Na pohodu 300 udeležencev
znanja bodo na svečani seji občinskega odbora podelili tudi naslednjim posameznikom: Miju Ivančiču, Leonu Šterbanu, Francu Malusu, Karlu Stropniku, Pankracu Semečniku, Martinu Cviklu, Milanu Zagru, Antonu Pozveku in Ivanu Lampetu.
Na proslavi sta spregovorila domačim Vinko Medved o vlogi odbora za splošni ljudski odpor v krajevnih skupnosti, v imenu občinskega odbora ZRVS,Velenje pa Ivo Blekač. V Kulturnem delu programa pa so nastopili člani Šaleške folklorne skupine, tamburaši, recitatoiji in vojaški instrumentalni orkester iz Celja.
Ivo Blekač je najprej orisal kratek zgodovinski razvoj nasta-
janja, rasti in dela naše armade, nato pa nadaljeval:
„Danes triintrideset let po spontanem rojstvu naše armade lahko s ponosom ugotavljamo, da je v sebi obdržala revolucionarni duh, da je ostala ljudska, da je postala moderno opremljena, dobro izurjena in da je kot taka s svojim ljudstvom porok naše neodvisnosti in svobode. Ivo Blekač je nato opozoril na pritiske, ki jih doživljata naši manjšini na Koroškem in Gradiščanskem pa tudi v Italiji „Fašizem dviga glavo in hoče pod geslom zaščite svoje nacionalnosti odstraniti vse, kar ni njegovega. Slovenske šole razglaša za sramoto dežele, dvojezični napisi so mu v napo-
mmmmm
HBB9S
V petek, 20. decembra so slavili koroški pravo-odni delavci. Kot je poudarila v uvodnem nagovoru »edsednica Občinskega sodišča Slovenj Gradec, oža Nikolič, bodo pravosodni delavci 20. december »hranili v lepem in trajnem spominu. Izpolnila se jim e dolgoletna želja. Naposled so zgrajeni novi prostori za slovenjgraško Občinsko sodišče.
Priložnostne slovesnosti so se udeležili številni ostje, med drugimi tudi član Izvršnega komiteja tedsedstva CK Zveze komunistov Slovenije, Lukvik 3olob, pa predsednik Vrhovnega sodišča, Jože 'avličič. Še posebej prisrčno pa sta bila sprejeta delegata slovenskih pravnikov iz zamejske Koroške, dr. Frap<- Zwitter in dr. Pavle Apovnik.
Slavnostni govoruiK ua priložnostni slovesnosti ob dograditvi novega sodnega poslopja v Slovenj Gradcu je bil Ludvik Golob, člani Izvršnega komiteja Predsedstva CK Zveze komunistov Slovenije. Med drugim je naglasil, da je vključitev samoupravnih dejavnikov, skupščin družbeno političnih Skupnosti koroške regije v reševanje sodnih prosto-ov, tista konkretna podpora pravosodnim organom, (i jim bo prav gotovo omogočila še uspešnejše uveljavljanje nove zahtevne naloge, ki se pred njih v edanjem času postavljajo. „Se z večjo družbeno ingažiranostjo pri oblikovanju vseh sistemskih uganizacijskih in materialnih rešitev naj prispeva k emu, da bodo pravosodni organi lahko uspešno opravili svoje poslanstvo, da se bo krepila njihova iružbena veljava in da bodo kar najbolj delovali kot eden od instrumentov, s katerimi naš delavski raz-ed, organiziran kot država, uresničuje svojo zgodo-
vinsko vlogo. Nalog je torej dovolj in prepričan sem, da bo sodišče in drugi pravosodni organi v Slovenj Gradcu ter njihovi delavci tako kot doslej ob teh novih pogojih dela v novih delovnih prostorih uspešno in v celoti opravljali svoje dolžnosti."
Ludvik Golob je podrobno spregovoril o nalogah pravosodnih organov po sprejetju novih ustav in po kongresih Zveze komunistov, pri čemer je še posebej opozoril na zahtevne naloge samoupravnih sodišč in družbenih pravobranilcev samoupravljanja. Izrazil pa je tudi prepričanje, da bodo pravosodni organi tudi pri reševanju aktualnih nalog uveljavili svoj razredni značaj ter potrdili svojo do sedaj ustvarjeno družbeno veljavo in ugled. Predsednik Sveta koroških občin in Skupščine občipe Ravne na Koroškem, Rudi Vrčkovnik, pa je spregovoril o prizadevanjih za postavitev novega sodnega poslopja v Slovenj Gradcu ter nove prostore tudi simbolično predal svojemu namenu.
Ob odprtju, novih prostorov Občinskega sodišča Slovenj Gradec je predsednik Občinske skupščine Slovenj Gradec, diplomirani inženir Ivan Uršič, predal večjemu številu delavcev občinskega sodišča in javnega tožilstva delovna odlikovanja predsednika Republike, Josipa Broza - Tita.
Omenimo naj, da je priložnostno slovesnost ob odprtju novih prostorov Občinskega sodišča v Slovenj Gradcu popestril z nastopom Koroški akademski oktet iz Ljubljane, pripravili pa so tudi priložnostno razstavo del doma in v svetu znanega in uveljavljenega slikarja Jožeta Tisnikarja iz Slovenj Gradca.
PRED PRAVOSODNIMI ORGANI, TUDI NA KOROŠKEM, SO POMEMBNE HALO<GE:_ — — -......----- - ••— • ■ - ------
Novo sodišče — podpora pravosodnim organom
to . .. Vse to se dogaja v državi, ki se je z državno pogodbo obvezala čuvati in negovati narodnostno pripadnost. Še bolj žalostno pa je, da dopušča vse to pod parolo svobode in demokracije". Prav zaradi tega so na proslavi najostreje obsodili takšio ravnanje avstrijske vlade in početje Heimatdiensta.
Svoj govor je predstavnik občinskega odbora zveze rezervnih vojaških starešin sklenil s čestitko k dnevu JLA vsem pripadnikom armade, teritorialnih enot in splošnega ljudskega odpora ter s klicom — Naj živi vrhovni komandant, tvorec svetovnega miru ter bratstva in enotnosti naših ndrodov in narodnosti, maršal Tito!
Kajuhov pokal za mladinski aktiv Šalek
Na volilni konferenci občinske konference zveze socialistične mladine Velenje je dosedanji predsednik občinske konference Ciril Grebenšek podaril priznanja Milanu Cviklu, Milanu Tcpcju, Danilu Verzelaku in Slavku Ramšaku za njihovo delo v mladinski organizaciji. Poleg tega so na konferenci razglasili rezultate tekmovanja za Kajuhov pokal 1974. Največ točk je v
tem tekmovanju zbrala ekipa mladinskega aktiva iz Šaleka, 370. Ostala ekipa pa si sledijo po naslednjem vrstnem redu: 2. aktiv mladih delavcev TGO Gorenje, 3. Gaberke, 4. Konovo, 5. RSC, 6. osnovna šola Miha Pintar Toledo, 7. Topolšica, 8. Šmartno ob Paki, 9. Podkraj-Kavče, 10. Gorenje II, 1 f. Pesje, 12. Ravne itn.
V
\
Gospodinjske stroje in opremo
GORENJE
od 8 - 12%ceneje na
KUPUJTE
NOVOLETNEM SEJMU
V OSNOVNI ŠOLI	(■■■
VELENJE A. AŠKERCA
VELENJU
Blizu 400 starešin, pripadnikov teritorialnih enot, tabornikov, planincev, strelcev, učencev osnovnih in srednjih šol velenjske občine se je udeležilo sobotnega kondicijskega pohoda v počastitev dneva JLA. V Zavodnjah so udeležence pohoda vojaki iz Celja pogostili s pasuljem, ki je zlasti mladim - kot prikazuje posnetek — zelo teknil. Ob trinajsti uri pa se je v prosvetnem domu domu začela
osrednja proslava, ki so se je poleg udeležencev pohoda udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnega in gospodarskega življenja velenjske občine ter številni domačini. V kulturnem delu programa so poleg folkloristov, tamburašev in recitatorjev nastopili tudi vojaki, ki služijo vojaški rok v Celju.
V POČASTITEV DNEVA JLA
V počastitev dneva Jugoslovanske ljudske armade je bila v soboto, 21. novembra v prosvetnem domu v Zavodnjah osrednja proslava v velenjski občini, na kateri je Martin Sla-tinšek, tajnik občinskega odbora ZRVS Velenje prebral sklep kadrovske komisije pri občinskem odboru, da ob letošnjem prazniku podelijo priznanja za delo in sodelovanje z zvezo naslednjim ustanovam oziroma podjetjem: skupščini občine in oddelku za narodno obrambo skupščine občine , Velenje, postaji milice Velenje, tovarni gospodinjske opreme Gorenje,Velenje, rudarsko elektroenergetskemu kombinatu Velenje, trgovskemu in proizvodnemu podjetju ERA Velenje, komandi vojne pošte 2024 Celje in tedniku Naš čas. Pri-
• Pooblaščeni predstavniki temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti so podpisali v četrtek, 19. novembra samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti. V velenjski občini zdaj delujejo naslednje interesne skupnosti: izobraževalna, kulturna, telesnokulturna, komunalna, skupnosti otroškega varstva, socialnega skrbstva zdravstvenega varstva in skupnost za zaposlovanje. V ponedeljek in torek ta teden so bile že prve seje skupščin, na katerih so delegati izvolili - predsednike skupščin in predsednike zbora uporabnikov, zbora izvajalcev ter predsednike in člane izvršnih odborov.
decembra 1974 leto X št. 50 (259)	cena 2 din
Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks
• Aktuolno
vsakega posameznika in pa tudi dolžnosti posameznih sestavin družbe. Samo z boljšim in odgovornejšim izpolnjevanjem dolžnosti, bodo narasle tudi pravice.
Če hočemo, na primer, hitrejšo rast osebnega in družbenega standarda, lahko dosežemo to le z večjo storilnostjo. Več ustvarjenja in njegova neprekinjena rast, je namreč najzanesljivejša pot iz mnogih gospodarskih in socialnih zagat. Načelo našega ravnanja se mora strniti v ugotovitev, da raste blagostanje samo z delovno storilnostjo. To je hkrati poglavitna predpostavka uspešnega razvoja gospodarstva in cele družbe.
Statistika pravi, da naše poprečje delovne storilnosti še ni najboljše. Iz tega moramo potegniti poduk, ki je jasen: rezerve naše družbe so predvsem v slabo izkoriščanem delovnem času, ki se nam prav nič ne smili.
V težnji po' naglem napredku v prihodnjem letu pa bomo morali imeti pred očmi še nekaj. Nenehoma je treba razvijati na delovnem mestu, v kraju bivanja, občutek za skupnost in sode-
PREDSEDNIK TITO ČASTNI PREDSEDNIK SINDIKATA - Prvega dne jugoslovanskih sindikatov je predsednik sveta Mika Špiljak predlagal, da v imenu želja delavskega razreda izberejo predsednika Tita za častnega predsednika zveze sindikatov Jugoslavije. Delavci iz vse Jugoslavije s tem izražajo svojo privrženost tovarišu Titu, ki je vgradil sebe in revolucionarne zgodovinske vrednote v temelje socialistične samoupravne Jugoslavije. - Predsedniku Titu so na sedmem kongresu zveze sindikatov Jugoslavije podelili listino o imenovanju za častnega predsednika (na fotografiji). Izročil mu jo je predsednik sveta Mika Špiljak.
AVTOMOBILI SO - KUPCEV PA NIKJER - Svetovna avtomobilska industrija je v največji krizi kar beleži zgodovina. Po podatkih domačega, evropskega in ameriškega tržišča stalno narašča število neprodanih avtomobilov. Na zahodu so proizvajalci zaprli številne obrate in delavce poslali na začasne dopuste, mnoge pa odpustili z dela. - Morje neprodanih avtomobilov (na fotografiji) je vsakdanji prizor pred svetovnimi tovarnami avtomobilov.
ZADNjE DNI PO SVETU...
• Avstrija vztraja...
Avstrija je očitno odločena, da vztraja na svojih nesprejemljivih stališčih, kar bo prisililo Jugoslavijo, da problem odnosov s sosednjo deželo ne bo več za vsako ceno držala samo na dosedanji ravni internacionalizacije.
Na jugoslovansko noto, ki jo je naša vlada izročila 29. oktobra, so namreč Avstrijci odgovorili skrajno nesprejemljivo. Na podrobne in izredno tehtno dokumentirane jugoslovanske trditve so namreč oblasti sosednje države odgovorile z vrsto netočnih in že kar žaljivih izjav, ki so v celoti zavrnile vse jugoslovanske trditve.
Po vsem tem skorajda ni več mogoče govoriti, da so odnosi med obema državama tako dobri, kot so bili še pred razmeroma kratkim časom.
Stvar seveda ni samo v problemu jugoslovanskih manjšin v sosednji državi (čeprav ostaja to kajpak & naprej osrednje vprašanje), marveč tudi v drugih. Mednje sodita predvsem naslednji dve: ponovno prebujanje neonacizma in nemoteno delovanje Jugoslaviji sovražnih centrov na ozemlju sosednje države.
Se pravi, da bremenijo odnose med Jugoslavijo in Avstrijo tudi druge stvari, ne pa samo manjšine in to je treba jasno povedati tudi v trenutku, ko se v Avstriji čedalje glasneje širijo glasovi Heimatdiensta in drugih skrajnih organizacij revanši-stičnega tipa. In ko vlada sosednje države (ki bi bila to dolžna storiti zaradi določil avstrijske državne pogodbe) ne migne niti s prstom, da bi preprečila delovanje Jugoslaviji sovražnih centrov na svojem ozemlju.
Na odnose med Jugoslavijo in Avstrijo je torej treba gledati celovito, ne pa samo kot na neurejena vprašanja manjšin.
• Pripravljalna konferenca v Budimpešti
Medtem se je v Budimpešti končal drugi pripravljalni sestanek (prvi je bil v Varšavi) za sklicanje konference evropskih komunističnih partij. Sklenili so, da bo konferenca prihodnje leto v Berlinu, temu sklepu pa je mogoče dodati še nekatere.
Tako so se domenili za dnevni red in sklenili, da na konferenci v Berlinu ne bodo glasovali o tem ali
onem dokumentu (s čemer se želijo izogniti nadglasova-nju in zaostrevanju stališč, marveč bodo uporabili načelo konzensusa, se pravi prostovoljnega dogovarjanja o stališčih. Med pomembne novosti, ki zadevajo delo konference evropskih komunističnih partij v Berlinu, sodi tudi javnost dela.
Jugoslavija, ki je sodelovala tako na pripravljalnem sestanku v Budimpešti kot na tistem v Varšavi, se je z obeh vrnila zadovoljna. Zadovoljstvo izvira iz dejstva, da smo po našem globokem. prepričanju prispevali svoj polni delež k večjemu in tesnejšemu sodelovanju med komunističnimi partijami na stari celini, s tem pa tudi k boljšemu razumevanju v Evropi sploh.
Sestanek v Budimpešti je minil v ozračju sproščene, demokratične in odkrite izmenjave mnenj, ki je omogočila vsaki izmed 28-tih prisotnih delegacij svobodno razlago in pojasnjevanje svojih stališč.
Menimo, da je mogoče samo v takem ozračju plodno irfr tvorno prispevati k boljšemu sodelovanju med komunističnimi partijami v Evropi in da je to tudi edina možna pot za boljše bodoče evropske odnose nasploh.
• Nevarna žarišča
Medtem pa se je na Bližnjem vzhodu napetost znova povečala. Sirske oborožene sile so v stanju največje pripravljenosti, predsednik Sadat pa je izjavil, da so tudi egiptovske oborožene sile pripravljene takoj stopiti v akcijo, če bi bile napadene.
Temu se pridružujejo vsak dan številnejša poročila o sicer manjših, a vseeno nevarnih spopadih med palestinskimi komandosi in Izraelci. Slednji so v povračilo za nekaj napadov palestinskih komandosov v Izraelu (med drugim so vrgli bombe na avtobus, poln ameriških romarjev, ki so prišli v Jeruzalem) vdrli v Libanon in zaminirali nekaj hiš. Trdijo, da so v njih prebivali pie-stinski komandosi in od tam odhajali na akcije v Izrael.
V to paleto dogajanj je treba dodati še dve novici: najprej to, da je ameriški predsednik Gerald Ford dejal, da obstoja resna možnost za obnovitev spopada na Bližnjem vzhodu. In druga: tudi Sovjetska zveza je javno izrazila svojo zaskrbljenost zaradi nevarno se stopnjujoče napetosti na tem področju.
Zaskrbljenost izražajo tudi neuvrščeni, ki so ravno ta teden odločilno pomagali do izglasovanja resolucije v Združenih narodih, ki zahteva takojšen umik Izraela z zasedenih arabskih področij.
KONGRES - V Beogradu je bil VII. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, ki se ga je udeležilo 1390 delegatov in veliko gostov. Kongres je sprejel novi statut Zveze sindikatov Jugoslavije, trinajst resolucij, ki opredeljujejo celotno aktivnost sindikatov, odločitev v nadaljnjem delu na kodeksu samo-upravljalcev, poročilo o delu sveta ZSJ in nadzornega odbora ter izvolil nov 144-članski nadzorni odbor ZSJ. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Mika Špiljak, sekretar pa bo poslej Andrej Grahor. Na kongresu je govoril tudi predsednik republike Josip Broz Tito, ki je bil izvoljen za častnega predsednika jugoslovanskih sindikatov.
