: “Molči no, otroče!” “Trapist!” Dekleti sta stopili izza vrta. Feliče je vljudno snel klobuk in se dvorljivo poklonil. Slavica se mu je obesila za desnico: “Pojdiva, Feliče, kosilo bo. Veste, striček, apetit je lepa reč.” “Mag sein!” (Naj bo!) se je nasmehnil mož umerjeno. “Ste šetali, gospodični? Jaz tudi, jaz tudi.” Slavica se je napotila v kuhinjo. “Mami, strašno sem že lačna.” Zardela, potna in razgreta je IV. Slavica je sedla na slamnat, stol, stegnila noge predse in sej Slavica ge je pridrvila vsa zagledala v konce svojih drob-; razigrana od nekod k Heleni) ki nih čeveljčkov. ; je vezia ob oknu, in je vzklik- Gospa Koširjeva stopi k njej r|ila. in si položi roke ob boke; v nje- «Ampak; Helena! Pusti vezi_ nih zdravih, rjavih očeh seva . K sodnikovim morava. Ve-hudomušno in ljubeče: ronika goduje.” “Kdaj boš pametna, Slavica? „oh; gaj res » vzklikne Hele-Slavica plane in je ocividno' na_ Da gva tako pozabili!» Sia_ huda, razdražena. vica gostoli vsa nestrpna: “Mami,” vzklikne. “To ti po-, (ipa kaj naj ^ le negem za vem in ti povej Heleni: naj me dar? Rože? Tq ni nič_ Albuma ne zmerja vpričo drugih ljudi, da sem otroče.” “Oh, oh, oh,” se smeje Koširjeva. “Ne otroče frocek si, Slavica, frocek, razumeš!” “Veš kaj,” plane Slavica, “le zaničujte me; ampak toliko me je še, da ti povem, kako mislim, nimam nobenega. Rutice? Helena, ne bodi no taka! Povej! Ali imaš ti kaj takega?” “Zase imam,” odvrne Helena. “Dala ji bom oni po francosko vezani zvezek opernih arij.” Slavica se nakremži: “Note? Hm!” Nato žubori: di dobra! Saj vidiš, da sem v zadregi.” “Pa vzemi!” “Hvala stokrat! Zdaj se pa napravi. Jaz hitim samo še k papanu. Mora mi dati steklenico likerja. Kaj bi s samo čašo! Hiti, pravim. Jaz bom v petih minutah gotova.” Obletela je vso hišo, izprosila liker, našla strica Feliksa in ga ustavila: “Striček, danes boste kavalir. Ali ste dostojni dovolj za posete? Čakajte no, da vas ogledam.” Stric se je dobrodušno smehljal, ona ga je dvakrat, trikrat obrnila in menila: “Izborno, striček. Tukaj čakajte!” Nekaj minut pozneje sta kre- mami! Vsaj vdovca, ne bom je- “jjeiena) veg kaj? Dobro! Ti ji j nili deklici s stricem Feličim mala, kakoi si ga ti! daj nof-e_ A meni odstopi tisto J preko trga proti Tonejcu. Stri- čašico, saj veš, tisto —-” 'j ček je nosil v okusnem rožnatem Helena se nasmehne: i košku voščilne darove z vizit- “Kako vendar? Čaša je ven- kami in zaprto kuverto gospoda dar tvoj dar meni.” , Koširja. Pred vrati Tonejčeve- “Kupim ti drugo, Helena. Bo- ga stanovanja so našli učitelja “Kaj, kaj, kaj?” se je oglasil tedaj Košir zraven v sobi. Slavica se je zdrla; beži iz kuhinje! na vrt in'tam stisne svoje zardelo in solzno obličje v cvetoč rožni grm; sramuje se in togoti in mora slišati, kako veselo se smeje oče Košir v hiši: “Hahaha, Slavica! Ponovi, ponovi še enkrat!” Mož je stopil iz veže pred hišo pa se nehal nenadoma smejati. Stric Feliče je stopil predenj, se poklonil in rekel: “Auf ein Wort! Nočem biti vsiljiv, Ampak, ich meine, bitte um Entschuldigung (Eno besedo! Menim, oprostite, prosim!) Koliko pa je moje premoženje? Imam