N BEGUNJE NA GOR. p DAN REPUBLIKE Šest let pionirskega dola na področju lokalnega obveščanja po tovarniškem glasilu "Naša smučina" - je za nami. Ne bi tu razpravljali, kakšnega značaja je redno obveščanje niti o tem, da je imformiranje v kolektivu sestavni del dolžnosti samoupravljanja, pač pas - kaj smo pri tem dosegli - kje smo obtičali - kako bomo nadaljevali Raj smo pri ter dosegli? Nedvomno to, da naši ljudje radi posegajo po smučini, da vidijo v njej podjetje - svoj drugi dom in so obenem tudi seznanjeni o celotnem dogajanju, o težavah, uspehih, sklepih, dejavnosti organizacij in drugem. Skratka, v n j j. vidijo in čutijo samega sebe! Tudi svojci članov kolektiva jo kaj radi prebirajo. Zanima jih, kje delajo njihovi sinovi, hčere, možje, žene ali sorodniki. Kakšno je življenje znotraj delovne organizacije, s kakšnimi težar-vami se morajo boriti, da zaslužijo vsji kdanji kruh zase in zanje. Kje smo obtičali? Vsebinsko nismo v teh šestih letih kdovekaj napredovali. Morda smo nekate_ rc tematiko opustili in se lotili druge, vendar kaj bistveno novega nismo n 'r—J Slavko Knafelj napravili. Še vedno so najožje grlo prispevki iz obratov, delavnic, delovnih mest. To pa vpliva na kvaliteto lista. Lahko bi s tem bil bolj pester, bolj domač, bolj detalen, bolj naš. Nadalje manjka prispevkov iz življenja izven podjetja - v okviru občine in komune. Oblikovno pa razen zamenjave ovitka nismo storili ničesar več. Še vedno je ciklostiran, še vedno se ilustrira z ročnimi de- li, samo s to razliko, da je včasih to opravil arhitekt, danes pa mora . vse skupaj urednik. Čeprav je kot taty list prod leti veljal za enega najboljših te vrste, danes to ne moremo .več trditio Po ocenah drugih sicer ni slab, toda drugje se kvaliteta iz l6ta v leto dviga, Kako bomo nadaljevali? Eno so želje, drugo pa realne možnosti. Kakšen napredek lahko pričakujemo na tem področju? Nedvomno, v kolikor bomo pristopili k temeljiti rekonstrukciji tovarne na osnovi kredita mednarodne banke za razvoj iz česar se bo izpopolnila organizacija poslovanja ob pomoči mehanizacije, tehnološki postopki proizvodnje r modernizacijo strojnega parka, potem lahko pričakujemo tudi na področju informiranja tehničnih izpopolnitev. Eno z drugim je neobhodno povezano» Z V O Z JANUAR AUGUST I Osemmesečni izvoz se je v primerjavi z lpTuikim osemmesečnim povečal za 24 l tega v konvertibilna področja za 19 v Jtlirižka pa za 30 %. Skupni izvoz so presegli: Elan za 66 %, Plamen za 65 Veriga za 52 $, izvoz v kon— I vertibilna področja je presegel Plamen za 66 %, Elan za 56 $ in Veriga za 44 I %* Izpod lanske komulative sta Almira za 32 % in Sukno, ki letos še ni izva- J 2alo» Vezenine so pri skromni osnovi povečale izvoz. I Struktura po predelih kar, r se izvaža kaže, da je bilo lani v konvertibilno j predele izvoženega 61 % od skupnega izvoza, letos pa 59 %• Od vsote skupnega I izvoza izvaža Plamen 27 Veriga 25 Elan 21 % in LIP 20 %. V strukturi izvoza v konvertibilne predele pa je na prvem mestu Elan s , /33 LIP Bled I z 32 Veriga z 18 Plamen z 9 $ in Almira z 8 V strukturi izvoza#v klirinška področja pa je največji izvoznik Plamen, ki je udeležen s 54 Ve— | riga s 36 % ter LIP in Elan s po 4 %. j IZVOZ GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ V # ]_ ... : I Gospodarska organizacija 19 66 1967 j — skupaj konvert« skupaj konvert« j Tovarna verig Lesoe 548.895 241.661 835.322 347.644 I Tovarna Plamen Kropa 552.855 104.903 911.812 174.467 ( Kovinska industrija 1,101.750 346.564 1,747.134 522.111 V RADOVLJIŠKI OBČ JI (iz občinske konference ZK) 3 Gospodarska organizacija 1 9 skupaj 6 6 konvert. 1 9 skupaj 6 7 konvert. Kemična tovarna Podnart — — 12.770 308 je sna — LIP BBled 900.594 649.181 681.966 624.854 Sukno Zapuže 41.300 41.300 660 660 Almira Radovljica 237.997 205.754 162.167 162.167 Vezenine Bled 10.057 10.057 46.550 28.135 tekstilna industrija 289.354 257.111 209.377 190.962 Slon Begunje 417.411 407.769 694.336 637.879 SKUPAJ i 2,709.109 1,660.6253 ,345.583 1,976.114 seminar PROGRAM. SEMINARJA, KI JE BIL 12. in 13* oktobra 1967 na Bledus - Ogled tovarne - Predavanje v konferenčni dvorani hotela FiJtK Bledj - nova kolekcija smuči za sezono 1967/68, opis in svojstva smuči, - izbira smuči in smučarske opreme, nasveti kupcem, - novosti v proizvodnji smuči, smučarske opreme in ostalih proizvodov, - montaža smuči, - mala popravila na smučeh in reklamacije, - predavanje o smučarski okovi firme NIKROM Maribor