PRIZNANJE - Upravni odbor mešane mednarodne družbe Mifergui Nimba v Gvineji, njen soustanovitelj je tudi Rudis iz Trbovelj, je za generalnega direktorja imenoval dipl. inž. Arsena Penso, dosedanjega pomočnika generalnega direktorja organizacije poslovnega združenja Rudis. S tem ni dano samo priznanje Rudisu za dosedanje delovanje v državah tretjega sveta, temveč tudi našemu sodelovanju in pomoči pri tehničnem razvoju teh držav.
POCENITEV - Cement, opeka, salonit in drugi gradbeni material naj bi se kmalu pocenili za najmanj 6 do 8 odstotkov. Predlagajo namreč, naj bi za gradbeni material zmanjšali splošni prometni davek. Industrija gradbenega materiala je letos težko našla kupce za svoje izdelke, pa se je zaio odločila predlagati, naj bi zmanjšali prometni davek. Opeke, salonita in še nekaterega drugega gradbenega materiala je na zalogi za 40 odstotkov več kot ga je bilo leta 1973.
ZDOMCI - Pred letošnjimi novoletnimi prazniki je prišlo prek mejnih prehodov v Sloveniji v domovino več kot 564.000 jugoslovanskih delavcev, ki so začasno zaposleni v tujini in njihovih svojcev. Poleg rednih in več deset izrednih vlakov, letal in avtobusov je prišlo v Jugoslavijo tudi 216.000 osebnih avtomobilov.
PLIN - Verjetno bodo že januarja končana pogajanja s. Češkoslovaško o prevozu sovjetskega plina za slovensko gospodarstvo. Porabniki plina v Sloveniji so medtem zbrali 250 milijonov dinarjev in s še 100 milijoni dinarjev državnega kapitala ustanovili organizacijo, ki bo gradila plinovod v republiki in ga upravljala.
00
.IN DOMOVINI
RESOLUCIJA - Republiška konferenca SZDL je podprla predlog resolucije o družbeno-ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1975. V javni razpravi o osnutku resolucije so podprli temeljno usmerjenost tega dokumenta, pri čemer so izrazili zahtevo, da je treba jasno določiti tudi odgovornost za izvajanje resolucije ter pravočasno pripravljanje sistemskih in drugih ukrepov na podlagi ustave, ki bodo prispevali h krepitvi vloge združenega dela v družbeni reprodukciji.
PREMOG - Zasavski rudarji naj bi naslednje leto nakopali vsega skupaj 1,710.000 ton premoga. To je približno 200.000 ton manj od potreb. Tolikšno proizvodnjo bodo dosegli glede na razpoložljivo delovno silo. V Zasavskih premogovnikih namreč ugotavljajo nenehno zmanjševanje števila produktivne delovne sile. V naslednjem letu bodo mehanizirali posamezna jamska delovišča, tako da se bo na njih povečala rudniška storitev, večji pa bo
tudi poprečni dnevni izkop premoga.
PRAZNOVANJE - S številnimi prireditvami in sprejemi so v vsej državi praznovali letošnji 22. december — praznik JLA. Ob tej priložnosti je predsednik republike in vrhovni poveljnik oboroženih sil SFRJ maršal Tito sprejel na Brionih člane delegacije oboroženih sil pod vodstvom zveznega sekretarja za narodno obrambo Nikola Ljubičiča.
NAROČNINA - Koordinacijska komisija izvršnega sveta za družbeno dejavnost ie razpravljala o uskladitvi stališč do predlogov RTV Ljubljana o pbvišanju naročnine za televizijo in radio na 100 dinarjev. Komisija bo predložila republiškemu izvršnemu svetu, da sprejme povečanje naročnine na 100 dinarjev, s tem, da RTV od te naročnine obvezno odvaja 20 dinarjev za odplačevanje anuitet ter za zagotovitev nemotenega dela v novih prostorih. Nova naročnina naj bi veljala od 1. januarja.
Čeprav se staro leto izteka in je navada, da si nazdravimo, bomo ta trenutek zdravico zanemarili in spregovorili nekaj malega o letu, ki se izteka. Sprejeli smo ustavo, sestavili nove delegatske skupščine. Uspešno smo opravili volitve v nove samoupravne interesne skupnosti. Zveza komunistov je izoblikovala na svojih kongresih idejnopolitični poudarek za v prihodnje. Odbčili smo se, po kakšni poti bomo hodili v prihodnje. Zavedamo se - in to je verjetno najpomembnejše - da so potrjene zamisli in načrti le del ciljev. Sprejeto je treba uresničiti, ^uresničiti tako, da bo delovni človek odločal o vseh pogojih in uspehih svojega dela, da bo sam urejal naloge ožje in širše okolice. To je zdaj pred nami...
Do uresničenja teh načrtov pa je seveda še dolga pot, ki bo prehojena šele takrat, ko bo naglico hoje dejansko diktiralo uspešno izvedeno delo, mišljenje in ravnanje vseh delovnih ljudi in občanov. V težnji po hitrem družbenopolitičnem in materialnem napredku moramo vse bolj potisniti v ospredje dolžnosti
lovanje. Medsebojno dogovarjanje in sporazumevanje postaja iz dneva v dan bolj tehtna sestavina samoupravne družbe. Čas je da poudarimo, da ne potrebujemo sporazumevanja in dogovarjanja v besedah, marveč predvsem v praksi Prav praksa je tista beseda, ki ji v zadnjem času posvečamo veliko pozornost, zavedajoč se, da bomo lahko vse družbenopolitično vrenje letošnjega leta uresničili samo v dejanjih.
Slabo uslugo bi napravili vsem sprejetim načelom, če bi v njih vsakdo videl le samega sebe, le svoj interes, če bi se osnovni cilj te družbe in širša občestva zapirala vase in trmasto branila svoia stališča tedaj, ko se je treba dogovarjati in sporazumevati. V dobrem in slabem.	- /
A
V življenju velja, da nihče ne more živeti sam zase' Vsi smo del celote.
MILAN MEDEN
PRIPRAVLJALNI SESTANEK EVROPSKIH KOMUNISTIČNIH PARTIJ - V Budimpešti je bil od 19. do 20. decembra pripravljalni sestanek za konferenco komunističnih in delavskih partij iz Evrope. Na tem sestanku so bile delegacije 28. partij našega kontinenta, udeležile pa se ga niso delegacije KP Holandije, Islanda in Albanije. Sestanek v Budimpešti je začel predstavnik KP Italije, ki je bila skupaj s Poljsko delavsko partijo pobudnik tega, pripravljalnega sestanka. Delegacije je pozdravil prvi sekretar madžarske partije Janoš Kadar in poudaril, da 25 milijonov komunistov, 150 milijonov članov sindikatov in 9 socialističnih držav v Evropi predstavljajo svojstveno in močno politično moč. Na sestanku je govoril tudi vodja jugoslovanske delegacije Aleksandar Grličkov, sekretar v izvršnem biroju predsedstva CK ZKJ. - Na fotografiji: Janoš Kadar govori na pripravljalnem sestanku v Budimpešti.
novoletni pogovor m novoletni pogovor m novoletni POGOVOR • NOVOLETNI POGOVOR • NOVOLETNI

PREVLADOVATI MORA OPTIMIZEM
Odgovarja generalni direktor ZIP Gorenje Velenje in vršilec dolžnosti predsednika poslovnega odbora Združenih podjetij elektrokovinske industrije, Ivan Atelšek
ladnje dni decembra je novinar Radiotelevizije Ljubljana, Mari-Lipovšek, obiskal generalnega direktorja Združenih industrij-podjetij Gorenje Velenje in vršilca dolžnosti predsednika ovnega odbora Združenih podjetij elektrokovinske industrije, ta Atelška. Z njim 'se je pogovarjal o letošnjih gospodarskih 'žkih, o vključevanju Združenih industrijskih podjetij irenje" v mednarodno delitev dela, o proizvodnih načrtih za 1975, nadalje o povezovanju elektrokovinske industrije vSlo-i in Jugoslaviji ter o oblikovanju Združeriih podjetij Elektroko-ce industrije, nastalih z povezovanjem »Gorenja" in »Iskre", iništvo »Našega časa" se ie odločilo za objavo dela tega pogo-v današnji novoletni številki.
ako, tovariš Atelšek, ocenjujete položaj oziroma gospodaijenje
,letu, ki si
kar izteka?
iženih industrijskih podjetij „Gorenje" Velenje v,
se
V letu 1974 bomo kljub velikim težavam, s katerimi smo se vali, v vseh tovarnah uspešno sklenili poslovanje. Skupaj bodo ižena industrijska podjetja „Gorenje" dosegla nekaj nad 4 arde (400 starih milijard dinaijev) realizacije, in sicer v Velenju tj nad 3 milijarde dinarjev, največji partner za velenjskim renjem" je v okviru združenih industrijskih podjetij Sever, pa ,Elrad itd. Vsi so v letošnjem letu v porastu s proizvodnjo, še bej pa je raz veseljiv porast izvoza. \ ' »membne napredke smo dosegli v tem letu tudi kar zadeva liziranost, Kvaliteto, racionalizacijo proizvodnje. Seveda pa ni kalo tudi drugih nalog in problemov."
lenili ste precejšen porast izvoza. Kako pa je pravzaprav z ičevanjem v mednarodno blagovno menjavo?
[ar zadeva izvoz je bil naš start v glavnem na zahodna tržišča, v >dnje pa bomo naša prizadevanja usmerili zlasti še na vzhodno-pske države ter v dežele v razvoju. Na tem zdaj veliko delamo, največji partner v izvozu, pa tudi pri nakupu, je Zvezna )lika Nemčija, kamor izvozimo veliko gospodinjskih aparatov, romotoijev in drugih izdelkov. Letos bo znašala vrednost ta Združenih industrijskih podjetij „Gorenje" nad 850 mili-v dinaijev, za prihodnje leto pa načrtujemo izvoz že v višini g 1 milijarde 500 milijonov dinarjev.
Dvorite že o načrtih za leto 1975. Združena industrijska stja „Gorenje" so ena redkih proizvodnih grupacij pri nas, kjer aprav že sredi poletja oblikujejo in sprejmejo naloge za »dnje leto. Kakšne načrte si je velika družina »Gorenja" zastala leto 1975?	-
•redno odgovorim konkretno na vaše vprašanje, tole: Mislim, prav, da začne v tovarnah, v organizacijah združenega dela in neljnih organizacijah združenega dela prevladovati optimizem, dati se moramo prav vsi skupaj, da moramo še bolj delati, še gospodariti, ne pa samo govoriti o težavah, s katerimi se ijemo in ki resnično niso majhne. In ta optimizem proizvodnih rcev moramo prenesti iz tovarn v občine, republike in v vso domovino. Dogovoriti se moramo, kako bomo več in bolje i, kako še tesneje sodelovali ter urejali medsebojne odnose, tka - naše delo in gospodaijenje moramo v prihodnje še bolj omizirati.
kakšne naloge nas čakajo v letu 1975? Pred nami so resnično e naloge. Vrednost proizvodnje Združenih industrijskih ftij „Gorenje" naj bi v letu 1975 že presegla 6 milijard jev, četrtino vse proizvodnje pa želimo prodati na tuje. fen izvoz v obsegu celotne proizvodnje imajo le redke organi-! združenega dela pri nas, posebej še, ker večino naših izdelkov amo na zahodna tržišča. Čakajo pa nas v prihodnjem letu tudi
dovršitve investicij v Subotici, kjer gradimo novo tovarno, nove tovarne gradimo tudi v „Elradu" v Gornji Radgoni ter v »Varstro-ju" v Lendavi: na Muti morajo začeti polno obratovati nove zmogljivosti, prav tako tudi v »Fecru" v Slovenj Gradcu. No, v »Gorenju" v Velenju novih investicij nimamo v načrtu, pač pa želimo obstoječe aktivizirati, da bi tako povečali proizvodnjo. Predvsem pia bo šlo povečanje proizvodnje na tuja tržišča!"
Ob teko zahtevnih halogah seveda ne bo manjkalo težav? - „Že pri pripravi načrtov za gospodarjenje v letu 1975 smo naleteli na vrsto problemov, ki so nerazčiščeni. Predvsem bo pomembno, da mi v tovarnah s polno mero optimizma povečujemo proizvodnjo in produktivnost ter gospodarjenje kar najbolj ekonomiziramo, od administracije pa moramo zahtevati, da pridemo enkrat do enakih pogojev za gospodaijenje za vse. Tu je nerazčiščeno potrošniško kreditiranje, saj ni enako urejeno v vsej državi, še nerazčiščen in nejasen je zunanjetrgovinski režim, da ne govorim o raznih globalnih deviznih kvotah ali blagovnih kontingentih itd. Odprto je nadalje vprašanje cen; sistem, kakršen je zdaj v veljavi, je nesprejemljiv. Odprta ekonomija Jugoslavije mora pristopiti k reguliranju cen ali na osnovi svetovnih cen, ali kakega drugega kriterija, ni pa sprejemljiv "sistem zaprtih cen. Poglejte -pločevina je izredno draga, mi pa izdelke izvažamo. Kako smo lahko v takih pogojih konkurenčni.
Potrebna pa je tudi večja aktivnost administracije, a ne v tem, da se ta administracija širi, pač pa da je operativnejša, konkretnejša, da so ekonomske resolucije konkretne, da so zapisane vse naloge, ne pa samo nekatere. Vse bolj pomembni so termini, tako za tovarne, kot za vse družbene skupnosti. Nasploh pa moramo vedeti, v kakšnih okvirih lahko poslujemo in gospodarimo. Seveda pa moramo istočasno krepiti delegatski sistem in samoupravljanje, da bi lahko na samoupravni osnovi razreševali vse težave, s katerimi se srečujemo. Jačanje samoupravljanja je neodložljiva naloga in nujnost, pri čemer pa se moramo dobro zavedati, da z večjo administracijo in večjo birokracijo samoupravljanja gotovo ne bomo krepili."	,
»Gorenje" je ena redkih slovenskih organizacij združenega dela, ki je začela že pred leti preko občinskih in republiških meja povezovati naše gospodarstvo. Slišati je o nekaterih novih integracijah oziroma vključevanjih v Združena industrijska podjetja »Gorenje" Velenje?	j f j j
,,V tem trenutku je več delovnih organizacij, ki se želijo priključiti „Gorenju" z namenom, da bi še bolje in racionalneje gospodarile. Med temi je tudi eden naših največjih proizvajalcev gospodinjskih aparatov - »Obod" iz Cetinja. Pričakovati je mogoče, da se bo cetinjski „Obod" vključil v Združena industrijska podjetja »Gorenje" v letu 1975. Po načrtih bi se tovarna iz Cetinja specializirala za proizvodnjo hladilnikov in nekaterih drugih izdelkov. Gre za dopolnjevanje programa »Gorenja". V Velenju v prihodnje ne bi povečevali proizvodnje hladilnikov, pač pa bi jo v »Obodu" tako da bi jih letno izdelali dO 700.000, s tem pa bi postal »Obod" največji proizvajalec hladilnikov pri nas. Skozi specializacijo proizvodnje in z optimalnimi serijami bi zagotovili rentabilno poslovanje ter racionalizirali gospodaijenje, tudi na račun zmanjšanja stroškov ob skupni servisni službi, prodaji in predstavništvih
V Združena industrijska podjetja »Gorenje" Velenje se želijo vključiti tudi še nekatere druge organizacije združenega dela, med drugim tudi nekaj tovarn sarajevskega »Energoinvesta", pa nekaj tovarn iz Socialistične republike Srbije. Zdaj preučujejo možnosti vključitve novih organizacij združenega dela v program »Gorenja'1.
Družino »Gorenja" namreč ne želimo širiti zato, da bi postali še večji, pač pa zato, da bi dopolnili proizvodne programe posamez- -
nih tovarn »Gorenja" oziroma zaokrožili, pa da bi povečali proizvodnjo. Želimo torej izoblikovati kompleksen program! Gre za integracije, zasnovane na osnovi strategije Združenih podjetij Elektrokovinske industrije, gre torej za smiselno ekonomsko združevanje, ne glede na kakršne koli meje. Želimo postati operativni, se pravi, da želimo povezati partnerje, ki proizvajajo velike serije, nadalje želimo zaokroževati programe ter proizvodnjo optimalizirati ob najracionalnejši tehnologiji, kar^vse nam bo omogočilo še uspešnejši nastop na zunanjih tržiščih!"
Omenili ste povezovanje med »Gorenjem" in "Iskro", se pravi Združena podjetja Elektrokovinske industrije. Kako napreduje to povezovanje?
»Integracija med »Gorenjem" in »Iskro" je v ospredju pri našem delu. Prav zdaj pripravljamo organizacijo in skupni plan ter uresničujemo vse druge naloge, ki smo jih sprejeli ob podpisu samoupravnega sporazuma. Predvsem smatram, da bosta v okviru Združenih ■podjetij Elektrokovinske industrije v prihodnje v ospredju dve programski skupnosti, in sicer programska skupnost »Gorenje" in programska skupnost »Iskra", ld bosta prekrivali vse proizvodne ali temeljne organizacije združenega dela, ki proizvajajo izdelke, ki sodijo v posamezno programsko skupnost. Smatram, da bo to takšna organizacija, ki bo zagotavljala maksimalno operativnost Združenih podjetij Elektrokovinske industrije, se pravi tisto, kar tako slovenska kot jugoslovanska samoupravna skupnost od združenega »Gorenja" in »Iskre" tudi pričakuje."
Bo povezovanje »Gorenja" in »Iskre" vplivalo tudi na povezovanje elektrokovinske industrije v vsej državi?