namreč neke obveznosti! To se pravi —” “No, kaj? vpraša Košir resno in nestrpno. “Denar potrebujem, dovolite,” pove mukoma Feliče in se topo postala rejena gospa Koširjeva | gubi. ob velikem, okusnem in sijaj-! “Nič ne skrbi, stari fant. De-nem štedilniku za trenutek pri, nar ti je varen. Pa čemu ti ga delu in se ozrla na hčerko. ije treba?” “Jedla bi, seveda. A pri kuhi ‘ “Obveznosti,” se smeši skraj-pomagati se ti ne ljubi.” I no utrujeno Feliks. “Kaj še ni kuhano?” vzklikne 1 Košir molče seže v listnico in nestrpno Slavica. “Mami, res si rnu da bankovec, kesna. Nikoli nisi točna.” | “Na!” meni in pristavi: “Zdi j “Froc!” se mirnodušno okrene se mi, da si začel na stara leta j gospa Koširjeva. noreti!” ! AC r*>RICUlTURE IS ESSENTIAL TO Hts ASSETS TOTAL $300 BILLION - OR MORE THAN % THE VALUE OF ALL U.S. CORPORATIONS. JIssLOT EMPLOYS 5 MILLION PEOPLE AMO SUPPORTS 16 MILLION MORE IN ASSOCIATED BUSINESSES...THAT'S MORE THAN THE COMBINED EMPLOYMENT OF STEEL, AUTO, UTILITIES, AND TRANSPORTATION INDUSTRIES. IT POURS $55 BILLION A YEAR l-fTO THE NATION'S ECONOMY FOR GOODS & SERVICES, AND PAYS BILLION IN REAL ESTATE, FEDERAL, AND • STATE TAXES. . > ki 1 i TEŽAVNA VOŽNJA - Nenadno neurje je preplavilo cesto v Rio de Janeiru v Braziliji in o-težilo, če že ne kar onemogo-čvo vožnjo malim avtomobilom, kot vidimo na sliki. VZHOD PRIVLAČI Pred nekaj meseci so se začeli uveljavljati v zahodni modi kitajski vzori tako v blagu kot v krojih. Sedaj so modni krojilci obrnili svojo pozornost na Indijo in izdelali po njeni noši in vrstah blaga kroje, ki jih H ponujajo Evropi in A-meriki. Ženski modni svet sega baje z vnemo Pl po njih, ker naj bi bilo 1 ' : “skrivnostnega”, kot je za zahodni svet še vedno skrivnostna Azija. Sivca v fraku. Rokavice in nekaj skrivnostno v papir zavitega je bil položil predse na ozki tlak in si zavezoval trak pri sviticjih. Ko je zaslišal korake za seboj, se je naglo dvignil in ves zardel. Nerodno je snel strašno nemo-dni cilinder. “Gospod Sivec!” je vzkliknila Slavica. “Isto pot?” “Isto, isto, isto,” se je klanjal in ga je bilo sram. čutil je, da traku ni dobro zavezal. “Idimo,” je rekla Slavica. “Čim več nas je, tem bolje.” (Dalje prihodnjič.) ČE SE SELITE izpolnite ta cdrezeK in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 61] 7 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: Moj novi naslov: .. MOJE IME: PROSIMO, .PIŠITE RAZLOČNO GRDIMA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GROMOVA TRGOVSKA S PHiSiTVOi 15301 Waterloo Road 531-1235 ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue 431-0628 K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDKOTA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moška in ženske od 16. do 60. leta; otroke p* takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • posmrtnine za neomejeno vsoto t za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo « članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico Izpolnite izrezek in pošijite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici IME ........ NASLOV _ MESTO ...... DRŽAVA______ GOD*