in TRENTA Bovec, - diskusija na podane teme. - Inštitut Elan, njegov vpliv na rtv-zvoj in proizvodnjo opreme za šport - tuji proizvajalci smučarske okove so prikazali lastne proizvode (NEVADA, MARKER, TYROLIA), -diskusija in individualni razgovori. Seminar je odlično uspel in bo najboljša propaganda za plasman na domor* čem tržišču. Udeležilo se ga je nad 50 predstavnikov športnih trgovin in servisov iz cele Jugoslavije« 4 povečanje OD mg, Jože Osterman \lity~ Vi Vi J? M L' POVPREČJE OSEBNIH DOHODKOV V MESECU AVGUSTU SE JE ZA LESNO INDUSTRIJO PO-MAKNILO iz ZADNJEGA MESTA MALO NAVZGOR Zavod SRS za statistiko je pred. kratkim posredoval povprečje osebnih dohodov za mesec avgust (izplačani so bili v septembru)» Povprečje mesečnih osebnih dohodkov v mesecu avgustu je ostalo v Sloveniji enako kot julija. V povprečju je znašalo 915 Ndin. Višjo kot v gospodarskih organizacijah (899 Ndin) je bilo povprečje teh dohjj dkov v negospodarskih dejavnostih (1008 Ndin), čeprav je v teh dejavnostih padlo v primerjavi z julijskim povprečjem za 3 %. Med gospodarskimi dejavnostmi je v av gustu zabeležil najvišje povprečje osebnih dohodkov! •* promet 1.012 Ndin (5 % več), za njim - trgovina 1.000 Ndin (padec za 5 $), nato sledijo po vrstil - gozdarstvo 940 Ndin (12 e dico. Smuči so bile prodane brez reklamacij, Proizvodnja nakazanega tehnološkega postopka ni osvojila, ker je bil tak postopek zelo zahteven glede obdelave nedeljene sredice v krivini* Od 700 parov zalepljenih smuči se je 200 parov razlepilo (Boshard). Treba Oe bilo preiti nazaj na bonding. Razlogi so bili poznani, zato je Inšti tut začel poiskuse z deljeno sredico in vložkom v krivini. Samo lepljenje je sicer uspelo z lesenim vložkom pri poiskusih, da bi istočasno odpravili dolbljenje v krivini, pa Inštitut Elan ni uspel. Istočasno s problemom leplje_ nJa je torej Inštitut Elan hotel odpra viti tudi dolbljenje bokov v krivini. Zaradi tega so bili poiskusi usmerjeni na vložke iz gume, fenola in temno lu-zenega lesa, torej samo temni materiali, da bi moglo odpasti bočno dolbljenje. Nadaljevanje poiskusov pa je bilo prekinjeno, ker je proizvodnja sama istočasno rešila lepljenje ftioljene sredice s poliestersko tkanino. Toda tudi ta rešitev ni bila sprejemljiva (smuči. | Colombo), Vprašanje je raziskoval stro_ I kovni svet tehničnega sektorja in In- I stituta Elan v smeri rešitve z lesenim vložkom. Tov.Jerala pa je sam nadaljeval v proizvodnji poiskuse z lepljenjem deljene sredice z lesenim vložkom. Poiskusi so uspeli, vendar bočno dolbljenje v krivini ni odpadlo* Proizvodnja je tehnologijo osvojila in po tem postopku še danes delamo d£ j ljeno sredico z lesenim vložkom. gibljivi del OD IZPUČANO MESECA OKTOBRA 1967 SMUČARIJA t 131 °/o SLO - TELOVADNO ORODJE 138 % KOVINSKI OBRAT 116 % SEDLARSKI OBRAT 123 fo SKUPNO PODJETJE 130 i* SKUPNO LESNI OBRAT 132 % 9 IZUMI InTEHN. IZBOLJŠAVE Avgust Weithauser IZ ZAPISNIKA 10. redne seje komisije za izume in te"hnične izboljšave, ki je bila v t£ rek dne 7. 11. 1967. PREGLED ZADNJEGA ZAPISNIKA Osnutek dopolnjenega pravilnika o nagrajevanju izumov in tehničnih izboljšav je obravnaval U0 podjetja, kateri pa je po prejetih informacijah imel dopolnilne pripombe. OBRAVNAVA NEREŠENIH VLOG 1. Vloga tov, Jerala Vinkota z dne 29» 10. 1966 se ponovno ni mogla obravnavati, ker na zadnji seji ni bil prisoten šef tehničnega sektorja, komisija pa tudi ni prejela nobenega pismenega poročila tehnične službe. Vloga je stara že preko leto dni, za katero realizacijo je že skrajni čas. 2. Zaradi ostotnosti šefa tehničnega sektorja oz. direktorja inštituta komisija ravno tako ni bila in/rrmirana o poteku razvoja naslednjih vlog, ki jih je prejel inštitut v obdelavo: Vloga tov. Čufer Filipa (zdne 15. 3. 1967) v zvezi dimenzioniranja smuči. Vloga tov. Kozamernik Stankota (z dne lic 7. 1967) v zvezi nove konstrukcije metalnih in plastičnih smuči. » \ Vloga tov. Petriček ing. Petra (z dne 12, 8, 1967) v zvezi nove konstrukcije plastičnih smuči. ----------j I Vloga tov. Finžgar Miha (z dne 27» 8. 1967) v zvezi uporabe novih jeklenih kotnih robnikov za smuči. Komisija se zaveda, da navedene vlo- j g4 ne morejo biti še strokovno konč- I no rešene, vendar pa jo zanima kako daleč so razvite« Informiranje tega j sledi na prihodnji seji kombije* 3. Vloga tov. Žafran Franca z dne 24. 5. 