*	v
»Brez dvoma so Združena podjetja Elektrokovinske industrije odprta organizacija. Tako je tudi zastavljeno. Januaija 1975 bosta tako poslovni odbor kot skupščina že razpravljala o prihodnji usmeritvi. Dogovorjeno je, da bomo v okviru »Gorenja" in »Iskre" ukinili organiziranost na ravni združenih podjetij, pač pa izoblikovali programski skupnosti. Združena podjetja Elektrokovinske industrije pa bodo vodila politiko, planiranje, nastop na trgu, raziskave itd. Ob tem naj poudarim, da prav zdaj pripravljamo razvojno usmeritev Združenih podjetij Elektrokovinske industrije za razdobje do leta 1980 oz. 1985. Že prvi obrisi razvojnih načrtov so sestavljeni tako, da izhaja iz njih nadaljnji razvoj in napredek ne samo Združenih podjetij Elektrokovinske industrije, pač pa tudi občin in regij, kjer so posamezne organizacije združenega dela. Združena podjetja Elektrokovinske industrije pa moramo organizirati in usposobiti tako, da bodo lahko usmerjala in vodila uresničevanje razvojnih konceptov. Pri tem se zagotovo ne bomo morali posluževati že tradicionalne organizacije, takšne, ki niso prinesle napredka, pač, pa želimo in moramo izoblikovati ekonomsko pomemben sistem. To pa je ena izmed najpomembnejših nalog v letu 1975!"
Se tole vprašanje: kakšen prihodnji razvoj se obeta združenemu podjetju oz. programski skupnosti »Iskre"?
»Prav zdaj preučujemo nekatera vprašanja v zvezi s prekrivanjem programov med »Gorenjem" in »Iskro". Nasploh pa bo v prihodnjih letih marsikaj novega tudi pri »Iskri". Smatram, da mora narediti »Iskra" še večji korak v razvoju na področju telefonije, saj razpolaga z vrhunsko kvaliteto proizvodnje in tudi po funkciji modernim konceptom. V ospredju bo tudi vprašanje prihodnjega razvoja avtoelektrike in drugih tovarn, ki izdelujejo elemente v okviru-,,Iskre".
Za tale pogovor, tovariš Atelšek, najlepša hvala.
»Prosim!"
RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI
VELENJE
TOZD
- rudnik lignita Velenje
-	termoelektrarna šoštanj
-	elektrostrojni obrati - zunanji obrati
v - proizvodnja gradbenega materiala - plastika in zaščitna sredstva - avtopark - stanovanjsko gospodarstvo družbena prehrana in gostinstvo - avtopark
SREČNO
ZADOVOLJNO
TER USPEHOV
POLNO
NOVO
LETO
1075
ŽELIMO
poslovnim sodelavcem, občanom in delovnim ljudem velenjske občine!
ŠIROKA MREŽA POSLOVNIH ENOT PO VSEJ JUGOSLAVIJI
Občanom velenjske občine, svojim varčevalcem ter vsem članom našega kolektiva želimo srečno novo leto 1975
d
podružnica VELENJE
) ČESTITKE OB NOVEM LETU • ČESTITKE OB NOVEM LETU • ČESTITKE OB NOVEM LETU + ČESTITKE OB NOVEM LETU
MARTIN
PRIMOŽIČ -
predsednik
občinske
konference
SZDL
,,Mineva leto, ki ga po družbenopolitičnih dogajanjih ahko štejemo med najpomembnejša v povojnem ob-iobju Jugoslavije.
Sprejem novih ustav, vrsta ;ongresov ZK, ZSJ, ZSMJ in Irugih, je ne le močno razgibala totranjo politično in družbeno1 lejavnost, temveč, je to imelo udi močan odmev v zunanjem vetu, posebej še med neuvršče-imi državami.
Posebej pomembne uspehe o v minevajočem letu 1974 segli na področju krepitve oupravljanja in s tem uresni-evanja ustavnih načel. Z usta-ovitvijo TOZD in SIS za vsa ružbeno pomembna področja mo resnično pričeli uveljavljati moupravne pravice in pristoj-Dsti delovnih ljudi, neposred-h ustvarjalcev vseh material-h dobrin. Le tem je preko de-gacij oziroma delegatov, izbrali v TOZD in KS, ki tvorijo oupravne organe od občine zveze, omogočeno, da odlo-ijo o vseh za človeka in četno družbeno skupnost, po-bnih zadevah.
volitvami delegacij za ižbenopolitične in samo-|>ravne interesne skupnosti, je lo opravljeno veliko politično Jo. Visoka udeležba na voli-in glasovanje za najboljše ididate kažeta, da se velika iina delovnih ljudi zaveda ojega političnega poslanstva v kvijanju in krepitvi samo-»ravne družbe. Organiziranost klike večine delovnih ljudi v pDL, je dokaz, da sprejemajo Mitični program ZK in SZDL j da so se pripravljeni tudi v Moče boriti za dosledno ures-jčevanje teh programov.
'Taka pripravljenost delovnih kdi nam zagotavlja, da bomo iloge, ki smo si jih zastavili v pgramu za leto 1975 in za fedobje do leta 1980, tudi ipeli uresničiti.
[Seveda se bomo morali še jlneje politično in samo-iravno organizirati v vseh poli-tnih in same pravnih sredi-n, predvsem pa v TOZD in p, ker bomo le tako sposobni »vladati zahtevne naloge in pbleme.
S temi željami izrekam vsem toiom SZDL naše občine in fcm občanom srečo in zado-ijstvo ob novem letu."
• FRANJO KORUN -politični sekretar občinskega komiteja zveze
komunistov
„Leto 1974 bo ostalo zapisano v zgodovini našega razvoja kot leto, v katerem smo sprejeli novo zvezno in republiške ustave, v katerem so bili zvezni in republiški kongresi zveze komunistov kot tudi kongresi zveze sindikatov Jugoslavije in posameznih republik ter pokrajin. To je bilo leto, ko smo odločneje pričeli poglabljati samoupravne odnose s ciljem, da bo delovni človek resnično sam odločal o svojih neodtujljivih pravicah.
Ob koncu leta smo sprejeli v občini konkretne akcijske programe za boj proti inflaciji in za stabilizacijo gospodarstva, skratka za čimvečje varčevanje na vseh področjih našega življenja. Boj za stabilizacijo gospodarstva nam mora priti v kri, tako da bomo vsi dejansko razmišljali, kako stabilizirati naše gospodarstvo, kaj storiti, da bomo čim bolj pocenili strpške proizvodnje, izboljšali produktivnost dela, da bomo racionalizirali naše delo na vseh področjih gospodarstva in negospodarstva.
V tem letu smo lahko v naši dolini zadovoljni z rezultati, ker smo bili v občini racionalni in enotni, Če bomo tudi v prihodnjem letu enotno načrtovali in delali, če bo vladalo sožitje med gospodarskimi, družbenopolitičnimi in drugimi samoupravnimi organizacijami in občani, potem si lahko tudi v letu 1975 obetamo še večje dosežke kot smo jih bfli vajeni doslej.
Vsem delovnim ljudem in občanom pa želim obilo zdravja in veliko poslovnih uspehov."
MILAN
ŠTIMAC -
predsednik
občinskega
odbora
zveze
rezervnih
vojaških
starešin
„Letošnje leto je bilo zelo uspešno. Rezervni kader je imel pester program vzgoje in izobraževanja. V tem letu se je naša organizacija tudi pobratila s podobno organizacijo iz Splita, kar je pomemben prispevek nadaljnji krepitvi bratstva in enotnosti med našimi narodi in narodnostmi. V prihodnjem letu si želim, čimveč složnega sodelovanja in seveda, da bi po vsem svetu zavladal mir, da bi tako vsi narodi zaživeli svobodno življenje.
Vsem prebivalcem Velenja želim v imenu občinskega odbora ZRVS ter v svojem imenu veliko uspehov v prihodnjem letu."
SLAVKO VOLF - predsednik občinske konference zveze socialistične mladine Slovenije
Slavko VOLF, predsednik občinske konference zveze socialistične mladine Velenje:
,.Kongresno leto, ki se steka, pomeni za mlado generacijo prav gotovo velik korak v prihodnost. Razprave o kongresnih dokumentih so bile sicer organizirane, toda žal v njih ni sodelovala vsa mladina. Organizirane so bile tudi številne druge akcije mladih, kot izraz njihovih interesov. Veliko je bilo napravljenega tudi v zvezi s kadrovsko politiko v osnovnih organizacijah in občinski konferenci ZSMS. Z republiškim in jugoslovanskim kongresom zveze socialistične mladine smo si jasno začrtali pot, katero želimo prehoditi. Pred nami je Velika naloga — dosledno uresničiti resolucije in skle-
pe, ki smo jih sprejeli na kongresih. Da bi uresničili besedo »dosledno", je potrebno dobro spoznati program, ki nam ga zastavlja program in na podlagi katerega smo izdelali akcijski program ZSMS. Trudi!\se bomo, da bomo slehernega miadega človeka zainteresirali za aktivno delovanje v zvezi socialistične mladine, da bo vsakdo prispeval svoj delež k izgradnji naše samoupravne socialistične domovine.
Vsem občanom in delovnim ljudem, še zlasti mladinkam in mladincem v vseh osnovnih organizacijah želim veliko zadovoljstva in uspehov v letu 1975!"

Bralcem, sodelavcem in poslovnim prijateljem želimo srečno novo leto 1975 NAŠ ČAS
• MARCEL MEDVED -predsednik občinskega sveta zveze sindikatov
„Za jugoslovanske sindikate je bilo leto 1974 izredno razgibano in vsebinsko bogato. Že z razglasitvijo nove ustave SFRJ februarja letos, je bil postavljen zelo važen mejnik v delovanju sindikatov. Z novo ustavo se je namreč bistveno povečala družbena vloga sindikatov, saj so se njihove naloge dejansko razširile na vse, kar je pomembnega za delavca v združenem delu. Ob tem pa se je seveda bistveno povečala tudi odgovornost sindikata za uresničevanje delavskih interesov.
Sprejetju ustave sta sledila 10. kongres ZKJ in 7. kongres ZKS. Dokumenti obeh kongresov so skupaj z ustavo naš temeljni kažipot napredka in programske usmeritve družbenega razvoja, obenem pa kažipot nadaljne-ga delovanja sindikatov. Oboroženi s temi dokumenti smo sindikati imeli najprej 8. kongres ZSS, zatem pa še 7. kongres ZSJ. Ob sestavljanju in sprejemanju dokumentov obeh kongresov je bilo ves čas prisotno spoznanje, da ne potrebujemo več nekih splošnih sklepov, ki bi ponavljali ustavo ali kongresne sklepe ZK, temveč da potrebujemo čimbolj konkretne sklepe za organizirano akcijo vseh članov sindikata za dosledno uresničevanje tistega, kar je v omenjenih dokumentih zapisano. Glede na to, da so bili ti sklepi sestavljeni na izredno demokratični osnovi — saj je imel dejansko sleherni član sindikata možnost vplivati na njih s svojimi predlogi — so le-ti vsebinsko zelo bogati, akcijski, kolikor je mogoče konkretni, skratka, so odlična osnova za naše nadaljnje delovanje. Dobri so, zato nikar ne dopustimo, da bi ostali na papirju!
Ob naštevanju dejavnosti in uspehov sindikatov v letu 1974 ne morem mimo tako imenovane sindikalne liste in območnega družbenega dogovora. Članstvo je nemalokrat zahtevalo in končno pozdravilo dogovor o vprašanjih, ki jih ureja sindikalna lista. "
Navedeni dqgodek in akcije sindikatov se močno odražajo tudi na delovanju sindikatov v naši občini; Tako je bilo čutiti pri obravnavanju sindikalne liste kot tudi pri zelo uspešnih pripravah za kongresa sindikatov, močnejše zanimanje večine članstva za dogajanje v sindikatih in družbi sploh.
Moja želja je, da bi se člani sindikata v vseh sredinah, v katerih delujejo, močneje zavedali, daje sindikat najbolj množična družbenopolitična organizacija delovnega razreda. Njegova naloga je uresničiti vso oblast delavcev nad razmerami, v katerih živijo ip delajo, nad sredstvi, la jih uporabljajo za delo in nad celotnim dohodkom, ki ga ustvarjajo.
Vsem članom sindikata, zlasti aktivistom, čestitam za dosežene uspehe v letu 1974. Obenem želim vsem delovnim ljudem in občanom naše občine mnogo uspehov v novem lefu ter obilo sreče, zdravja in zadovoljstva".
• FILIP LESNJAK - predsednik občinskega odbora zveze združenj borcev NOV
,.Vstopamo v trideseto leto življenja v svobodi. V letu 1975 nas čakajo še zahtevnejše naloge, katere nam je naložil VII. kongres zveze združenj borcev" NOV Jugoslavije. "
Čeprav smo borci in aktivisti že v letih, se še vedno aktivno vključujemo v družbeno življenje; torej nismo le stranski opazovalci in se ne zapiramo v tako imenovane Jastne okvirje" in nismo nobena „stanov-ska" organizacija, kakor bi nas radi nekateri označili.
Kot že rečeno, nas čakajo v novem letu velike naloge, ki se o dražijo <v skrbi za borce* obnavljanju tradicij narodnoosvobodilne vojne, obnavljanju in vzdrževanju spomeniških objektov NOB, zbiranje zgodovinskega gradiva za kronike. Do aprila meseca bomo izdelali kratkometražni film s tematiko NOB v treh delih: predvojno revolucionarno gibanje, obdobje revolucije 1941-1945 in povojni razvoj do leta 1972. Film s komentarjem bo namenjen predvsem otrokom v šolah, kot nazorni pripomoček proučevanja zgodovine polpretekle dobe.
Nadalje se bomo borci in aktivisti še bolj aktivno vključili v SLO, saj lahko z izkušnjami, ki jih imamo, mnogo koristimo.
Z zaskrbljenostjo opažamo, da se naše vrste naglo-prenaglo redčijo. Vedno več borcev je bolnih. Trpljenje v vojni in
pomanjkanje puščata neusmiljeno svoj pečat na njihovem zdravju, predvsem pri aktivnih borcih v operativnih enotah. Še hujše pa so posledice na zdravju pri bivših političnih interniran-cih, ki so bili v zloglasnih taboriščih, kot so Auschvvitz, Dachau, Mauthausen. Ravens-brueck itd.
Že nekaj let se trudimo, da bi lahko poslali čimveč borcev in inter-nirancev na zdravljenje v naravna zdravilišča. Pri tem nam gre na roke predvsem savinjsko-šaleški zdravstveni dom in primarij dr. Fijavž osebno. Tako smo v tem letu dobili možnost, da smo poslali na zdravljenje 60 borcev in aktivistov in inter-nirancev, za katere krije stroške
skupnost zdravstvenega zavarovanja
Ravne na Koroškem. Okrog petnajst borcev in aktivistov je bilo ali pa še bo poslano na zdravljenje, tako da jim krije stroške v višini 40-odstot-kov skupnost zdravstvenega zavarovanja Ravne na Koroškem, 60 odstotkov pa krije Občinski odbor ZZB NOV iz sredstev, kijih je uspel zbrati v delovnih organizacija^. Pri tem so nam največ pomagali kolektivi termoelektrarna Šoštanj, Ljubljanska banka podružnica, Velenje, TGO „Gorenje" Velenje, KOC Velenje in drugi. Vsem se iskreno zahvaljujemo za pomoč.
Skratka še in še je nalog, katerim pa, upam, bomo kos s polnim krazu-mevanjem skupščine občine in OZD.
"30-obletnico osvoboditve bomo množično '- proslavili '9. maja v Topolšici. Organizirali bomo večji partizanski pohod in množično srečanje borcev, verjetno na, Graški gori.
Želim si, da bi pri proslavjanju j"b'lejne obletnice sodelovalo čimveč mladine in šolskih otrok.
Ob novem letu pa želim vsem borcem in aktivistom v imenu občinskega odbora ZZB NOV
Srečno leto 1975".
# i7. OBČINE U3MT-M.:- GRADEC # !Z OBČINE SLOVENJ GRADEC @ 12 OBČINE SLOVENJ GRADEC M !7 OBČINE SLOVENJ GRADEC # !Z OBČINE SL
NA KOROŠKEM ŽE DALJ ČASA OPOZARJAJO NA ŠKODLJIVE POSLEDICE NEPOVEZANOSTI GRADBENE OPERATIVE_;__
Kakšen nadaljnji razvoj
» 70 LET TOVARNE MERIL SLOVENJ GRADEC
Slavje kolektiva v soboto, 28. decembra
Štiri koroške občine so eno od tistih območij na Slovenskem, kjer je gradbena operativa še zmeraj razdrobljena, kjer gradbene organizacije združenega dela niso doslej uveljavile niti poslovno tehničnega sodelovanja in kjer se, kljub naravnim danostim, ni v večjem obsegu razvila industrija gradbenih materialov.
Medobčinski odbor sindikata gradbenih delavcev za Koroško je že pred tremi leti opozoril na nujnost sodelovanja in povezovanja gradbene operative, vendar pa pobude, tudi zaradi prevladujočih podjetniških načel in hotenj v nekaterih organizacijah združenega dela, ni bilo večjega zanimanja. Zraven temeljne organizacije združenega dela „Gradis"
Ravne na Koroškem deluje v vsaki občini po eno gradbeno podjetje, usluge za gradbeno operativo pa opravljajo še nekatere druge organizacije združenega dela. Eden od zadnjih rezultatov oziroma manifestacij nesodelo-vanja koroške gradbene operative je tudi, da je vsaka organizacija združenega dela uredila betonarno, pa čeprav bi za Koroško zadoščala ena
POMEMBNI USPEHI PRI OBNAVLJANJU OBČINSKE ORGANIZACIJE ZVEZE KOMUNISTOV
Letos že 72 novih komunistov
Prejšnji četrtek, 19. decembra, so na priložnostni slovesnosti sprejeli v Slovenj Gradcu v Zvezo komunistov 31 novih članov. Med novosprejetimi je največ dijakov Ekonomskega šolskega centra Slovenj Gradec, pa delavcev iz Gozdarstva in lesne industrije Slovenj Gradec ter Tovarne kovanih izdelkov Gorenje -Fecro Slovenj Gradec. Na priložnostni slovesnosti je spregovoril' sekretar komiteja Občinske konference Zveze komunistov Slovenj Gradec, Mitja Horvat, in med drugim še posebej opozoril na vlogo in naloge komunistov po sprejetju novih ustav in kongresih Zveze komunistov.
Omeniti velja, da so letos namenili v organizacijah Zveze komunistov v Mislinjski dolini večjo pozornost sprejemanju novih članov v Zvezo komunistov kot prejšnja leta. Rezultat teh prizadevanj je 72 novih članov, ki so jih sprejeli v tem letu v Zvezo komunistov.
• NOVO V SLOVENJEGRAŠKI TEMELJNI
ORGANIZACIJI ZDRUZENEGA DELA »KOLINSKA««:
Prvi novi izdelki
\f	^ VI v v
ze na trzrscu
V	novem obratu za proizvodnjo osnovnih surovin za proizvodnjo brezalkoholnih koncentratov in pijač je že stekla poskusna proizvodnja. Proizvajalcem brezalkoholnih koncentratov in pijač so iz slovenjgraške „Kolinske" že poslali oranžno bazo. To smo morali doslej uvažati, se pravi, da bo nov obrat „Kolinske" v Slovenj Gradcu vplival tudi na to, da ne bo treba dajati deviznih sredstev za nakup osnovnih surovin za proizvodnjo brezalkoholnih koncentratov in pijač. Letna zmogljivost novega obrata je 2.500 ton oranžne baze, redna proizvodnja pa bo stekla februarja 1975. Pri polnem izkoristku zmogljivosti bo novi obrat zaposloval 20 delavcev.
V	„Kolinski" že pripravljajo program za začetek proizvodnje še nekaterih novih izdelkov v novem obratu, ki jih moramo za zdaj prav tako uvažati. Pri tem računajo tudi na proizvodnjo diabetičnih napitkov. Kar zadeva trgovsko dejavnost slovenjgraške temeljne organizacije združenega dela „Kolinske" pa velja omeniti, da so pripravljeni načrti za preureditev poslovalnice „Delikatesa" na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu, ki jo želijo posodobiti v prihodnjem letu ter presenetiti obiskovalce .z več novostmi. Sicer pa računajo na koncentracijo trgovske mreže, ki jo ima ,,Kolinska".
•	Tudi v Mislinjski dolini sprevod dedka Mraza
Oživljeno delo Društva prijateljev mladine Slovenj Gradec je zagotovo vplivalo na to, da se bo zvrstilo med novoletnimi prazniki tudi v Mislinjski dolini več prireditev za najmlajše, kot pa se jih je zadnja leta.
Osnovna šola „Franjo Vrunč" iz Slovenj Gradca je pripravila več predstav lutkovne igricc ..Novoletno praznovanje" ter igrice
„Vesela zgodba o žalostni princesi". Učenci slovenjgraške šole pa so pripravili še preizkus iz šolskega znanja, pred novoletnimi prazniki pa seje predstavila javnosti še ritmična skupina.
Tovarišice iz vzgojno varstvenega zavoda Slovenj Gradec so letos za Dedka mraza naštudirale lutkovno igrico „Zvezdica zaspanka", v kinu Slovenj Gradec pa te dni vrtijo filme za najmlajše.
Omeniti velja, da bo letos obiskal Dedek Mraz s spremstvom Glavni .trg v Slovenj Gradcu. Prihod dedka Mraza napovedujejo za petek, soboto in ponedeljek, in sicer vsakikrat ob 17. uri.
•	Seja medobčinskega sveta Zveze komunistov za Koroško
V	četrtek, 26. decembra, je bila v Dravogradu razširjena seja "Medobčinskega sveta Zveze komunistov za Koroško. Na seji so obravnavali izhodišča družbeno ekonomskega razvoja koroške-regije do leta 1980.
•	Seja izvršnega odbora Ljubljanske banke Slovenj Gradec
V	sredo, 25. decembra, je bila v Mežici 33. seja izvršilnega odbora slovenjgraške podružnice Ljubljanske banke. Na seji so odborili več kratkoročnih in dolgoročnih kreitov organizacijam združenega dela ter sklepali o podpisu družbenega dogovora .o pospeševanju razvoja malega gospodarstva v obdobju 1975 -1980.
sama, seveda zmogljivosti.
zadostnih
ZA VEČJE GOSPODARSKE UČINKE IN TEHNOLOŠKI NAPREDEK
Nedavno tega so predstavniki gradbenih organizacij združenega dela znova začeli z razpravami o povezovanju gradbene operative. Ugotavljajo, da obstoječa organiziranost na noben način ne more zagotoviti hitrejšega napredka v prihodnje, vse bolj pa.prihaja do izraza tudi potreba, da bi tudi na Koroškem dosegla gradbena operativa večje gospodarske učinke in tehnološki napredek, tako pa bi bila tudi bolj sposobna za prevzemanje in izvajanje del.
POVEZOVANJE KOROŠKIH	GRADBENIH PODJETIJ
Med dosedanjimi razgovori je bila sprejeta pobuda, da se povežejo samo domača, to je koroška gradbena podjetja, in sicer Gradbeno podjetje Dravograd, Gradbeno podjetje Slovenj Gradec in Gradbeno podjetje „Stav-benik" Prevalje. Takšno odločitev so potrdili tudi politični aktivi organizacij združenega dela.
O tem, kako naj bi se. povezala gradbena operativa na Korošcem, je bilo pripravljenih več predlogov, vendar je bila nazadnje sprejeta pobuda, da bi, posebej zaradi dosedanjega nesodelo-vanja, niti poslovno tehničnega ne, v prvi fazi postala obstoječa gradbena podjetja temeljne organizacije združenega dela nove organizacije združenega dela, v drugi fazi pa bi ustanovili temeljne organizacije združenega dela po proizvodnih dejavnostih, ne glede na občinske meje, v 'organizacijo združenega dela pa vključili še nekatere nove delovne skupnosti.
ANALIZA EKONOMSKE UTEMELJENOSTI ZDRUŽEVANJA DO APRILA 1975
Ekonomski center Maribor je zdaj začel pripravljati analizo ekonomske utemeljenosti združevanja štirih gradbenih delovnih organizacij na Koroškem, ki bo pripravljena do aprila prihodnjega leta. In če bo naposled vendarle prišlo do povezanosti gradbene operative bo Koroška dobila srednje veliko gradbeno organizacijo združenega dela z letno realizacijo okrog 250 milijonov dinarjev.
Jutri, v soboto, 28. decembra, se bo začela ob 10. uri v prostorih Umetnostnega paviljona v Slovenj Gradcu osrednja slovesnost v počastitev 70-letnice Tovarne meril Slovenj Gradec. Po uvodnem nastopu pevcev in godbenikov iz Tovarne meril bo najprej spregovoril o zgodovini, trenutnem položaju ter o razvojnih možnostih in načrtih direktor delovne organizacije Franc Krpač, diplomirani inženir. Za njim pa bosta spregovorila še predsednik poslovnega odbora ljubljanskega Slovenijalesa, diplomirani inženir Franc Razdev-šek ter predstavnik Skupščine občine Slovenj Gradec. Predsednik delavskega sveta pa bo predal spominska darila 107 članom delovne skupnosti, ki so v Tovarni meril zaposleni 20 in več let. Člani Koroškega akademskega okteta iz Ljubljane pa bodo zatem pripravili krajši koncert.
Tovarna meril bo v letošnjem jubilejnem letu dosegla 50 milijonov dinarjev celotnega dohodka, na tuja tržišča pa bo prodala za 16 milijonov dinarjev izdelkov, ali oktog 40.% več kot lani. Posebej pomembno pa je, da so začeli v jubilejnem letu z gradnjo nove hale v industrijski coni v Pameče, kamor bodo v začetku prihodnjega leta preselili obrat plastike in kovinski obrat. Gradnja je že v zaključni fazi.
Prihodnje leto pa želijo ustvariti najmanj 85 milijonov dinarjev celotnega dohodka, začeli pa bodo tudi z uresničevanjem II. faze razvojnega načrta, in sicer z modernizacijo lesnega obrata na stari lokaciji, p Dela naj bi bila sklenjena v letu 1976, ko bi tudi za ^ enkrat povečali izvoz. Po končanih investicijskih | vlaganjih bodo povečali število zaposlenih za 24%, ^ celotni dohodek pa od 50 milijonov dinarjev v letu ^ 1974 na najmanj 150 milijonov dinarjev po končanih | investicijskih delih. Izvoz pa se bo, kot smo že zapi-^ sali, najmanj podvojil. t
POSLOVANJE,GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE SLOVENJ GRADEC V PRVEM LETU;_
Prve prednosti skupnega poslovanja
Ko smo te dni obiskali eno največjih koroških organizacij združenega dela, Gozdarstvo in lesno industrijo Slovenj Gradec, nas je zlasti zanimalo, kako ocenjujejo enoletno skupno pot in delo. Izvedeli smo, da je enoletno poslovanje (Gozdarstvo in lesna industrija Slovenj Gradec je bila ustanovljena 1.1. 1974) že pokazalo prve prednosti, čeprav so se tu pa tam še pojavile težave, ki pa so jih v glavnem že uspeli urediti. Največ pa seveda pričakujeta gozdarstvo in lesna industrija Mislinjske, Dravske in Mežiške doline od prihodnjega skupnega poslovanja ter načrtnega razvoja. PLANSKE NALOGE, KAR rentabilnost, kot pa so jo
ZADEVA PROIZVODNJO, NE BODO DOSEGLI
Ker se bliža konec leta nas je zanimalo, kako so gospodarili v Gozdarstvu in lesni industriji Slovenj Gradec v letu 1974? V primerjavi z" letom 1973 bodo dosegli sicer ža 17,5% večji obseg-poslovanja, vendar pa predvidenih planskih nalog ne bodo v celoti izpolnili. Na to vpliva "posebej še nova tovarna oken v Podvelki, kjer se je kar za 7 mesecev zavlekla sanacija bodo uspeli zagotoviti dodatna posojila za trajna obratna sredstva, ker morajo šele oktobra letos. Opraviti je bilo namreč precej več del, kot so sprva računali, kasnile so dobave opreme itd.
Medtem ko je lani Gozdarstvo in lesna industrija Slovenj. Gradec (pravzaprav Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec ter Lesno industrijsko podjetje Slovenj Gradec) dosegla 330 milijonov dinarjev celotnega dohodka, ga bo letos, kot računajo, okrog 543 milijonov dinarjev.
KLJUB TEŽAVAM VEČJA RENTABILNOST KOT V LETU 1973
Kljub številnim težavam, s katerimi so se srečevali v tem letu, posebej pa še ob upoštevanju zamrznitev čen izdelkov ter velikega porasta ceri reprodukcijskih materialov bo končni rezultat poslovanja sorazmerno zadovoljiv. Dosegli bodo večjo
leto dni pred tem.
NAČRTI ZA LETO 1975
Ob upoštevanju polnega izkoriščanja obstoječih zmogljivosti hačrtujejo v Gozdarstvu in lesni industriji Slovenj Gradec za prihodnje leto za najmanj 37 % povečanje celotnega dohodka. Po cenah iz leta 1974 naj bi dosegli v letu 1975 najmanj 751 milijonov dinairjev celotnega dohodka.
V	zadnjih letih so bile na Koroškem postavljene nove zmogljivosti, med drugim Tovarna ivernih plošč v Otiškem vrhu, rekonstruirali so tovarni pohištva Pameče in Prevalje, nekdanja Tovarna lesovine in lepenke Podvelka v Dravski dolini je preusmerila proizvodnjo, večje naložbe , so bile v turistično in transportno dejavnost-itd. Polno izkoriščanje vseh teh novih ozi-' roma posodobljenih zmogljivosti je predvideno za leto 1975.
Ker pa so se v zadnjem času močno" zvišale cene manjkajo organizaciji združenega dela obratna sredstva! V Gozdarstvu in lesni industriji Slovenj Gradec sc zavedajo, da se bodo v prihodnjem letu soočili z velikimi težavami, če ne bodo uspeli zagotoviti dodatna posojila za trajna obratna sredstva, ker morajo pretežni del lastne akumulacije nameniti za odplačilo investicijskih posojil.
V	kolikor ne bodo uspeli dobiti potrebnih dodatnih posojil za obratna sredstva za normalno. izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, bodo velike težave s plačilno sposobnostjo, vprašljivo pa bo tudi nadaljnje ure-sničeVanje srednjeročnega razvojnega programa.
INTERNI PROGRAM STABILIZACIJE IN VARČEVANJA
Zaposleni v Gozdarstvu in lesni industriji Slovenj Gradcc sc zavedajo, da morajo tudi sami prispevati delež za stabilizacijo
in boljšo plačilno sposobnost. Zato so že pred meseci začeli uresničevati interni program sanacije, stabilizacije, varčevanja in drugih ukrepov. Med drugim so .se tudi odločili, da bodo lastna sredstva, namenjena_ za investicije v letu 1975, močno omejili, da bi lahko okrepili lastna obratna sredstva.
Sicer so sprejeli ukrepe za zmanjšanje zalog surovin in materiala z namenom, da bi dosegli hitrejše .obračanje zalog, zmanjšali bodo vezavo sredstev v
zalogah gotovih izdelkov in pri kupcih, prizadevajo si zmanj&ti porabo na vseh področjih ter zagotoviti kljub težavam polno izkoriščenost zmogljivosti. Trudili pa se bodo, da bi dobili dodatna lastna in tuja obratna Sredstva; ta prizadevanja pogojujejo velike obveznosti, ki jih ima Gozdarstvo in lesna industrija Slovenj Gradec za odplačilo investicijskih posojil, in pa nujnost, da vendarle zagotovijo polno izkoriščenost vseh proizvodnih zmogljivosti.
PO KOROŠKI
•	Novi člani ZK v Mežiški dolini
V ponedeljek, 23. decembra, je bila v kavarni Doma železarjev na Ravnah na Koroškem razširjena slavnostna seja Komiteja Občinske konference Zveze komunistov Ravne na Koroškem, na kateri so sprejeli v Zvezo komunistov 51 novih članov iz 15 osnovnih organizacij Zveze komunistov iz te koroške občine. Članske knjižice je izročil član Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije,* Edo Pogorevc, ki je spregovoril tudi o današnjem trenutku ter o liku člana Zveze komunistov. 12 najzaslužnejšim aktivistom Zveze komunistov iz Mežiške doline pa je predsednik Skupščine občine Ravne na Koroškem, Rudi Vrčkov-nik, izročil odlikovanja predsednika Republike, Josipa Broza -Tita.
•	Dravograjski »Monter« se uveljavlja tudi v šaleški dolini
Industrijsko gradbeno montažno podjetje „Monter" Dravograd bo letos dosegel okrog 65 milijonov dinarjev celotnega dohodka. V letošnjem letu nadaljujejo Dravograjčani z večjimi montažnimi deli tudi ,v Šaleški dolini. Tako so uredili regalno skladišče in transportne tunele za Tovarno gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje, izdelali pa bodo tudi vso novo opremo za tovarno zidakov Proizvodnje gradbenega .materiala Rudarsko elektro energetskega kombinata Velenje. Precej opreme za. transport pa so izdelali tudi za temeljno organizacijo združenega dela Rudnik lignita _Yelenje Rudarsko elektro energetskega kombinata Velenje.
•	Pridobitev za Mežico - novi hotelski prostori
20-letnico obstoja Gostinskega podjetja „Peca" Meflca, pomembnega dejavnika v razvoju turizma in zimskega športa v občini Ravne na Koroškem, je delovna skupnost proslavila s pomembno delovno zmago. Svojemu namenu so predali nove in preurejene prostore hotela „Peca", s čimer so pridobili 68 ležišč ter skoraj 300 restavra iiskih sedežev, posodobili pa so tudi kuhinjo. V hotelu „Peca" je zdaj blizu 100 ležišč, nadaljnjih 200 pa jih-je v. turističnih sobah pri zasebnikih. Novi in preurejeni prostori hotela „Peca", ki sije zdaj pridobil „B" kategorijo, bodo zagotovo omogočili še hitrejši razvoj tega najstarejšega turističnega in zimsko športnega središča v Mežiški dolini in na Koroškem.
Gostinsko podjetje „Peca" Mežica ima v občini Ravne na Koroškem 7 gostinskih lokalov, upravlja pa tudi 3 žičnice, pod Peco pa je uredilo 88 ha smučišč.
Bflilsup*!
VELENJE
INDUSTRIJA TERMOPLASTOV, GRAFIKE IN LEPIL
Novo v Velenju:
izdelujemo samolepilne etikete vseh vrst. nalepke na raznih materialih, plakate v tehniki sitotiska in druge izdelke grafitne industrije v reklamne in aranZerske namene.
ČLANOM NAŠEGA KOLEKTIVA, DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM VELENJSKE OBČINE ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1975!