1967 v zvezi tehnične izboljšave na stroju za brušenje sko- | belnih nožev., ki ja v tem, da je s pomočjo dodatnega modela možno naen-krat brusiti namesto enega kosagar- | nituro nožev s čemer se doseže enakosti širin v garnituri. Močno se zboljša kvaliteta brušenja, ustvari (pribli- j žno 50 fo) prihranka na času in na ra^- ! zbremenjenosti stroja. Navedena napvava je bila pred pribli- I žno dvema mesecema izdelana in vpel- . jana v program, od katere so se dobi- j li do sedaj zelo ugodni rezultati. Na j tej podlagi je komisija zavzela nas- j lednji . I sklep«, .j Za aktivno sodelovanje pri izpopolnje-I vanju postopkov dela, prihranek na ča-;| su in izboljšanja kvalitete brušenja I rezil in dela z rezili, predlaga ko- j misija UO podjetja za odobritev in iz-j plačilo enkratne nagrade v višini ne- ; to zneska 750 Ndin* | 10 | 4. Tov. Pohar Alojz I Na zasedanju komisije je bilo govora o ideji tehnične izboljšave pri žaga-I nju lamel za smuči na širokolistni I tračni žagi, katera last je imenova-I nega tovariša. Ker komisija,še ni pre-I jela pismene vloge v imenovani izbolj-I šavi,. katera pa baje kroži v podjetju I je komisija prejela j sklep t I Tehnična služba podjetja naj poišče in j ugotovi pristnost in uporabnost ideje I do prihodnjega zasedanja komisije* j OBRAVNAVA NOVIH VLOG j 1« Vloga tov. Legat Janeza l z dne 5. 91 1967 je v tem, da predla— j ga odprodajo naših idizdelkov, prven-I stveno plastičnih čolnov in dražjih j smuči, na obročno odplačevanje. I Navedeni predlog je bil ustno prene-i šen komercialni službi in kot je znano, je kasneje o tem že obravnaval UO | Podjetja. [ S k 1 e p j I Komisija bo dokončno sklepala o ime-I novani vlogi, ko bodo doseženi in zna—. I ni rezultati. -?» Vloga tov. Pirih Janeza I z dne 21. 9. 1967. Komisija je preje-I la vlogo v zvezi izdelave oz. izpopol— . nitve naprave za dovod in odvod zraka | v celice umetne sušilnice lesa. Opra— j vičenosti imenovane vloge pa je stro-| kovno pismeno dopolnil tudi vodja sušilnice tov. Razinger Alojz. Izboljšava je namreč v tem, da se je stari način dovoda in dovoda zraka med postopkom sušenja dal slabo regulirati ker je bila tesnitev med loputo in ua-I sedom nezadovoljiva, poleg tega pa je j bilo vzdrževanje težko in pogosto. Izvirna zamisel se je praktično že j preizkusila, s katero so se dosegli zaželjeni uspehi in se bo prenesla na rekonstruirane sušilne celice. Sklepi Za izvirno zamisel, izdelavo in izpeljavo trajnejše in izpopolnjene naprave za dovod in odvod zraka v sušilne celico, predlaga komfeija UO podjetja potrditev in izplačilo enkratne nagrado v višini neto zneska 400 Ndin. | I 3. Vloga tov. Ravnili Janeza z dne 4. 10. 1967 je v tem, da pred- | laga uporabo pneumatskih pištol za montažo oprti na sanke. I S k 1 e p s Imenovana vloga se izroči tehničnemu sektorju v proučitev. . Vloga tov. Hočevar ing« Jurija z dne 16. 10. 1967 v zvezi postopka preizkušanja ravnomemosti pritiska v | stiskalnicah. | I S k 1 e p t j Na željo vlagatelja se imenovana vlo- j-ga stavi iz dnevnega reda« 5. Vloga tov. Potočnik Pavolna z dne 19. 10. 1967 je v tem, da pred- J laga postopek in napravo za filtrira— i nje komprimiranoga zraka. S posvetovanjem s predstavniki pomož— | nega obrata se je ugotovilo, da so na-l vedene naprave za filtriranje kompri- ; .nmmnr y j— *nti)ii.n '.i^firJ^vriTT.rrnv.Trrr mmmS' 1 miranega zraka standardni trgovinski izdelki in da ima nekaj kosov podjetje že naročenih. Poleg tega se je ugotovilo, da je taka čistilna naprava potrebna pred vsakim potrošnikom zraka in ne samo pri kompresorski postaji. S k 1 e p s Iz tehničnih in ekonomskih vidikov navedeni predlog ni osvojljiv. 6. Vloga tov. Sitar Roka z dne 6. 11. 1967. Imenovani je vložil vlogo na komisijo o ideji zlagar-nja jesenovih frizov v oddelku razreza lesa s pomočjo delovne pripra^-ve. Sklept Vsa vložena dokumentacija se izroči tehnični službi v strokovno proučitev. O SERVIS ZA MAZANJE SMUČI- Kapus Milica Po uspelih testiranjih v Švici bodo dali sedaj v serijsko proizvodnjo no- vi avtomat za mazanje smuči "Tokomat" ki nudi vsakemu smučarju na smučišču dokaj pomoči, Izdolavo in prodajo tega avtomata je prevzela firma Skimo-tic AG (Altstatten v Švici)• Potem, ko smučar 7rže v avtomat določen kovanec, se s pripetimi smučmi zapelje na avtomat za mazanje smuči, i Valji za pomik ga vodijo preko naprav I ve, ki očisti in posuši drsno oblogo, \ na kar pridejo smuči še na napravo z voskom, ki premaže drsno oblogo s tekočim vročim voskom. Naprava, iz katere piha hladen zrak, neposredno za tom strdi nanešono plast voska. Tako mazanje