INDUSTRIJA
USNJA
VRHNIKA
TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ


SREČNO IN USPESNO NOVO LETO 1975 ŽELIMO
VSEM ČLANOM KOLEKTIVA, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN OBČANOM VELENJSKE OBČINE
KLEPARSTVO VODOVOD ŠOŠTANJ
VSEM ČLANOM KOLEKTIVA, OBČANOM VELENJSKE OBČINE IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELIMO SREČNO IN USPESNO NOVO LETO 1975!
STEKLAR-CELJE
Obrat VELENJE
SPLOŠNO STEKLARSTVO STEKLOBRUSILSTVO STEKLOGRAVERSTVO IZDELOVANJE OGLEDAL IN OKVIROV
'	s.-
POSLUŽUJTE SE NAŠIH USLUG. ZA NAROČILA SE PRIPOROČA KOLEKTIV TER ZELI
SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1975!
GOSTINSKO PODJETJE POD GRADOM VELENJE
Kolektiv se zahvaljuje za obisk in vošči vsem občanom
SREČNO NOVO LETO 1975!
MLADINSKA KNJIGA VELENJE
ŽELI SREČNO IN USPESNO NOVO LETO 1975! OB NOVEM LETU IZBIRAJTE DARILA V NAŠI PRODAJALNI!
Vsem članom delovne skupnosti, občanom in delovnim kolektivom iskrene čestitke ob nastopajočem letu 1975!
SAVINJSKO-ŠALEŠKI ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
KEMIČNA ČISTILNICA PO LAK MARJANA VELENJE
želi svojim cenjenim strankam uspehov in sreče polno novo leto ter se priporoča.
MIRO HUDOVERNIK TESARSTVO - EMBALAŽA VELENJE
želi uspehov polno in zadovoljno novo leto 1975
POLANC ALOJZ RADŠEL RADOVAN
IZDELOVANJE DROBNIH KOVINSKIH PREDMETOV ŠOŠTANJ, GORIŠKA 9
Iskrene čestitke za novo leto 1975.
KOZMETIČNO FRIZERSKI SALON I RIS
VELENJE
Obiščite naš salon, da boste urejene in lepe pričakale novo leto. Za obisk se zahvaljujemo in vam želimo srečno novo leto
SLAŠČIČARNA MOVH ŠOŠTANJ
srečno in zadovoljno novo leto 1975; Priporočamo se za obisk
TAPETNI K CEHNER EDI Prešernova 7 — Velenje
Cenjenim strankam srečno novo leto
se priporočam za naročila ter želim
CVETLIČARNA IRIS VELENJE
Ob prazniku je primerno darilo tudi šopek
Srečno in zadovoljno novo leto 1975
URAR ZLATAR MARTIN PIREČNIK VELENJE
želi srečno novo leto 1975 in se priporoča
FRIZERSKI SALON IVICA - VIKICA VELENJE
cenjenim strankam želimo srečno novo leto 1975
IMAŠ ROMAIM
14
„Molčite!" je zakričal gospod Yamashita in zakrilil z rokama. ,,Ničesar nočem slišati o tem. Napravil sem vse, da bi vam pomagal. Nikoli vam ne bi smel dovoliti zapustiti Japonske. Zdaj mi je preostalo zelo malo ..."
„Lahko poiščete John-nyja," je rekla Yuki mirno. ,;Saj ste poskušali, ne? "
„Vse je v rokah gospoda Futokaja. Prepričan sem, da še ni bil utegnil . .."
„Vprašajte, prosim! Drugače bo Yuki morala Spati v parku. Policija v Angliji zelo nezaupljiva. Mogoče ji ne bo prav, če bo našla na klopi spečo Japonko. Mogoče bodo prišli sem na ambasado ..."
• RONALD KIRKBRIDE
lavka v tovarni ali doma v Ginzi.
Izbrala je zadnje, ker ji je bila moška družba všeč. Davno je že odkrila, da prav tako kot so oni všeč njej, je tudi ona njim, zato je bilo veliko bolj enostavno živeti po očetovih načelih v baru, kot pa kje drugje. Mnogoštevilne so bile samotne in nepokvarjene duše, ki jim je lahko' pomagala, ki so spoštovali njeno poštenje in čistost srca. Toda delala je napake, kot ta z gospodom Brownswordom, ali bratrancem Saburo, ki ji je pri desetih letih vzel nedolžnost, ker je trdil, da je to dobro za njeno zdravje.
Zavedala se je, daje dolgo iskala poštenega prijatelja, ki bi nadomestil očetovo podobo. Res, ni pričakovala, da se bo Johnny tako obnašal po tistem prvem srečanju v Palacu, toda ko sta se ponovno srečala na podzemski postaji "Šinbaši, je pričela misliti drugače.

i:
ili
Gospod Yamashita je odrinil stol in vstal. Roke so se mu tresle. Pričel je brskati po mizi in urejati neke papirje, da se je s tem umiril, nato pa urno odkorakal prek sobe in izginil skozi vrata.
Yuki je sedla v naslanjač in poskušala urediti svoje misli. Ker je zapustila Brownswordovo stanovanje, jq bila na cesti in ni vedela, kam naj gre ali kaj naj stori. Preostal ji je en sam prostor, kjer je lahko prebila noč -postaja Charing Cross.
Toda, ko je v avtobusu iskala po torbici drobiž, da bi plačala vozovnico, je na veliko presenečenje našla v njej bankovec za deset funtov. Še popoldne je preiskala vso torbico, takoj nato pa se je brigadir Brownsword vrnil iz „Britannie", zato to prijazno darilo ni moglo priti od nikogar drugega kod od njega.
Pomagalo ji je, da si je plačala sobo v hotelu Belzi-se, toda, ko je zdaj sedela tukaj in premišljevala o prijaznem darilu, ni bila gotova, če je bilo res prijazno. Kar je ponudila brigadirju Brownswordu, je bila navadna hvaležnost in spoštovanje. Od njega ni zahtevala nič fizičnega in zato ni pričakovala nič takšnega. V svojem življenju je ustregla številnim moškim, a pri tem nikoli ni prihajalo v po štev kakšno povračilo. Ce bi kdorkoli kaj takšnega poskušal, ali samo namignil, bi ga udarila.
Zdaj pa je poročnik Brownsword pretrgal to tradicijo in ji za uslugo podaril deset funtov. Mar jo je že od začetka napačno razumel? Morda ni nikoli poskušal poiskati Johnnyja, darilo pa ji dal zato, da bi si olajšal vest?
Nagonsko je odprla torbico in izvlekla majhne, srebrne ploščke, ki jih je vedno nosila s seboj kot družinsko relikvijo. Zaradi krivde vsa presunjena je zašepetala: „Oh, oče! Kaj sem res storila veliko napako? Tako sramotno je. Oh, ko bi bil vsaj ti tukaj in mi pomagal!"
Takoj po njegovi smrti se ji je prav isto dogodilo v Tokiu. Življenje ji je kar naprej kazalo zobe. Vedno je računala na njegovo pomoč in nasvet, toda ko to več ni bilo mogoče, se je hočeš — nočeš morala znajti sama, kakor je vedela in znala. Zelo malo je bilo priložnosti, da bi se neporočeno dekle preživljalo kako
drugače kot strežajka ali de-
?
Nek ameriški vojak jo je nadlegoval vso pot na cesti. Bil je zelo pijan in je na vsak način hotel, da bi šla z njim v nek bar v Ginzo, kar pa s tujci ni nikoli počenjala.
Bil je vztrajen. Poskušala ga je odriniti proč, klicati na pomoč, toda pojav, da ameriški vojak napada Japonko je bil tako pogost, da nikogar ni več vznemirjal. Njeni sonarodnjaki, veliko manjši in drobnejši od Američanov, v stalnem tekanju za nečem, je sploh niso pogledali. In kako si je oddahnila, ko se je kot iz neba prikazal brezhibno oblečen Anglež, ki ga je takoj spoznala, stopil pred vojaka ter ga sunil proč.
„Prosim, pusti to mlado damo pri miru!" je ukazal.
Američan se je opotekel in izbuljil oči. Pogledal je Angleža, med kletvico pljunil na tla ter stegnil pesti proti njemu. Naenkrat ,je počilo in Anglež je s silovitim udarcem podrl vojaka na tla. Zgrudil se je na asfalt in mirno obležal z razkoračeni-mi nogami.
„Zelo prijazno, da ste Yuki častno pripeljali domov," je rekla in z začudenimi očmi, ko je odložila svojo furoshiki, opazovala okrog sebe zahodnjaške stole, veliko mizo, veliko modro zofo, plinsko peč ter za svetlo zaveso bleščečo kuhinjsko opravo.
„Pozabite na to," je odgovoril. ,,Pač ne maram pustiti dame v neprijetnem položaju. Obema je potrebna kopel in malce prigrizka, saj ste videti kot posvaljkan ptiček." Stopil je prek sobe, odprl vrata in ji pomignil, naj vstopi. „Tuš je za to zaveso."
„Ne potrebujem tuša. Imate mogoče likalnik? " -
„V kuhinji. Zakaj ne potegnete s sebe to sračje gnezdo in se ne uredite, medtem ko se bom umival."
„Da, prosim."
Stegnila je roko na hrbet in odpela obi, da je kimono padel na tla in razkril gol pas in drage rožnate hlačke.
„Zelo prijazen mož," je rekla. „Ceprav ne marate deklet. Ko sva se srečala v baru . .."
„Nikakor me ne razumi narobe," je rekel, ji ovil kimono okrog telesa in jo odpeljal v splanico. „Stori, kar ti bom rekel in brez neumnosti. Ko se bom vrnil, pričakujem, 4a boš oblečena kot ugledna, mlada dama, kar prav gotovo si."
Vrata so se s treskom zaprla za njim.
I'
Kratka kronika najpomembnejših dogodkov doma in v svetu
-r
PO ZAPISIH FRANCOSKE NOVINARSKE AGENCIJE POVZEMAMO KRATEK KRO NlCNI PREGLED NAJ POMEMBNEJŠIH DOGOD KOV V LETU, OD KATERE GA SE PRAVKAR POSLAV LJAMO.
JANUAR
18.	— Podpis sporazuma o premirju med izraelskimi m egiptovskimi enotami, ki bo zaključen 4. marca.
19.	— 20. - Kitajsko -južnovietnamski spor, ki je bil podoben krajši vojni in je trajal dva dni.
FEBRUAR
9. - Zaključen okvirni francosko-iranski sporazum, ki so ga komentatoiji omenjali kot najpomembnejši te vrste med industrijsko državo in državo proizvajalko nafte: Francija naj bi po sporazumu pošiljala Iranu nuklearne centrale, iz Irana pa bi uvažala plin.
11. - 13. - V Washingtonu je bila konferenca 13 držav — potrošnic nafte (brez Francije). Sklenili so, da bodo organizirali koordinacijsko skupino, ki bo pripravila konferenco uvozni-
JULIJ	6. - V Lusaki so se dogovo-
l: T .X „ArgentxV" Je umW o nezavišnosti Mozambika, predsednik Peron. Njegovo m*g.*- Ameriški predsednik sto je prevzela soproga Izabe^d je dal popolno amnestijo Pernn dntpH ama nr.Hnrpd«^,^^ Nixo,[u	J
Peron, dotedanja podpredsed; ca republike, ki naj bi ostala tem mestu tri leta.
15. — Na Cipru so pripadni' grške nacionalne garde izve vojaški udar. Predsednik Maki rios je zapustil otok.
Gerald Ford z ženo
Willy Brandt
kov in proizvajalcev črnega zlata.
28. - ZDA in Egipt obnavljata diplomatsko sodelovanje, ki je bilo prekinjeno leta 1967 v času junijske vojne.
MAREC
3.	- Največja letalska nesreča vseh časov. Letalo turške agencije DC-10 se je kmalu po vzletu zrušilo v bližini pariškega letališča Orly, kar je povzročilo 345 mrtvih.
4.	- V Veliki Britaniji je konservativna vlada pod vodstvom Edwarda Heatha dala ostavko. Naslednjega dne so la-buristi formirali manjšinsko vlado pod vodstvom Harolda Wil-sona.
6. — Končana stavka rudarjev v Veliki Britaniji, kise je začela 9. februarja.
12. - 13. - V sovjetskem mestu Pucundi sta se sestala francoski predsednik George Pompidou in generalni sekretar CK KPSS Leonid Brežnjev.
12. - Na Portugalskem je general Spinola zamenjal generala Gomesa zaradi neenotne politike do kolonialnih dežel.
18. — Na Dunaju so se predstavniki proizvajalk nafte odločili ukiniti embargo na izvoz nafte v ZDA. Proti takšnemu /sklepu sta glasovali Libija in Sirija. Prepoved izvoza nafte v
Nizozemsko je trajala do 11. julija.
26. -' V Romuniji so izvolili predsedstvo republike z Nikolajem Ceausescom na čelu.
APRIL
2. - Umrl francoski predsednik republike George Pompidou.
5. — V Laosu je formirana začasna vlada nacionalne enotnosti.
7. - V Libiji se je polkovnik Gadafi odrekel političnih in administrativnih funkcij.
25. — Na Portugalskem je izveden vojaški udar proti fašistični vladi. General Spinola je proglašen za začasnega predsednika republike 15. maja.
MAJ
7. — Kancler Zvezne republike Nemčije Willi Brandt je po
20. - Na Cipru se izkrcaflast v°jastvo m s tem prisili k turške enote in do avgusta zašf cesaiia Selassia. dejo 40 % ozemlja.	[30- - General Spinola na
23. - V Grčiji prevzamej rtugalskem daje ostavko, za oblast civilisti. Konstantin & edsednika republike je imeno-ramanlis se vrne iz tujine in fofll^H0mes• mira vlado.
se začr na
OKTOBER
21. — V Beirutu sta se sestala ncoski minister za
Pssst!
Bilo je pusto, deževno jutro, da si se že zjutraj naveličal dneva. Nič kaj* dobrega si ni obetala, ko se je vzpenjala po stopnicah. V polmračnem hodniku, pred kadrovsko pisarno se je vsedla na klop in čakala.
Ze neštetokrat je vzela papirje iz torbice, še enkrat pregledala, če ima vse, potem pa je s pogledom prešinila roke, zga-rane, utrujene, kakor da bi bila za njo že vrsta let, pa ji je bilo samo dvajset. Ah bo dobila delo? Mora! Mora! Ne, nazaj v tujino nikoli več! Po srcu se je čutila starko, ki je prišla umreti domov, ker še ležati ne bi mogla v tuji zemlji.
Denar??? Kar zgro- „ žila se je. Res, veliko ga
■■■■■■■■i
je zaslužila, toda če bi srečala Slovenca,' bi jo bilo sram. Doma kaj takega ne bi delala. Ko je zbolela, niso več hoteli slišati zanjo. Nikjer tople domače besede, nikjer razumevanja. V napoto si jim, ko ne moreš več garati. Potem pa domoto-žje, po vsem, še po travnikih, po gozdovih . ..
V službo je bila sprejeta. Globoko v njej je vriskalo, potihoma si je zatrjevala, kako bo pridna, kako prizadevna, kako jo bodo imeli vsi radi.
Čakala je na avtobus pred tovarno in srečala znanko.
„Kaj si že tudi ti prišla iz Nemčije? "
Samo pokimala je, potem pa se je vsa otožna zgubila v množici obrazov.
Ničesar, prav ničesar si nista imeli povedati.
-eb-
KHi
mm |
vohunski aferi odstopil.
12. - V Italiji je več kot 60 % volivcev glasovalo na referendumu za zakon o ločitvi.
15.	- V Zvezni republiki Nemčiji izberejo za novega kanclerja Walteija Schella.
16.	- V Indiji je izvedena prva eksplozija atomske bombe.
19. - Novi predsednik francoske republike je Giscard d'Estaing.
31. - V Ženevi so podpisali sporazum o premirju nad izraelskimi in sirijskimi enotami na Golanu.
JUNIJ —
3. - Letalo Concorde je preletelo razdaljo Pariz — Rio de Janeiro in nazaj v 12 urah.
12. -.19. - Ameriški predsednik Richard Nixon obišče države Bližnjega vzhoda z namenom, da poveča vpliv ZDA na tem področju.
26. - V Bruslju je podpisana
Nova atlantska listina.
28. - V Ženevi konferenca o Cipru, na kateffcoskl minister za zunanje sodelujejo predstavniki Grčiji f vodja palestinskega Turčije in Velike Britanije. 1( 'obodilnega gibanja Jaser avgusta se jim pridružijo . Mat. To je prvič, da se je pa-predstavniki turške in gršk l'nskl voditelj sestal z nekim manjšine na otoku. Konferenc £favn^om zahodne države, je končana brez sporazuma . : • ~ ^ Rabatu so or-bodočnosti otoka.	,lzlfal1 7- arabski vrh, ki je
AVGUST	eJel resolucijo o pravicah pa-
5. - Ameriški predsedni Irskega naroda kot neod-Richard Nixon je preko RT ne nacionalne enote pod vod-priznal svoje sodelovanje v afe Dm palestinske osvobodilne Watergate in zaradi tega odst 5qvEMBER
Pll9. - Gerald Ford je izbran 2 ~ Palestinski vodja Jaser 38. predsednika ZDA.	,fat. .na*°P» v Generalni
26. - V Alžiru je podpisa pscini Združenih narodov, sporazum o neodvisnosti Gvin 7 Organizacija za sodelo-je Bisao, ki je proglašena za n 'e . m ekonomski razvoj je odvisno 10. septembra.	anizirala mednarodno agen-
| za energetiko, ki združuje žav, z nalogo, da v slučaju razdeljuje nafto. Francija ina članida evropske eko-ske skupnosti, ki v tej agense sodeluje.
Generalna skupščina iženih narodov je objavila palestinskega naroda na ;tojnost iin neodvisnost, pa daje (palestinski osvo-organizaciji status stal-opazovalca v ZN. - 24. - V Vladivostoku sestala Ford in Brežnjev. isala sta načelni sporazum igovor o kontroli oboroženi. — Šef vojaškega režima v biji general Aman Andom zamenjan in skupaj z 59 stavniki nekdanjega držav-vodstva ustreljen. 28. - Francija ukinja embar ECEMBER
Juan Peron z ženo Evoč
go pošiljanja orožja v deželi Bližnjega vzhoda. Embargo veljal od 1967. leta. SEPTEMBER
sprejel zakon, s katerim se drža va Sikim priključi Indijski Uniji-
— 7. — Sedmi francosko-Je stski vrh v Parizu. Brežnjev iscard d'Estaing sta se spo-Jmela, da je treba pospešiti 4. - Indijski parlament je tave na konferenco o var-
I—i
Evrope. - Predsednik Makarios se a na Ciper, da bi nadaljeval predsedniške dolžnosti.
Grki na referendumu sjo za republik®.
-	10. - V Parizu je 7. loevropski sestanek de-držav. Organizirali so
«ki svet, ki se bo sestajal rt na leto.
-	Vodja rodezijske vlade iith" je objavil sporazum z dilnim gibanjem, v kate-med drugim rečeno, da i končati z oboroženimi i, osvoboditi politične in sklicati ustavno kon-
:o.
-	16. — Na francoskih se sestaneta predsednik
ie in ZDA.
I I
I
11.	- Francoska vlada je enila, da morajo vsi francoski avljani biti do leta 1978 so-no zavarovani.
12.	— V Etiopiji prevzema
I
U
FELJTON
13
L glav
mm
Začela se je 31. maja 1916 ob 14.28
Večina posadke je bila .mrtva ali ranjena, na ladji je besnelo nešteta požarov.
Ko je admiral Goodenough, ki je oprezal za nemško glavnino, priplul mimo, so njegove lahke križarke vsule na nepremičnega nasprotnika točo granat.
„Wiesbaden" je bil prava podoba pekla. Na vsej ladji menda ni bilo prostora, ki ne bi bil poškodovan, celotna nadgradnja je bila eno samo morišče, po katerem so ležala razmetana trupla padlih mornarjev in častnikov.
Toda prav v trenutku, ko so angleške ladje pošiljale vanjo salvo za salvo, je skupina neznanih herojev na nemški ladji sredi ognja in jeklene toče, ki je deževala nanje, uspela napolniti zadnjo torpedno cev in izstreliti torpedo proti Angležem. Nikoli niso mogli ugotoviti, kdo so bili ti možje z na smrt obsojene nemške lahke križarke, ki so opravili to pogumno, herojsko dejanje.
Dejstvo pa je, da je ta zadnji torpedo zadel angleško ladjo „Marlborough" in jo tako poškodoval, da je postala nesposobna za boj in se je morala umakniti.
To je bilo zadnje dejanje odpora, zakaj nekaj minut kasneje se je „Wiesbaden" (o kateri so kasneje spletli cele legende) počasi potopila, goreč kot zažgana bakla.
Nikoli dotlej ni v zgodovini pomorskega bojevanja katerakoli ladja prestala tako hudo obstreljevanje predno seje potopila.
SCHEER NASKOČI ŠE ENKRAT
Tudi nemški vrhovni poveljnik očitno ni pozabil na „Wiesbaden", kajti ob 6.55 je ukazal poveljniku flctile torpednih čolnov naj se približa nesrečni lahki križarki in reši njeno posadko.
Hkrati s tem pa je znova obrnil svojo eskadro in jo usmeril proti nasprotniku.
To je bila povsem neverjetna odločitev, sklep, o katerem so po končani bitki še dolgo razpravljali. Zakaj je admiral Scheer, ki je sedaj že povsem dobro vedel, s kom ima opravka in ki se je vseskozi branil spopada z glavnino angleškega ladjevja), ukazal, naj se njegove že
• . -
t; - . >
* " „
a

i. ■f ■
precej zdelane ladje še enkrat obrnejo proti Angležem?
V poročilu cesarju, ki ga je dal po bitki, je admiral Scheer zapisal, da se je za tak ukrep odločil zato, ker je mislil, da bo s to nenadno in pogumno akcijo presenetil Angleže ter jim prizadejal odločilen poraz. Hkrati s tem, je pisal kasneje, sem upal, da bom rešil posadko „Wiesbadna".
Tako je pisal nemški vrhovni poveljnik, pomorski strokovnjaki pa so prišli kasneje do spoznanja, da je resnica verjetno drugačna.
Scheer je verjetno mislil, da se bo po poti, ki si jo je izbral, najlažje neopaženo umaknil z območja spopada in varno pripeljal svoje hudo zdelane ladje domov v pristanišče.
Ta razlaga je veliko bolj verjetna kot pa Scheerevo malce dramatično in z določenim namenom napisano pojasnilo po bitki.
Naj bo kakorkoli že, zanesljivo je, da admiral Scheer v nobenem primeru ni pričakoval tega, kar ga je doletelo, ko je svoje ladje znova usmeril proti Angležem.
Nekaj minut po sedmi uri zvečer je nemška eskadra znova prišla v doseg angleških topov. Admiral Hipper, čigar admiralska ladja „Lutzow" se je z zadnjimi močmi vlekla proti domu (v njej je bilo na stotine ton vode in morje je pljuskalo po palubi, ki je molela komaj nekaj centimetrov nad gladino), se je preselil na toroedni čoln „G 39".
Čeprav so nemški torpedni čolni poskusili spustiti dimno zaveso in tako skriti poškodovano admiralsko ladjo „Lutzow", so le-to vendarle zadeli štirje dobro merjeni streli in pozvročili na njej še hujša razdejanja.
Bilo je^ videti, da je njen konec že povsem blizu.
Angleške ladje, ki so znova zagledale umikajoče se Nemce, so začele streljati nanje z vsemi topovi. Razdalja je bila majhna in angleški topničarji so zadevah zelo natančno.
Najbolj so bile prizadete nemške ladje „Derfflin-get", ki je plula na čelu skupine bojnih križark in „Ko-nig" ter ..Gosser Kurfust", ki sta vodih bojne ladje.
u v,..'?-. - .
Da bi bila nesreča še večja, je prišlo med vožnjo v skupini bojnih križark do velike zmešnjave, nekaj ladij je zaradi napačnega manevriranja skorajda trčilo. Več ladij se je izognilo trčenju, ko so plule druga za drugo, tako, da so povsem ustavile stroje-dve ali tri pa so celo morale zapluti z vzratno vožnjo, da se niso zaletele v spredaj vozeče sosede.
In to vse med nenehnim obstreljevanjem, ki je bilo topot še toliko bolj natančno in učinkovito, ker so bile nemške ladje jasno vidne na obzorju, na katerem je zahajalo sonce, Angleži pa so bili varno skriti v meglici na drugi strani.
Admiralu Scneeru so nekoukc pomagali torpedni čolni Tretje flotile, ki so jih poslali reševat posadko ,,Wiesbadna". Ker torpedni čolni niso našli ladje (ta se je že pred tem potopila), so se obrnili nazaj in mimogrede napadli Angleže. Čeprav niso torpedni čolni povzročili nobene škode, pa so vendarle podarili glavnini svojega ladjevja nekaj dragocenih minut oddiha. Med napadom nemških torpednih čolnov so se morali namreč Angleži umikati sem ter tja in se izogibati torpedom.
Čez nekaj časa pa je Scheer, ki je bil pod nenehnim točnim angleškim ognjem, spoznal, da se morajo njegove ladje kar najhitreje umakniti, če nočejo, da bodo potopljene.
Ob 7.15 je znova ukazal, naj izvedejo obrat za 180 stopinj in se umaknejo. Topot je bilo menever še težje izvesti kot prvič, kajti mnoge ladje so bile poškodovane, del posadk pa mrtev ali ranjen. Veliko vprašanje je bilo, če jim bo v vsesplošni zmešnjavi sploh uspelo vsaj za silo uspešno opraviti predpisani umik. •
SAMOMORILSKI NAPAD KRIŽARK
Scheer je vedel, da se ga bodo Angleži topot med izvajanjem manevra, obrata za 180 stopinj, lotili mnogo odločneje kot prvič. Vedel pa je tudi, daje od tega manevra odvisno vse; če ne uspe, bo nemško ladjevje neusmiljeno potopljeno.
i

mm
tm
humor
■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■j
!IIIIIMini11......iiiiumimmm..................................................................................................................................................
H i
I
I
I I
I
I I I I I
11 Lepe i silvestrski ■ =	na večer	# Modna kreatorko Staša
■■-		
■ =
■ =
— Saj sem že izdiinlla, doktor!...
sl
S i
■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■s =
Križanka
VODORAVNO: 1. mojster, največkrat častni naslov slavnih dirigentov ali skladateljev, 8. v slovnici prilastek, stavčni člen, ki pojasnjuje samostalnik, 9. vrsta kock za sestavljanje, 10. avtomobilska oznaka za Sisak, 11. okrasni kamen, 13. tiho!, 15 ... in krik, 16. ljubkovalno žensko ime, Otilija, 17. glavni števnik, 18. moški pevski glas, 20. veznik, 21. okence, 24. prvotno ime za rusko mesto Volgograd,-26. kraj na otoku Malaita v južnih Solomon-skih otokih.
NAVPIČNO: 1. slovenski zgodovinar, Josip, 2. grška boginja nesreče, 3. izvleček iz rženih rožič-kov, v medicini za ustavitev krvavenja, 4. glavno mesto kantona Wallis v južni Švici, 5. Tone Bole, 6. angleški umetniški zgodovinar in socialni reformator, John, 7. žulj ali rana od obutve,' otiščanec, 12. iverna plošča, 13. domača pogača, jed iz finega kvašenega testa z razni-
mi nadevi, 14. gora v Julijcih, 19. otok v zadrskem arhipelagu, 22. najdaljša reka v Afriki, 23. češka pritrdilnica, 25. znak za kemično
prvino radij.
•
1«	2	[3	4 .	5	6	7 -
i \						
r				••	10	
		11		12		
u	14			15		
i«			••	1» '		
m			19			
20		S	21		22	23
24 |		25				
2«		*			•	
GVAPO - ŠALJIVA ZGODBA Z DIVJEGA ZAHODA - I. ANTIČ
FEDERALNI ŠERIF JE DEJAL, DA BOSTA HANK IN FILIP TU POČAKALA PO-G.LMARJA L0MANČEV - C, VAPA !
VEM ZA MESTO,KI JE NAJBOLJ PRIMERNO IA lASFDCL TAM STA NADBR^ OBA TIPA... P0JDIVA PREVIDNO TJA..!
kolikor nam jih je še ostalo, bomo med drugim porabile tudi za to, da se nekoliko polepšamo . in dokončno uredimo svojo garderobo, ki jo bomo potrebovale v prazničnih dneh in še posebej obleko, v kateri bomo dočakale novo leto.
Obleka je gotovo že kupljena, sešita, skratka pripravljena. To pa še ni vse. Ce želite biti na novoletno noč nekoliko bolj slovesne, ele-gantnejše in sploh čisto drugačne kot sicer, potem se odločite še za kakšen lep modni dodatek. Zelo odprto obleko, ki odkriva ramena, bo obvezno spremljal svilen šal ali plet iz kašmirske volne, prav rade pa si bomo ogrnile tudi krzneno štolo.
Od manjSh dodatkov, od tistih tisoč drobnarij, ki so ta čas moderne, pa lahko izberemo velik cvet, dolge nize ogrlic pa uhane in zapestnice.
Najbolj pomembno pa je, da se boste v obleki, v kateri
llllllllllllHlllllllillltlllllllllllllUlIllllllllllllllllimilllill
boste zaplesale V novo leto, počutile prijetno in sproščeno.
Le do praznovanje vam
lepo v novem
želim in vse letu.
Vaša modna kreatorka STAŠA GORENSEK
illllllllUIHIIIlilllllllllHIlHIllUlllllimillUlIlUlIllItlllllllltllllll
Špela Rozin, filmska igralka, ki se je spominjamo iz filmov: Čudno dekle, Nemirni... je po daljšem odmoru v lanskem letu zaigrala v filmu režiseija Mikija Stamen-koviča „SB nastavlja past". Medtem Špela v svojem stanovanju t Sarajevu, kjer živi s svojim možem, akademskim slikaijem Ismetom Muje-zinovičem, goji cvetje. Ker živita v stolpnici, je Špela na terasi ateljeja svojega moža uredila cvetni vrt in pravi, da se ob cvetju počuti zelo prijetno, saj ob njem najde svoj mir.
IIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUII
MILENA SEITL: ,JKot veli-ko mladih, tudi mene tare stanovanjski problem. Zato si želim, da bi zgradili čimveč družbenih stanovanj za mlade, ki si morajo zdaj iskati sobe pri zasebnikih, za katere morajo povrhu vsega še veliko plačevati. Mislim, da bi se morala spremeniti tudi politika dodeljevanja stanovanj mladim, saj veliko težje pridemo do njih kot pa starejši."
MILOŠ VOLK, predsednik krajevne skupnosti Šoštanj: „Kljub prizadevanjem sveta krajevne skupnosti nismo uresničili vseh nalog za izboljšanje razmer v Šoštanju, ki smo si jih zadali na zbom občanov. Tako se je zavlačevalo z izgradnjo mostu prek Topolšice, cesta v Metleče še tudi ni asfaltirana, kot tudi ne priključki posameznih stran&ih cest. Kulturni dom, katerega otvoritev je bila predvidena za dan republike, še tudi ni gotov, čemur so precej prispevale slabe vremenske razmere. Želj, ki so pred nami, pa je zelo veliko. Predvsem želimo, da bi se tudi v Šoštanju uredile vse komunalne zadeve, uresničili plan do leta 19S0 tako v krajevni skupnosti kot v celotni občini; da bi čimprej zgradili telovadnico pri osnovni šoli Karel Destovnik Kajuh, .izboljšali zmogljivosti vodovoda, pristopili k izvajanju načrta za toplovod v Šoštanju, uredili telefonijo, saj so sedanje razmere na tem področju nevzdržne. Pričakujemo tudi, da bodo v prihodnjem letu vendarle začeli graditi novo zdravstveno postajo v Šoštanju. Naša velika želja je tudi, da bi elektrarna čimprej napravila lovilce pepela in pare; da bi dobili urbanistični in zazidalni načrt za levi breg Šoštanja. Okrepiti pa bi se tudi moralo sodelovanje med temeljnimi in organizacijami združenega dela ter krajevno skupnostjo. Od omenjenih organizacij pričakujemo v prihodnje več sredstev za uresničevanje sprejetih programov."
MARTIN SLATINŠEK knjigovodja: Leto 1974 je bilo zame zelo pestro s številnimi nalogami, ki jih je bilo treba opraviti. Enako si želim tudi v prihodnjem letu, še zlasti pa, da bi še naprej živeli v miru, slogi in razumevanju med narodi."
FRANC HUDEJ, poslovodja v Erini' železnini v Šoštanju: „Naša dolgoletna želja je bila, da si uredimo našo poslovalnico v Šoštanju. Staro trgovino smo imeli v starih nefunkcionalnih prostorih, ki smo jih v letošnjem letu preuredili in jih odprli v začetku tega meseca. Z novo trgovino smo pridobili dvakrat več prodajnih površin, pa tudi večje skladiščne prostore. Trgovina, ki deluje na samopostrežni način, je zelo sodobno opremljena. Izbira je veliko večja in boljša kot ie bila prej.
Nova „Zeleznina" je odprta od 7-12 in od 14. do 16. ure. Tudi mi bi radi imeli malo več prostega časa, zato si želimo, da bi prišli na NON-STOP. To si prav gotovo želijo tudi potrošniki. Marca bomo uvedli poskusno takšen odpiralni čas, če bomo dobili dovolj prodajalcev."
JAKOB GROŠL, dipl. ekonomist: .Letošnje leto je zame jubilejno, saj je minilo petnajst let, odkar sem se navduši za atletiko, pred petimi leti pa sem postal član atletskega kluba Velenje. Med dogodki z atletske steze mi bo najbolj ostal v spominu naslednji: Ob obletnici mature sem napovedoval dvoboj ekonomski srednji šoli iz Celja na 10 km. Jaz sem tekel sam vseh deset kilometrov, mojih nasprotnikov pa je bilo pet. Vsak je tekel po dva tisoč metrov. Dvoboj sem dobil z minuto prednosti. V prihodnjem letu si želim, da bi bil še uspešnejši in hitrejši kot letos, da bi tako pripravil mnogo mlajšim članom našega kluba neprijetno presenečenje. To so moje povsem osebne želje. Glede mojih širših želja, če jih izrazim v meni zelo znanem jeziku, pa želim, da bi se odvijali v bodočnosti mednarodni spopadi samo na športnem področju."