smuči zadošča za več voženj* O VODNE SMUČI NOVA "TORNADO” SLALOM VODNA SMUČKA. ZELO USPEŠNA Tovarni smuči M. Pansl (Bad Ischl) je po enoletnih poskusih uspelo razviti novo "Tornado" slalom vedno smučko z novo konkavno drsno ploskvijo in v novi obliki. Svoje prve uspehe je doživela ta smučka v prejšnji sezoni na evropskem prvenstvu za člane, letos pa na evropskem mladinskem prvenstvu v Atenah Obakrat so zmagovalci namreč vozili s temi "Tornado" vodnimi smučmi. Vodne smuči, s katerimi so največ vozili in ki so bile tudi najuspešnejše na nemškem prvenstvu v lotu 1967, so bilo proizvod tovarno Ernst Mesle and Co (Diirbheim). Nadaljnjo uspehe so doživele te smuči tudi na tekmovanjih V tujini. Poleg tega so vse sedanje nemške rekorde pri skokih, figurah in slalomu postavili tekmovalci na "Meslo" vodnih smučeh* 12 OKTOBRA Boža Mali V podjetju je bilo skupno z obratom družbene prehrane zaposlenih 615 delavcev, od tegaj moških 334 žensk 281 V institutu pa je bilo zaposlenih 16 delavcev, od tega: moških 13 žensk 3 GIBANJE DELOVNE SILE: V podjetju so se na novo zaposlili: VRHUNC Anton - strojni ključavničar VK, na delovnem mestu remontnega ključavničarja v pomožnem obratuj KOLMAN Lea - kuharica KV, na delovnem mestu kuharice v obratu družbene prehrane j Jože - ekonomist SS, na delovnem mestu prodajalca v trgovini na letališču v Lescah; POGAČNIK Marjanca - uslužbenka SS,na delovnem mestu prodajalca v trgo vini na letališču v Lescah; JUSTIN Stanislav - tapetnik ICV, na delovnem mestu sedlarska dela v sedlarski delavnici; KAVČIČ ing. Janez - strojni inženir VS, na delovnem mestu glavnega konstruktorja v konstrukcij skem oddelku; VOVK Anton - mizar KV, na delovnem mestu mizarska ročna dola v smučarskem obratuj ŠOLAR Andrej - delavec NK, na delovnem mestu lepljenje v smučarskem obratu. Iz podjetja pa je odšel: O POHAR Andrej - živinorejec KV, zaposlen na delovnem mestu skladiščnega delavca v skladišču got. izdelkov ROJSTVA! Rodila se je» MEDVED Jelki deklioa j Srečni mamici čestitamo! O ZAHVALA! Ob smrti dragega očeta ARH ANTONA se iskreno zahvaljujeva vsem članom kolektiva za izrečena sotalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno pa velja zahvala sindikatu in sodelavcem za vence. Žalujoča Arh Julij in Arh Anton IZVOZ NA JAPONSKO 9 | MOŽNOSTI POVEČANJA IZVOZA | Ob večkratnih razmotrivanjih o pove-I Čanju našega izvoza na važna tržišča j smo opozorili tudi na možnosti pove-I Čanja izvoza na Japonsko« Naše podje-j tje sicer malenkostno izvaža na to I tržišče, lahko rečemo vzorčne pošilj-j ko, vendar pri svojih naporih, da bi I prišlo do kakih večjih naročil še ni | uspelo, čeprav smo že poskušali dobi-I ti tesnejše stike z vodilnimi japon-, skimi firmami na področju prodaje | športnih artiklov. Poznano pa je, da j avstrijski proizv ajalci smuči, kakor , nemški in švicarski, v precejšnji me-j ri izvažajo na japonsko tržišče <- To j se sicer čudno sliši, sq,j Japonci ima , jo močno industrijo smuči. Toda japo-j nsko tržišče pozna dve plasti smučar-I jev: sloj z nizko kupno močjo, ki ku-I puje izključno j‘aponske smuči in sloj | petičnejših smučarjev, ki zahtevajo odnosno ekskluzivno kupujejo evropske I smuči« To dejstvo so že izkoristi-| li naši konkurenti, dočim jo mi mo-rnentalno še nismo, kar je delno vzrok j v tem, da smo naše kapacitete imeli | vedno razprodane. Vsekakor pa nam dobri medsebojni odnosi Jugoslavije z I Japnsko nudijo v bodoče velike mo&io-I sti in bo zaradi tega nujno potrebno I vložiti napore, da se čiinpreje prebi-I jemo tudi na to tržišče o !■ Če že govorimo o trgovskem sodelovan-I ju Jugoslavije z Japonsko, bi bralcem I povedal sledečet | Jugoslavija je regulirala trgovinske I odnose z Japonsko s sporazumom o trgo vSni in plovbi leta 1959. Odslej pote ka naša blagovna izmenjava redno po tem trgovinskem sporazumu. Jugoslovan ski izvoz na Japonsko pa je ostal še vedno razmeroma majhen in je na prime? ing. Jože Osterman v minulem letu dosegel le pičlo vrednost 1,4 milijona dolarjev. Glede na leto 1960, ko je znašal izvoz le I 956,000 dolarjev je porast izvoza še vedno le neznaten. Na drugi strani pa je naš uvoz iz Ja i ponske zaznamoval iz leta v leto velika povečanja. Tako je v letu 1960 ( znašal jugoslovanski uvoz iz Japons- I ke okrog 7 milj, dolarjev, tri leta j kasneje se je povečal že na 11 mili- i jonov dolarjev, v letu 1964 je nazor* | doval nad cca 6,8 milijonov dolarjev, I v letu 1965 in 1966 pa je dosegel re- j kordno vrednost 