SLAVICA GLASENCNIK, delavka: „Zame je bilo letošnje leto takšno kot vsa druga. Bilo je nekaj dobrega, pa tudi nekaj slabih trenutkov. Vse želje se mi seveda niso izpolnile, ker jih je preveč. Vesela in srečna bi bila, če bi se mi izpolnila moja največja želja da bi dobila stanovanje. Zdaj sem v takšnem, da normalen človek komaj vzdrži. Stene so vlažne, zato mi obleke pogosto plesnijo. Doma v Zavodnjah pa tudi ne morem stanovati, ker imam od avtobusne postaje do doma še precej pešačiti. Če si ne bom mogla urediti stanovanjskega problema, bom najbrž morala
pustiti službo. Vendar ne vem, kje bom potem. Doma imamo kmetijo, otrok nas je več, na njej pa bo lahko ostal te ede n . "____________
JOŽKO BOJADJIEVSKI: „V letošnjem letu so se uresničile moje največje želje, zato je bilo zame resnično srečno. V prizadevanjih za čimboljšo izvežbanost naših teritorialnih enot za cilje vseljudskega odpora, smo letos uspešno izvedli več vaj. Med njimi je bila vsekakor najboljša „Go-renje-Svobodno", ki je pokazala na veliko sposobnost naših teritorialnih enot in ljudi za vodenje splošnega ljudskega odpora. Glede naštevanja osebnih želja, sem kar malo v zadregi, s katero bi začel. Letos je preteklo 25 let, odkar sem prišel v Slovenijo. Vselil sem se v novo hišo in se tako reSl velikih stihi. Najbolj ponosen pa sem na to, da je hčerka rodila sinčka in sem tako postal presrečen stari očka."
FRANC DEBELJAK, miličnik: ,JLetošnje leto je bilo še bolj naporno kot prejšnja, saj je dela vedno več. Avtomobilov je vedno več na cesti, zato narašča število prometnih prekrškov pa tudi drugih kaznivih dejanj. Želja ob novem letu je veliko, toda denaija za njihovo uresničitev je bolj malo. Moja velika želja je, da bi bilo čim manj žrtev na cesti, saj je v našem poklicu najbolj mučno obravnavati prometne nesreče, katere zahtevajo smrtne žrtve."'
IVICA JUVAN, učenka: „Glede na to, da sem še učenka, so moje novoletne želje povezane z učenjem. V šoli za tehnične risarke, za katero sem se odločila po končani osnovni šoli, bi rada bila Se bolj pridna kot doslej. Ker sem doma v Slovenj Gradcu, si zelo želim, da bi mi eno izmed podjetij v mojem domačem kraju odobrilo štipendijo, kjer bi se lahko po končani šoli zaposlila. Zelo rada bi bila namreč zaposlena v Slovenj Gradcu,
FRANC KAVSAK, kmet: „Na kmetih je pač največja želja zdravje. Če bo zdravja dosti, bo tudi novo leto veselo in uspešno. Malo nezadovoljen sem z draginjo, ki je vse večja, na drugi strani pa kmetje ne dobimo veliko več za mleko ali živino kot pred leti. To vprašanje se bo enkrat moralo rešiti. Pred leti sem si uredil hlev, zdaj pa čaka na to še hiša. Če bo denar, jo bom popravil prihodnje leto, če pa denaija ne bo, bo pač morala počakati še kakšno leto."
JOŽE KRIČEJ, rudar: „V letošnjem letu se mi je vsekakor najbolj vtisnilo v spomin svetovno prvenstvo pihalnih orkestrov na Nizozemskem, katero smo se velenjski godbeniki udeležili v okviru strokovne ekskurzije. To je bilo zame resnično enkratno doživetje. V prihodnjem letu pa si želim, da bi se na republiškem tekmovanju pihalnih orkestrov čimbolje odrezali glede na to, da bo to tekmovanje v Velenju ob stoti obletnici velenjskega premogovnika."
ALOJZ GRAZER, šofer:, M to 1974 je bilo zame uspešno Hišo sem pokril, zato sem več kot zadovoljen. Prihodnje leto bom gradnjo nadaljeval, vendar le, če bom že dobil posojilo. Pričakujem, da se bom v novo stanovanje vselil v letu 1976. Glede osebnih želja pa seveda želim veliko zdravja v družini."
MILKA MEH, učenka skega šolskega centra: letošnjem letu sem vila od osnovne vpisala na rudarski center v Velenju, šolo za tehnične risarke. n> mi. žal, da sem izbrala ta poklic, saj me je že v ni šoli risanje zelo Moja največja želja je, da letnik čim bolj končala."
JOŽE KROFL, upokojenec: „Zdaj, ko sem upokojenec, so moje želje bolj skromne. Še naprej naj ostane tako, kot je bilo doslej — mir in sloga med narodi. Trideset let sem delal kot rudar v jami, zdaj pa sem globine zamenjal s hribi. Postal sem vnet planinec. Opravil sem tudi že polovico šaleške planinske poti. Zato si želim zdravja, da bi lahko še dolgo užival svež planinski zrak."
SLAVKO ŠUMAH, kmet: „Ja, želje!? Da ne bi bilo treba toliko garati. Vendar je takšna želja neuresničlji-va, saj imam deset hektaijev obdelovalne zemlje in osem glav živine v hlevu. Zelo rad bi si kupil nov traktor, da bi si z ženo malo olajšala delo. Delati morava kar sama, saj otroci ne morejo veliko pomagati, ker hodijo štiije v šolo, trije pa so še mlajši. Moja največja želja je, da bi bili vsi zdravi."
POSLOVNA ENOTA CELJE
S
želi srečno novo leto 1975 svojim zavarovancem, občanom občine Velenje ter se priporoča za nadaljnje sodelovanje
s
Gradbeno
industrijsko
podjetje
VEGRAD
Velenje
Vsem članom kolektiva, delovnim organizacijam, poslovnim sodelavcem in občanom velenjske občine
ŽELIMO SREČNO IN ZADOVOLJNO TER USPEHOV POLNO NOVO LETO 1975!
GORNJESAVINJSKE ZANIMIVOST!
Čedalje manj makadama proti Logarski dolini
Že dober mesec delavci cestnega podjetja iz Celja-hitijo z deli na urejanju cestišča in ga pripravljajo, da po njem speljejo asfaltni trak od Solčave do Soteske. Lepo vreme delavce še bolj spodbuja k delu in zato lahko upravičeno upamo, da bo ta odsek do poletja prihodnjega leta že asfaltiran. Odsek je zaradi ožine še posebej zahteven, saj je bil pred štiridesetimi leti širok komaj za enega pešca. Zadnji odsek makadama od Soteske do sester Logar naj bi se skril pod asfalt do jeseni leta 1975.
Dela na asfaltiranju cestišča od Šentruperta do Logarske doline so bila začeta pred štirinajstimi leti, končana pa bodo prihodnje leto.
L. P.
LJUBNO OB SAVINJI
NOVOLETNA I J/OSČIUNIICA
Franc Sarb, predsednik skupSčine občine Velenje
Delovnim kolektivom, vsem delovnim ljudem in prebivalcem občine Mozirje želim uspeha polno delovno leto 1975. Naša skupna skrb ostaja še naprej realizacija osnovnih nalog, ki smo sijih zadali v začetku formiranja nove skupščine.
Predvsem si moramo prizadevati, da našo dolino odpremo in se tako rešimo zaprtosti in s tem gospodarsko napredujemo. Pomembno bo, da znižamo dnevno migracijo tisoč delavcev, ki se vozijo na delo izven doline, kar brez dvoma vpliva na njihovo storilnost in delovni elan. Prizadevati se bomo morali, da doma ustvarimo čimveč delovnih mest in prepričan sem, da nam bo to uspelo. Prvi začetki se že kažejo. Položitev temeljev novega kovinarskega obrata na Ljubnem bo zagotovil prostor 120 delavcem, v letu 1975 računamo z začetkom del konfekcijskega obrata Elkroja v Solčavi V načrtu skupščine je, da v naslednjih petih letih v dolini pridobimo 500 novih delovnih mest in prepričan sem, da jih bomo.
Prizadevati si moramo tudi, da bomo dogradili, izpopolnili in modernizirali naše šole ter posvetili skrb izobraževanju kadrov. Želim, da bi se vsakdo na svojem delovnem mestu dobro počutil in da bi vse svoje sile vložil v izgradnjo našega samoupravnega sistema, za boljši jutrišnji dan nas vseh."
Nov temeljni kamen -nova delovna mesta
V soboto, 21. decembra dopoldne so delavci SGP Gradbenik položili temelje proizvodni-dvorani za izdelavo sestavnih delov kmetijske mehanizacije na Ljubnem ob Savinji, kjer bo' zaposlenih okrog 120 ljudi.
Splošno gradbeno podjetje Gradbenik je imel do leta 1970 predvsem značaj obrtniške dejavnosti. Zaradi skromnih gradbenih potreb v Gornji Savinjski dolini za razširitev in modernizacijo ni bilo dovolj zanimanja. Zaradi svoje majhnosti, podjetje ni moglo posegati na bolj oddaljena gradbišča.
V letu 1970 so začeli poleg gradbene dejavnosti razvijati še bolj rentabilno kovinarstvo, ki se je odvijalo na podlagi kooperacije. Najugodnejše rezultate so dosegli s SIP Šempeter. Od leta 1972 so.se prav zaradi tega sodelovanja že začeli kazati boljši uspehi. Delovni kolektiv je prišel do zaključka, da je edini izhod iz stagnacije, razširitev podjetja s povečanjem tistih dejavnosti, ki so najrenta-bilnejše. Izdelan je bil sanacijski . ' ' / -
program in .na podlagi čistih ekonomskih izračunov zastavljen načrt razširitve kovinarstva na Ljubnem. V tem programu je predvidena izgradnja nove proizvodne dvorane z 2050 kv. metri površine, z vsemi pripadajočimi stroji in napravami, ki so potrebne za produkcijo sestavnih delov kmetijske mehanizacije iz programa SIP Šempeter. S to razširitvijo bodo odprli tudi 120 novih delovnih mest, kar je za gornji del Gornje Savinjske doline zelp pomembno, saj se prav iz tega predela precej delavcev vozi na delo izven občine.
Celotna investicija naj bi po načrtu terjala 11 milijonov dinaijev. Poleg lastnih sredstev bodo pri tej naložbi pomagali s krediti še sklad skupnih rezerv

Ali je nedokončana { adaptacija šole že zastarela?
i
V letošnjem letu so na Ljubnem pričeli z adaptacijo in dozidavo novih šolskih prostorov. V obdobju sprejemanja projekta za to dozidavo pa najbrže še niso bili znani normativi za šolske prostore za celodnevno šolo. Vemo pa, da bodo v nekaj letih tudi osnovne šole v mozirski občini prešle na celodnevno šolo, zato se že danes lahko vprašamo: ali bodo prostori nove osnovne šole na Ljubnem zadoščali potrebam celodnevne šole? Kaj če ne? Ali bi se sedaj, ko gradnja še ni končana, morda dalo kaj pomagati? Ne vem, morda pa je le vredno razmisleka!
L. P:
SO Moziije in SR Slovenije ter Ljubljanska banka podružnica Celje.	\
Iz sanacijskega elaborata je razvidno, da se bo število zaposlenih v letu 1975 povečalo za petdeset, v letu 1976 pa še za nadaljnih osemdeset. PovpTečni mesečni dohodek pa bi letno' naraščal za približno petsto do šeststo din.
Kolikor je morda ta investicija na videz majhna, tako je za1 Ljubno in okolico izrednega pomena. Lokacija nove tovarne je takšna, da bo z novimi delovnimi mesti gotovo preprečila sedanje odseljevanje iz. občutljive-^ ga obmejnega prostora.
LIZA PODPECAN - KUHAR
• Mozirski učenci dobili posebno darilo
Blizu štiristo učencev nižjih razredov osnovne šole Mozirje si je v soboto ogledalo mladinsko gledališko predstavo .Pavli1 ha in malo čez les' v izvedbi SLG Celje.
V pozni popoldanski uri so se veselih obrazov vrnili iz Celja na svoje domove, kjer njihovo pripovedovanje rii- zamrlo še dolgo po večeiji.
To je bilo res lepo darilo Dedka mraza, ki sta mu z de-ifaijem pomagala osnovna šola Moziije in zveza kulturnopro-svetnih organizacij občine Mozirje.
Tudi ostalim šolam v mozirju bo Dedek mraz na podoben da-čin omogočil, da jim bo konec tega koledarskega leta še dolgo ostalv spominu.
L. P.
V ŠMARTNEM OB PAKI
Gasilski dom pod streho
Ker je bil stari gasilski dom v Šmartnem ob Paki že dotrajan, ni mogel več služiti novim razmeram, zato so začeli gasilci v začetku septembra z zidavo novega. Te dni je novi dom že pod streho.
Dom bo imel v pritličju dve garaži, delavnico, klubsko sobo-,
garderobo in sanitarije. V nadstropju pa dvorano, stanovanje za hišnika, garderobo in po-' trebne sanitarije. Dom bo imel tudi sušilni stolp, visok 14 metrov.
Dosedanji stroški zidave, spravilo lesa in drugega materiala znašajo okrog 47 starih milijonov. Tu so tudi všteti vsi pro-
stovoljni pfevozi s traktorji in konjsko vprego ter okrog 2000 prostovoljnih udarniških ur članov samih.
Za dokončno dograditev doma pričakujejo gasilci še na-daljno pomoč krajanov in širše družbene skupnosti. To naši gasilci tudi zaslužijo!
ZAVAROVALNICA SAVA
POSLOVNA ENOTA
EKSPOZITURA
ZASTOPSTVA
CELJE VELENJE SLOV. KONJICE . ŠENTJUR
ROGAŠKA SLATINA
• ZA 0PREŠNIKOVE V PAKI
Po dolini se je vlekla kar precej gosta megla, ki pa je bila vse bolj redka, ko smo se z avtomobilom vzpenjali po dolgih ovinkih proti Paškemu Kozjaku. Vendar naš cilj ni bil vrh, ampak smo nekje na sredi skrenili na desno, peljali nekaj sto metrov po cesti navzdol in se ustavili na jasi ob cesti. Spustili smo se še ve« deset metrov po stezi navzdol in v nekakšni kotanji sredi drevja zagledali majhno hišo, ki si v tem stanju v kakršnem je sedaj, ne zasluži tega imena. Stene so lesene, pravtako polovica strehe, drugi del strehe pa pokriva stara opeka. Zapihati bi moral le malo močnejS veter in lesene stene bi ostale brez strehe. Prav gotovo pa hiša ne bi vzdržala malo debelejše plasti snega.
Paka 60. Pri vratih nas je pozdravila drobna ženica. Njen obraz je bil bled, brez vsake rdečice in čeprav je imela na sebi še kar topel zimski plašč, jo je treslo zaradi mraza. To je bila Pavla Oprešnik, 70-letna ženica, ki nosi breme vse družine. Bled obraz je bil posledica njene bolezni. „Ze pet tednov se ne počutim preveč dobro, pa nimam časa, da bi šla k doktorju," je dejala.
Kljub mrazu nas ni povabila v hišo. Vendar ne zaradi tega, ker ne bi bila gostoljubna, ampak ker v njej enostavno ni prostora še za koga drugega. Zato smo si njene besede zapisovali kar zunaj na dvorišču. Medtem sta se nama. približala tudi njena dva sinova, Franci, 37 in 41-letni Jože ali Pepi, kot ga kliče mati. Sinova sta duševno prizadeta in nesposobna za vsako samostojno delo in življenje.
130 JURJEV ZA PET LJUDI
„Slabo življenje smo imeli, pa smo bili kar tiho. Ničesar nismo zahtevali. Vendar je bilo
Sama dobiva zaradi sodelovanja z NOB 400 dinaijev priznavalnine. Mož Jurij, ki ni bil nikoli redno zaposlen in je povsem odvisen od drugih, prejema 250 dinaijev družbene pomoči, sestra Marija pa 360 dinaijev. Sinova imata kmečki otroški dodatek, vsak po 160 dinarjev. Torej vseh pet skupaj 1330 dinaijev, ah nekaj manj kot 270 dinaijev na osebo. Če k temu prištejemo še Amalijinih 400 dinaijev, toliko dobiva kot vdova za možem, odpade na posameznika nekaj manj kot 290 dinaijev. Tega denarja resnično ni dovoli tudi za najnujnejše stvari. Se sreča, da imajo v štali dve kravi in nekaj več kot tri hektaije zemlje. Pavla pa je tarnala zaradi koče, v kateri živijo. „V takšnem slabem stanju je, da vas ne morem vanjo peljati. Ko pa se bom vselila v novo stanovanje, bom pripeljala celo procesijo," je vsa presrečna dejala in po licu so ji pritekle debele solze. „Ne smete jokati," smo jo tolažili. „Zdaj pa sploh ne, saj boste prav kmalu v novem stanovanju. Le še, nekaj dni potr-pite in staro hišo bo lahko veter za vedno zrušil."
zgotovljeno novo stanovanje, ne morem veijeti, da je vse to res. Ali je sploh mogoče, da bo tudi zame kdaj bolje." Tako naglas se je veselila Pavla novega stanovanja, v katerega se bodo vselili veijetno že ob novem letu.
VESELIJO SE NOVEGA STANOVANJA
Čeprav nas Pavla iti povabila v hišo, smo vendarle stopili v
njo. V oči nam je silil močan dim, ki se je valil iz stare peči, ko smo vstopili - skozi nizka vrata v majhen bivalni prostor. Strop, oblepljen z debelim kartonom, je na sredi sobe podpiral smrekov steber. Na postelji za vrati je ležala Marija, na drugi postelji ob oknu pa Jurij, ki je povedal, da je rojen petega leta. Dve postelji za štiri osebe, Franc in Pepi pa se stiskata na peči, kije sicer majhna zanju, je pa zato topla. Svetijo si s petrolejkami, ki sta viseli na
Pavla Opre Slikova s sinovoma Pepijem in Francem
Tako bi ga potrebovali." Pavla takrat še ni vedela da stanovanj-
V tej podrtiji je dolga leta životarila 5-članska družina
Nova hiša najlepše darilo Oprešnikovim za novo leto
steni, vendar je Amalija potar-nala, da tudi že do petroleja bolj težko pridejo. Na voljo imajo še leno sobo, „štibl", kot je dejala Amalija, v kateri sta spala brata. Zdaj pa je neuporabna, ker jo je dež uničil. »Revščina je, če so bolezen in obnemogli ljudje," je spet potožila Amalija. »Tudi jaz nisem zdrava. Kuham pa še lahko. Tukaj nisem dolgo. Prišla sem, ko so začeli zidati novo stanovanje. Predtem sem živela pri nekem kmetu v Mislinji. Najbrž bom kar tukaj ostala. Saj imam pokojnino in v novem stanovanju bo zelo lepo. Tudi novo peč bomo imeli. Hvaležni smo vsem, ki so nam zagotovili stanovanje, da bomo lahko vsaj zadnje dneve v miru preživeli."