20 milijonov odnosno | 30 milijonov USA dolarjev. To pomeni, I da je samo v okviru zadnjih let Jugoslavija uvozila iz Japonske za okrog 50 milijonov dolarjev (v glavnem je j ! nabava ladij in pa opreme). Izvozila | pa je nekaj m&nj kot za dva milijona I dolarjev svojega blaga. Torej skrajno nezadovoljiva bilanca našega izvo- i za na Japonsko! I Japonska je sedaj v Jugoslaviji v glavnem nakupovala le tobak in marmor« j Zaradi oddtljenosti Japonske in viso- I kih transportnih stroškov Jugoslovan- '■novo;CPM-7o ske zunanje trgovinske organizacije niso bile zainteresirana za povečati«* je izvoza* Koncem septembra letos se je v Jugoslaviji mudil minister za zunanjo trgovino in industrijo Japonske g. Wnr-Kanno. V Zveznem sekretariatu za zunanjo trgovino se je z dr. Vasilijem Grivčevim zvez-nim sekretarjem za zunanjo trgovino, pogovarjal o ekonomskih odnosih, posebno še o blagovni iz_ raenjavi in možnostih za povečanje japonskega nakupa v Jugoslaviji. Vsekam kor sta prišla do spoznanja da so možnosti dosti večj"izftakup naših pro izvodov. Glede na to, da je Jugoslavi Ga na Japonskem nabavila opremo za t£ varno celuloze in viskoze v Ložnici, so možnosti, da bo Jugoslavija še nabavljala opremo na japonski manjše, v kolikor se ne bo povečal naš izvoz v to državo. Razgovori, ki jih je imel minister za zunanjo trgovino in industrijo v Beog radu naj bi prispevali k rešitvi tega vprašanja, se pravi povečanju našega izvoza na Japonsko, pri čemer naj bi prevladovalo industrijsko blago, ki ga Japonska normalno uvaža iz drugih, evropskih držav. No, in med njimi so tudi naši artikli, za katere bi bilo vredno vložiti, trud, da se prebijemo na Japonsko tržišče. ing. Jože Osterman NOVE SMUČI TOVARNE KilSTLE V oktoberski številki "International Wirtschaft", ki izhaja na Dunaju, je izšel članek pod naslovom: "KASTLE PROIZVAJA NAJLAŽJE SMUČI NA SVETU" Članek je sledeč: "Avstrijska tovarna smuči S&stle prina ša v tej zimi na tržišče novi smučars--* ki model, ki bo na celotno proizvodnjo smuči lahko vplival revolucionarno na harmonično kombinacijo metala in plastike. Smuž.^ CPM-70 (CPM pomeni sestavljeno! plastika - metal) ,je zaradi svoje premišljene konstrukcije za okrog 30 fo ali za 1,5 kg lažja kot dosedanji modeli in je s tem postala najlažja smučka na svetu. Kastle proizvaja letno okrog 75.000 pa rov smuči, od tega 40 % lesenih, 30 % metalniK.in 30 % plastičnih smuči, pri čemer pa je nazadovala proizvodnja lesenih smuči v korist metalnih in plastičnih, Eksportna kvoia je s 70 tfo zelo visoka. Najpomembnejše dežele, kamor izvaža Kastle so: Švica, ZDA, Japonska, Zvezna republika Nemčija in Kanada." Te smučke so bile razstavljene že v Zurichu in st§. jih imela priliko videti in si jih ogledati tov. Bogataj Via ko in ing. Andrej Robič. Vsekakor je Kastle naredil s tem korak naprej in želeti bi bilo, da tudi Elanov razvoj enkrat preseneti smučarski svet s slično novico. LETO TURIZMA — 28+ VEČ DEVIZ !' V želji, da našega bralca tudi seznanimo z drugimi važnimi panogami našega gospodarstva, sem se odločil, da napišem tudi par vrstic o porastu turističnega prometa v letošnjem letu. Kakor vemo, je bilo to leto v znamenju Mednarodnega leta turizma. Ob koncu letošnje sezone, ki je praktično z jesenjo zaključena, ugotavljamo, da do pričakovanega porasta turističnega prometa ni prišlo. Predvsem ni prišlo v celoti do pričakovanega večjega obiska tujih turistov. Ta manjpd dotok, na katerega so predvsem vplivali dogodki v Grčiji, na Bližnjem Vzhodu, ravno tako pa tudi poslabšanje gospodarskega položaja v nekaterih državah, ter restrikcije izvoza deviz, ki so jih te države sprejele, na primer Anglija. Vendar moramo povedati, da smo kljub malemu porastu nočitev domačih gostov za 19 fot sočasnim manjšim povečanjem števila nočitev tujih gostov - s porastom 7 /o, lahko z deviznim dotokom zadovoljni! Podatki o turističnem prometu namreč kažejo, da se je letos v Jugoslaviji v osmih mesecih povečal dotok deviz v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta za kar 28 %. Znašal je (brez prometnih storitev) 79,5 milijona dolarjev. Torej devizni dohodki od tu>-rizma so dosti bolj zadovoljivi, ka-kor obisk tujih turistov. Kakor že rjD čeno, se je v najpomembnejših turisti? čnih krajih število tujih nočitev povečalo le za 7 čeprav bi bilo samo za napolnitev novih turističnih zmogljivosti potrobno najmanj 28 /o več nočitev. ing. Jože Osterman 'S6irSr. Zanimivo pa je, če pogledamo posamezne kraje, da je turistični promet potekal zelo neenakomerno. To zelo prepričljivo pokaže pregled osem-mesečnih rezultatov naših najbolj znanih turističnih središč. Tako je n.pr. Portorož v samih osmih mesecih dosegel 280,000 . prenočitev letos pa le 1 % več, to je 283.000 nočitev. Nasprotno pa je več istrski krajev zabeležilo v tem času izredno uspehe• Poreč je imel lani. 553.000 inozemski nočitev, letos pa > 689.000 nočitev ali 29 fo več. Umag lani 126.000 inozemskih nočitev, letos pa že 178.000 ali 41 % voč. Opatija pa je dosegla celo 9 % manj tujih nočitev, kakor lani, kar je vs£ kakor neprijetno presenečenje. Hkrat pa je na primer Crikvenica od lanskih 227.000 tujih nočitev, letos povečal to število na 257>000, kar je za 13 več kakor lani« Dobre uspehe je dosegel tudi Mali Lo-I S1nj, tujih nočitev je bilo v primer-j javi z lanskim letom 11 % več ter Ul-I ^n3> kjer je bilo 180 % več tujih n£ J čitev, kakor lani, J Nas domači Bled je imel v lanskem le-I (vključno mesec september) sledeče I nočitve; tuji 262.628 domači 96.093 I Letos v istem času: tuji 231.525 domači 79.720 iorej občuten padec v letošnjem letu. i pa je bil v juniju in predvsem I soptembru. Toda opozorim, da je bilo I lansko leto v septembru svetovno pr-I "venstvo v veslanju in se letošnji se-j P^ember ne da primerjati! I Zanimivo je, da so kopališki kraji i-I meli kar za 16 % manjši promet kot la, ■ nsko leto v istem času. ing. Jurij Hočevar PRAVILNIK o tehn izboljšavah Osnutek pravilnika je v pripravi. Prva varianta, ki je bila predložena upravnemu odboru za predajo osnutka v razpravo je bila zavrnjena, ker ni zti dostno prilagojena posebnim pogojem nase organizacije. Med drugim naj bi osnutek vseboval do_ počilo, da se višina odškodnine poveča: ** za pomožnega delavca 20 % ** za polkvalificiranega delavca 10 % — za kvalificiranega ostane neizpre— roonjena. 1 pomanjšaš - za srednje strokovnega delavca 10 fo - za višje in visoko strokovnega delavca 20 °/o Tendenca tega predloga je v tem, da se vspodbudijo k iskanju izboljšav tudi manj’ kvalificirani delavci, ki imajo sicer manjše možnosti za predlaganje, dočim imajo prav zaradi višje kvalifikacije drugi delavci večje možnosti in boljše pogoje za pred— loge izboljšav. Nadalje naj bi osnutek vseboval določilo, ki naj bi preprečilo neorganizirano preizkušanje v proizvodnji, kar ima za posledico nepravilno izrar-bo delovnega časa, stroje, energije in materiala. S sledečim besedilom naj bi dosegli nakazani cilj t Izumitelji in avtorji ne snejo pred prijavo izvirna, tehnične izboljšave in koristnega predloga na svojem ali čiru gem delovnem mestu v tovarni izvajati poskusov za uvajanje in izboljšavo svojih zamisli. Šele pri prijavi izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga smejo z dovoljenjem in ix>d nadzorstvom odgovornih služb preizkušati na delovnem mestu svoj predlog. Drugačen postopek se smatra kot kršitev določil tega pravilnika in se pre_ da v disciplinski postopek. Izum, tehnična izboljšava ali koristen predlog - pa postane last delovne skupnosti. 17 E lA N-VERIGA Lado Matjašič 012 Dne 203 oktobra 1967 je bila na igrišču v Lescah sindikalna nogometna tekma za prehodni pokal sindikalnih podružnic ELANA in VERIGE <, Moštvi sta nastopili v sledeči po stavi: ELAN: Detiček, Strunkovič, Lombar, De žman, Tonejc I., Tonejc II., Mevlja. Kozamernik, Matjašič, Gračnar, Zajc in Končnik. VERIGAr. Macuh, Pogorelc, Miki, Horvat, Fonter I., Fonter II., Rižonec, Ulčar, Primožič, Lavrič, Rajič in 3^1ak. Oba gola je dosegel Primožič. Tekmo je odlično sodil nogometni sodnik Piškur Peter. Sam začetek tekme je bil v znaku premoči našega moštva, tako, da so imeli naši igralci že v prvih minutah dve izredni priliki za dosego gola. Vendar so dvakrat bili neprecizni. Tako da vratar Verige sploh ni imel prilike za posredovanje o Nato so napadalci Verigo s hitrim napadom prodrli v naš kazenski prostor ter so napad zaključili z močnim strelom v sam spodnji kot j Vendar pa se vratar našega moštva Detiček ni dal ukaniti ter je lepo strel ubranil, za kar je bil od gledalcev nagrajen z burnim ploskanjem. Nato se je igra nekoliko umirila ] jo;? sta se moštvi menjali v napadih. Razlika je bila le v tem, da SO’ naši igralci bili zelo netočni pri udarcih na gol Verige, napadalci Verige pa so bili nevarnejši* Tak6 je imel Detiček veliko več dela, kot pa njegov kolega Verige. Sreča za naše moštvo je bila v tem, •da je Detiček branil izredno dobre. Bolj ko se je bližal konec prvega polčasa, bolj se je opažalo, da je naše moštvo kondicijsko slabše pripravljeno o ^ato je moštvo Verige vse pogosteje in nevarnejše prihajalo pred naš gol. Vendar smo imeli v golu nepremagljivega vratarja. Zato smo uspeli, da se bo polčas končal brez zadetka. Vendar smo prejeli gol, ko smo ga najmanj pričakovali, saj je imel naš branilec žogo v nogah ter je naredil grobo napako ter je žogo namesto od gola podal točno pred naš gol napadalcu Verige, kateremu iz razdalje 8 m ni bilo težko žogo potisniti v mrežo, finalu za tem se je končal prvi polčas. V začetku drugega pol časa smo imeli zopet nekaj lepih prilik, da rezultat izenači$o, vendar nihče od nas ni bil dovolj točen pri streljanju ter nismo znali izkoristiti nobene prilike. Do izraza pa je vse bolj prihajala boljša kondicija igralcev Verige. Tako co se nevarne situar-<'ije pred našim vratarjem vrstile ena za drugo. Vendar gola nismo dobili. ft\ v/ ^ ■AW A v •k/o 16 Ker se je že bližal koneo in je tekma pokalna ter rezultat ni važen, ker le zmagovalec dobi pokal, smo se odložili? da zaigramo na vse ali nič* Tako srno poslali v nape. 1 našega srednjega krilca, ker smo upali, da bomo s to taktično poteiao uspeli vsaj izenačiti in da bi potem poskušali srečo z izvajanjem enajstmetrovk. Resj da smo s to taktično potezo uspeli ustvariti pekaj lepih prilik za izenačenje ^ vendar zcpet nismo imeli dovolj sreče niti dovolj točnostii KrJr ni u-spelo nam, je uspelo nasprotniku. Ta^-f° 3110 prejeli že drugi gol, dosežen iz bližine ter ga Detiček kljub odlični intervenciji ni mogel ubraniti. pa smo vsi naglo popustili, ker nam jo zmanjkalo kondicije. Tako, da nas je hujšega poraza prav v zadnjih minutah rešil le Detiček, ki je s sv£ Dimi sijajnimi paradami branil tudi nemogoče žoge, katere smo že vsi videli v golu. Tako je bil on najboljši m°z na terenu. Rečem lahko le to, da je tekma bila borbena in na športni višini in da je to minimalen poraz za nas pravzaprav uspeh, če računamo, da so v moštvu Verige igrali v glavnem igralci, ki se se,ali so se aktivno ukvarjali z I 1Kran;jem nogometa. Pri nag pa jo ig-| r^a večina igralcev^ ki se nikoli | niso aktivno ukvarjali z ngometom. Zato smatram, da smo se doličnc drža- j li, da bi z malo več športne sreče la i hko igrali vsaj neodločeno. Mogoče bi I potem pri izvajanju enajstmetrovk imelij več sreče. Nikoli se ne ve, ker žoga je pač okrogla. Pa nič zato, upajmo, da bo drugič več uspeha. Po končani tekmi sta se obe moštvi zb- j rali v kulturnem centru v Lescah, Pre- j dstavnik sindikata Verige je obema moštvoma čestital za lepo športno borbo ter predla .kapetanu Verige pokal. Ker je moštvo Verige že tretjič zapored zmagalo, si je s tem priborilo pokal v trajno last. Predstavnik Verige je izrazil željo, da naj se tudi v bodoče taki in podobni športni stiki med obema sosednima kolektivoma nadaljujejo še v bolj množičnem obsegu. Obenem pa je izrekel, da upa, da bomo ponovno z združenimi močmi kupili nov pokal in da se bo borba zopet začela iz nova. Igralci obeh moštev so se s tem strinjali. X-meli pa so pripombo, da bi se v bodoče igrale v enem letu dve tekmi. Ena v Lescah, ena pa v Begunjah, ker bi s tem tekme postale še bolj privlačne. Škoda le, da od strani sindikata ELAN ni bilo navzočenega nobenega predstavnika, ker bi se lahko pogororili bolj konkretno. Vendar mislim, da si takih tekem želimo vsi igralci in pristaši nogometa našega kolektiva. Obenem pa vsi igralci pozivamo vse člane našega kolektiva, da se v bodoče v večjem številu udeležijo naših tekem ter nas z navijanjem spodbujajo k večjim uspehom. Po predaji pokala so zmagoval^. napolnili istega z dobro kapljico, na kar smo imeli zabavni večer. Za še boljše i razpoloženje nam je za glasbo poskrbel 1 član našega kolektiv tov. Hrovat Janez ' s svojim kvartetom "Bratje Tacman". Ve \ sel je je trajalo pozno v noč. Tako nami bo ta zabavni in športni dan ostal še j dolgo v prijetnem spominu. 1Q NAGRADNA KRIŽANKA Janez Legat 1 2 3 5 6 7 8 9 10 11 12 • 13 14 §|||| 15 Wylt 16 17 18 19 jskii 20 21 22 lil 23 24 m Itnr 25 26 27 28 29 ŠIM 30 11 31 32 ... 33 H 34 lit •f 35 - 36 37 38 lite Ml te 39 40 41 42 43 • '--V 44 45 - 46 47 BS ppl: 48 49 Iffe 'v 50 51 52 KI 53 54 55 56 |S|| k' 57 • . , 58 Ufi 59 1 81 iifr,:; 60 61 62 63 64 65 1 f VODORAVNOt 1. Sloj, 6, podprsnica pri 9edlu, 11, ameriški pisatelj (Goli in mrtvi), 12. oklopno vozilo, 14. britanski premier, 15» luža, mlakuža, 16. oznaka za Smederevo, 19. ime fonskega tekača Nunni-ja, 20« stvarnik sveta po mitologiji starih Egipčanov, 21. živalska noga, 22. izumitelj telegrafa (Samuel), 23, filmska igralka (Detorah),a24. naša kratica velike azijske države, 25, klorova spojiha, 27. karantanski knez, 28. kratica največje mednorocU ne organizacije, 30. del obraza, 31, sovjetski fizik, atomist (Leonidovic) 32. tuje moško ime, 34, kazalni zai^- 20 mek, 35. rojstni kraj :Siraona Gregorčiča, 36. Ikarov oče, 38. kemični znak za aluminij, 39. velika reka na Poljskem, 42. vrtalno orodje, 44. antično mesto (piši SFEN), 46. departma v vzhodni Franciji, 47. okolje, 48. človek na preži, 50. kratica za boksarski klub, 51. maščoba (tekoča), 52. plar.enica, 53. mesto z veliko industrijo stekla (Vzhodna Nemčija), 5^ "tuje žensko ime, 56} atensko pristani sče, 57. božanstvo s konjskimi nogami in repom, 58, kemični znak za akti-m:*-3> 59. karta pri taroku, 60. del struge (voda teče hitreje), 61. zalo oblečen moški, 63« znan namiznoteniški igralec japonske, 64. upadanje morske vode, 65. »odobni slovenski slikar (France). NAVPIČNO: eden od prstov, 2. zvitež, prekanjenec, 3. južna rastlina z mesnatimi listi, 4, sanje, 5. okrajšava za tre-malo, 6. veljava, moč, 1. elektrarna na Soči, 8. imo slovenskega grafika Debenjaka, 9. osebni zaimek, 10. kemični znak za godolinij, 11. pristanišče na severovzhodni obali Sicili-3e> 13. francoski filmski režiser, 14, prijatelj Shulocka Kolmsan v romanih, 15, ime filmske igralke Schell, 17. opera nemškega skladatelja Flosd-wa> 19. vhodna vrata v poslopje, 20. doba, razdobje, 22. glavno mesto Hercegovine, 23. suha zemlja, 26. kemični znak za lutecij, 27. moški glas, 29. dan v tednu, 31. hrvatski književnik ^Miroslav), 33. hrbet, 35. vrsta Pecj^a, 37. ameriška filmska igralka (Sandra), 40, večji kraj na Dolenjskem (domača obrt), 41. prestolnica Turčije, 42. drevesni izcedek, 43. j del jedilnega pribora, 44. madžarski I operni skladatelj tvorec himne, 45. predlog^. 48, veletok v Južni Ameriki, 49. industrijsko mesto v SZ južno od Moskve, 52, zasilno bivališče v hribih, 54, nravoslovje, 56» ameriški pisatelj Thomas (piši PAGE), 57. gozčU* na žival, 59. kesanje, 60, družabna prireditev s plesom, 62. kratica za ljudski odbor, 63. oznaka teksta. | Q (nadaljevanje s str« 5) Prav za isti % se je tudi povečalo povprečje v negospodarskih dejavnostih, vendar je bilo zaradi tega tudi višje - 1.013 Ndin, I Naše povprečje, torej v tovarni "Elan" j pa je za osem mesecev znašalo 902 Ndin | kar je napram lanskemu povprečju 22 % | večje. KINO RADOVLJICA TOPKAPI — ameriški barvni film 29» 11. 1967 ob 18 in 20 uri 30. 11. 1967 ob 16 uri VELIKA TEKMA OKOLI SVETA - ameriški barvni CS film 30. 11. 1967 ob 20 uri 2. 12. 1967 ob 20 uri 3. 12. 1967 oh 15 in 20 uri UPOR APAČEV - ameriški barvni CS film VOJNA JE KONČANA 18 12. 1967 ob 20 uri - francoski film 2. 12o 1967 ob 18 uri 14. 11. 1967 ob 20 uri 3. 12. 1967 ob 18 uri 15. 11. 1967 ob 18 in 20 uri ŽENA IZ SLAME - STRASNE ZGODBE - japonski barvni CS mgleški barvni film J film 16. 11. 1967 ob 20 uri j 5. 12. 1967 ob 20 uri 18. 11. 1967 ob 18 uri 6. 12. 1967 ob 18 uri 19. 11» 1967 ob 16 in 20 uri N0RISVILSKI FANTOM - češki film DNEVNIK ZENE V BELEM — francoski film 6. 12. 1967 ob 20 uri 17« 11. 1967 ob 20 uri 18 c, 11. 1967 ob 20 uri TA NORI, NORI SVET - ameriški barvni zabavni CS film TRIJE NAREDNIKI - ameriški barvni CS 7. 12. 1967 ob 20 uri film 8. 12, 1967 ob 18 uri 19. 11. 1967 ob 18 uri 9. 12. 1967 ob 20 uri 10. 12. 1967 ob 16 in 20 uri GALANTNE SVEČANOSTI — francoski barv— i ni film TCINET0U IN APANAČI - nemško-jugoslo- 21. 11. 1967 ob 20 uri vanski barvni film »2o 119 1967 ob 18 in 20 uri 8. 12. 1967 9, 12. 1967 ob 20 uri ob 18 uri V KREMPLJIH ZLATEGA ZMAJA (KOMISAR X J 10. 12. 1967 ob 14 in 18 uri II. del) - nemško-italjanski barvni pusiolovski film SUHA ŽIVLJENJA - brazilski film 23. 11. 1967 ob 20 uri 12. 12. 1967 ob 20 uri 25. 11. 1967 ob 18 uri' 13. 12. 1967 ob 18 uri 26. 11 o 1967 ob 18 uri ‘NA POMOČ (HELP) - angleški barvni za- OPERACIJA STRELA - ameriški barvni pu- | bavni film stolovski film 13. 12. 1967 ob 20 uri 24, lic 1967 ob 20 uri 15. 12. 1967 ob 20 uri 25. 11. 1967 ob 20 uri 16. 12. 1967 ob 18 uri 26, 11. 1967 ob 16 in 20 uri ŠEJN - ameriški barvni CS film ČRNA ZVEZDA — italjanski barvni CS film ^ 14. 12. 1967 ob 20 uri 28. 11. 1967 ob 20 uri 16. 12. 1967 ob 20 uri 29. 11. 1967 ob 16 uri | 17. 12, 1967 ob 16 in 20 uri 30, 11, 1967 ob 18 uri 1 22