Ko sem prišel iz zadimljene sobe, je Pavla stala ob majhnem štedilniku, ki ga v dolini le še malokje uporabljamo. „Zelo rada bi, da bi mi ga pustili.
sko podjetje ne računa več nanj. „Pa tudi elektriko bi radi imeli," je še dejala preden smo se poslovili. Povabila pa nas je, da jo moramo obiskati, ko bodo v novem stanovanju. Ko smo se s precejšnjo naglico vzpenjali po stezi navkreber, da bi čimprej prišli na toplo sonce, nas je hvaležno spremljala s pogledom. In še enkrat smo spoznali, da je zelo hvaležna skupščini in vsem, ki so ji ob ' letošnjem novem letu pripravili najlepše darilo v njenem življenju.
Hvaležna je predsedniku skupščine občine Velenje Nestlu Žganku, kije prvi zahteval, da morajo Oprešnikovi dobiti normalne bivalne prostore; Hvaležna je skupščini občine, krajevni skupnosti Paka, občinskemu solidarnostnemu skladu, ki so prispevali denar za njihovo novo stanovanje. Hvaležna je tudi sosedom in vsem, ki so na kakršenkoli način
pomagali, da jim ne bo trel več trepetati in se bati, < ponoči ne bodo mogli spai zaradi dežja da jim bo sneže metež odkril streho. Nin denaija, da bi vso to dobro poplačal. Pa vendar njene b sede „vsa čast in hvala tistim, so nam zagotovili boljše življ nje," veliko povedo.
Ob vsem jem moramo zapis ti še to, daje takšnemu gmotr mu položaju oprešnikove dru; ne krivo poleg bolezni in duš« ne prizadetosti posameznih di žinskih članov tudi to, dabr; Pepi in Franc nista bila delež ustreznega izobraževanja. Ko bila v občini ustanovljena j sebna šola, sta bila stara dva dvajset oziroma šestindvaj let. Njune sposobnosti se z; nišo razvijale, ostala sta odvi: od pomoči staršev in druž Sedanja gradnja posebne šok zato družbeno seveda zelo op vičljiva in koristna, saj -o v sm jem poslanstvu usposobila življenje in delo mnogo oti podobnih Oprešnikovim, da bodo mogli in znali vključi organiziran delovni proces, tem bodo otroci postali korii člani družb«, brez občutka, od koga pričakujejo pomoč svoje življenjske potrebe. Z lom pa bodo družbi vračali lež, ki so ga dobivali v času lanja.
S.VO
Pavlina sestra Amalija
2aratli bolezni in prizadetosti posameznih družinskih članov si z lastnimi močmi niso mogli izboljšati
življenjskih razmer	•
Kolektiv Gostinskega podjetja PAKA Velenje
z nami vse huje. Trepetali smo
pred letošnjo zimo. Mož leži že štiri leta. Negibna je tudi sestra Marija, 75. Vstaneta le takrat, kadar morata na potrebo. Skoraj nič bolje ni s sestro Amalijo, 73". Kiju b temu, da mora Pavla bedeti nad bolanima možem Jurijem, sestro Marijo, paziti na svoji dva sinova — sestra Amalija ji je le v toliko pomoč, da namesto nje kuha -ni tožila zaradi tega. Tudi se ni pritoževala zaradi denaija, ki ga nimajo veliko. Le za najnujnejše.
„Ko pa ne morem vzdržati,"
je odvrnila. »Zelo se veselim
tega trenutka. Bojim se, da ga ne bom nikoli dočakala, in me bo prej kap zadela. Še danes, ko vidim pred sabo skoraj že
Srečno in uspešno novo leto 1975 želimo cenjenim gostom in poslovnim
prijateljem
<
i
ZAČETEK IZVAJANJA CELOVITEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA RUDARSKO ELEKTROENERGETSKEGA KOMBINATA VELENJE
Vietnam, mi smo s teboj!
Otroci, že prihaja! Kdo? Dedek Mraz vendar. Saj slišite, kako ponoči potrkava kot dih na okna vaše sobe in pobira pisemca z željami. In za novo leto, ko vam bodo snežinke belile nosove ali vsaj mraz rdečil lička, bo prišel z lesketajočim ivjem v srebrni bradi in v svoji topli dlani stiskal vaše drobne ročice. In vi boste srečni, najsrečnejši otroci sveta. Danes, jutri, pojutrišnjem bo že pri tebi, da ti strese iz svojega vedno zvrhanega koša - darilo. Kakšno? Takšno, kakršnega si si želel ali želela:
-	JASNA ŠTILCER, SEST LET, DOMA IZ VELENJA:
,,Dedka Mraza še nisem videla nikoli. Mislim, da je lep star mož, ki ima dolgo sivo brado. Letos ga bom videla, ker bom ponoči vstala in ga zasačila v kuhinji, ko bo prinesel darilo. Prejšnja leta sem namreč spala kot top. Dedek Mraz je najbrž doma tam, kjer so hribi in še naprej. Lani mi je prinesel zvezek, barvice in sladkarije. Letos pa bi rada voziček za punčko in punčko, ker je ta že stara in vsa „poklumpana"."
-	RUDI OMERZA, ŠEST LET, DOMA IZ VELENJA:
„Dedka Mraza sem videl v vrtcu. Imel je belo brado in brke. Ko sem mu zapel pesmico, mi je dal paket. Dedek Mraz stanuje včasih tudi na Pohorju, kjer ga čuvajo palčki in srnice. Letos bi rad, da bi mi prinesel vlak, avto in malo letalo, ker velikega ne bi mogel spraviti v> blok. Pismo mi bo napisal brat, jaz ga bom dal pa na krožnik, ponoči, pod jelko."
-	majdica kovacic, Sest let, doma iz reCice:
„Dedku . Mrazu sem letos sama napisala pismo z velikimi tiskanimi črkami in ga položilat pod novoletno jelko. Prosila sem ga za tako punčko, ki bo imela dolge črne lase in za majčkeno kuhinjo, kjer bom lahko punčki kuhala. Dedka Mraza sem že videla lansko leto in bil mi je zelo všeč, ker je imel velik koš in v njem polno daril. Dedek Mraz mi je všeč tudi zato, ker obdari vse otioke enako. Živi pa nekje v vesolju in se okrog vozi z zlato raketo."
vito uranek, Sest
LET, DOMA IZ VELENJA:
, .Dedka Mraza sem videl lani pred kulturnim domom, ko se je vozil v rdečem fičku in skozi okno metal bonbone. Stanuje pa na Uršlji gori, tam kjer je sneg, to vidim skozi naše okno. Dedek Mraz me je lani najbolj razveselil z vlakom, ki se na vije. Letos pa si želim, da bi mi prinesel smučarsko opremo in sladkarije, ter stvari za malo šolo. Dedek Mraz bo prav gotovo natrosil tudi toliko snega, da se bo dalo smučati."
DARJA ZAJC, SEDEM LET, DOMA IZ VELENJA:
„Dedka Mraza sem videla lani v vrtcu Mojca, ko je bila zima. Imel je rdečo kapo in rdeče ogrinjalo. Dedek Mraz pride iz planin zato, da prinese otrokom pakete. Lani sem dobila darilo- doma in v vrtcu. Najbolj sem bila vesela punčke in kotalk. Letos mu bom pisala za smuči,« svinčnik, zvezek in kapo."
LIZA PODPECAN - KUHAR
V PRIČA KOVANJU DEDKA MRAZA
Jasna
Majdica Kovačič
Dana Zaje
Vito Uranek
Rudi Omeiza
TEMELJNI KAMEN ZA NOVE OBJEKTE
#	Ponvagajmo Vietnamcem
Sanjarim z odprtimi očmi. O čem sanjarim? O sreči? Ne, razmišljam o strahotah, ki se dogajajo v Vietnamu.
Pred menoj stoji deklica, SI ji je ime. Mala je še, ne ve, kaj je vojna. Njene oči se svetijo, ko gleda svojo mamo. „Mama, lačna sem, daj mi kruha!" prosi. Mama pa jo samo žalostno pogleda in po licih ji polzita dve solzi, grenki, kot je grenka vojna. Tedaj prekrijejo sonce bombniki B-52. Sijine svetleče očke se uprejo vanje. „Mama, kateri ptiči so to," sprašuje mamo. In tedaj ti „ptiči" odvržejo bombe. Sijina mati zakriči in obleži. „Mama, zakriči Si". „Mama, zbudi se!" Toda njena mati je zaspala za vedno.
Vietnamci bodo obnovili porušena mesta, vse bo kot prej, le Sijine oči se ne bodo lesketale kot prej; nikoli ne bo poznala ptičev, ki so ji ubili mater. Nikoli ne bo pozabila lakote, ki jo je trpela med vojno. In še zdaj jo trpi. Mar ni to nesmiselno? !
V Vietnamu in tudi drugod ljudje umirajo od lakote, v Velenju in tudi drugod pa leži kruh v ' smeteh. Da, to ni redka slika, da vidiš hlebce kruha v > smeteh.
Človek je človeku brat; po naravnem zakonu je i brat bratu enak. In brat mora pomagati bratu v stiski. Zatorej pomagajmo našim bratom v Vietnamu, ki trpe lakoto.
JOŽICA HRIBAR učenka 7. d razreda OŠ „MPT" Velenje
•	Razmišljanje o Vietnamu
/
Vietnam, kje si Vietnam? Majhna deželica, daleč od nas, a je vendar vsak dan v naših mislih. Morda nam je bližji, kot katera sosednja dežela, čeprav ga prav tako kot druge dežele poznamo le iz zemljepisa, televizije in iz knjig. Zakaj nam je ta dežela in ljudje tako blizu? Vojna vihra, kije divjala
v tej deželi leta in leta in ponekod še danes, nam je pokazala borbenost in moč majhnega naroda. Njihov boj je podoben bprbi naših narodov v NOB. Ameri-kanci, dobro oboroženi, nahranjeni in v veliko večjem številu vendarle niso mogli do živega Vietnamcem. Njih je bik) veliko, veliko manj, slabše
so bili_ oboroženi, niso imeli hrane, a se niso dali. Morda ljudje Vietnama čutijo, da ves pravični in socialistični svet čuti z njimi in jim želi pomagati.
Še zdaj me strese mraz, če se spomnim, kaj so Amerikanci počenjali po vietnamskih vaseh. Želela bi, da bi tudi vietnamskim ljudem posijalo sonce sreče in miru, da bi tudi vietnamski otroci imeli vsak dan kos kruha, šolo in obleke. Vietnam, mi smo s teboj!
ALENKA KAMENIK učenka 8. c razreda OŠ „MPT" Velenje
• Dežela pogumnih in vztrajnih
Vsi smo že veliko slišali o severnem in južnem Vietnamu. Vietnam je dežela, kjer se ljudje že rodijo kot borci. Zveliko hrabrostjo, vztrajnostjo in iznajdljivostjo se že od nekdaj borijo za svobodo.
To malo Azijsko državo so že od nekdaj hoteli zasužnjiti drugi narodi.
Neka legenda govori o Vietnamcu, kije z iznajdljivostjo rešil svojo deželo kitajskega jarma, pod katerim so takrat trpeli Vietnamci.
Sprehajal se je ob "jezeru in premišljeval, kako bi-rešil domovino nadležnih okupatoijev. V glavo mu je šinila dobra misel. Od zamisli do dejanja je poteklo le malo časa. Kitajci so bili še zelo vraževerni in ko so na velikih listih rastlin lepega dne opaziji napise: Smrt Kitajcem in podobno, so mislili, da so jim bogovi nasprotni in' so Vietnam zapustili. V resnici pa je napisal te parole na liste iznajdljivi Vietnamec in njegovi tovariši. Napisali so jih s koščki slanine. Mravlje in druge žuželke so na namazanih mestih objedle rastlino in nastali so napisi, ki so se jih Kitajci tako bali.
Tako pripoveduje legenda. V resnici pa so Vietnamci že veliko pretrpeli pod francosko okupacijo in nazadnje pod ameriško. Ves svet se čudi njihovi vztrajnosti in hrabrosti, hkrati pa obsoja zločinske podvige okupatorjev. Marsikateri narod bi morda klonil ob tako velikem trpljenju. Vietnamci pa so dokazali, da naroda, ki ljubi svojo svobodo in neodvisnost, ni mogoče podjarmiti. Prav ta velika ljubezen jim daje moč. Vietnamski otroci, naša srca so z vami!
• LILIJANA ROŠKAR učenka 8. c razreda OŠ „MTP" Velenje
Jože Aljaž, predsednik delavskega sveta REK je spregovoril o - razvojnem programu TOZD ESO ter o pomenu združevanja v delovni organizaciji
V nadaljevanju je Jože Aljaž poudaril, da morata biti vsako načrtovanje in organizacija dela zasnovana na podlagi sodobnega poslovanja z uporabo dosežkov moderne znanosti. „To pa želimo dokazati in doseči," je nadaljeval, nv sodobnih proizvodnih prostorih, za katere polagamo danes temeljni , kamen. To je odločitev delavcev temeljne organizacije elek-trostrojni obrati, ki se zavedajo, da lahko resnično odloča le tisti, ki lahko ustvarja dohodek in na osnovi ustvaijenega odloča o rezultatih svojega dela."
Razvojni program elektrostrojnih obratov predvideva do leta 1980 petkratno povečanje proizvodnih, zmogljivosti in bruto dohodka. V tem obdobju bodo morali zaposliti 450 novih delavcev. Hkrati je z razvojnim programom teh obratov dana tudi osnova takšnim proizvodnim in storitvenim dejavnostim, ki bodo pripomogle, da se bo delovna organizacija kot celota razvijala še hitreje. Pretežni del proizvodnega programa je namenjen za vzdrževalna in remontna dela na jamski elek-
Darilo ob prazniku JLA
Na švfcčanasti, ki je bila ob dnevu JLA v kasarni „ Jože ta w |M6niha - Rajca" v Celju, je predsednik TK ZSMS Gorenje Jože iKrebl Cesti tli vojakom celjskega garnizona in jim prenesel |pozdrava, večitisoč delaVcev.
©b tejpriliki jim je izročil izdelek tovarne, barvni televizijski |sprejefjflBk „TV cblor - automatic".
Delavci „Gorehja" sia prepričani, da je potrebno več sodelo-Ivanja tudi z vojaki, saj le trdnejše vezi lahko prispevajo h kre-|pitvvyarnostiin obrambne moči.«
JOŽE MIKLAVC
Ob navzočnosti velikega števila delavcev posameznih temeljnih organizacij rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenja ter številnih gostov, med njimi predstavnikov skupščine občine, družbenopolitičnih in drugih delovnih organizacij velenjske občine, celjskega Gradisa in Monterja Dravograd sta v soboto 21. novembra sekretar osnovne organizacije zveze komunistov REK-TOZD elektrostrojni obrati Jože Ramšak in predsednik osnovne organizacije zveze socialistične mladine te temeljne organizacije Marjan Matijevič položila temeljni kamen za nove objekte temeljne organizacije združenega dela elektrostrojni obrati.
Na slovesnosti, ki" je hkrati g°je za še hitrejši razvoj delovne
organizacije in vsake temeljne organizacije posebej. Dogovorili smo se, da izdela vsaka temeljna organizacija po načelih dobrega gospodarjenja svoje razvojne programe, ki pa morajo biti skladni z dolgoročnim razvojnim programom delovne organizacije kot celote. Med načeli, ki so nas vodila k združevanju . družbenih sredstev, so tudi skupna investicijska vlaganja za modernizacijo in povečanje obsega proizvodnje v vsaki temeljni organizaciji združenega dela. Dobro se zavedamo, da je mogoče le z moderno in visoko proizvodnjo dvigati dohodek in osebni dohodek vseh delavcev ter na tej podlagi ustvarjati družbeni in osebni standard, ki bo primeren pomembnosti in produktivnosti našega dela."
pomenila tudi začetek izvajanja celovitega razvojnega programa delovne organizacije REK Velenje - preselitev objektov in naprav jaška Preloge na novo lokacijo, je vse navzoče najprej pozdravil predsednik osnovne organizacije sindikata TOZD ESO Maks Cigale. Še posebej je pozdravil člane kolektiva kje-parstvo-vodovod Šoštanj, ki so se 28. novembra prejšnji mesec na referendumu z veliko večino glasov odločili, da se pripojijo elektro Strojnim obratom. Potem ko je predsednik osnovne organizacije sindikata Maks Cigale prebral listino, ki so jo vzidali v temeljni kamen, je spregovoril predsednik delavskega sveta rudarsko elektroenergetskega kombinata Jože Aljaž.
„Ni še leto naokrog," je dejal, „ko so delavci rudnika lignita Velenje in šoštanjske termoelektrarne združili v novo delovno organizacijo REK Velenje, zaradi usklajevanja medsebojnih koristi s skupnimi koristmi, in z združevanjem dela in sredstev ustvarjali po-
tro in strojni opremi, na jamskem oporju, proizvodnji rudarskih strojev ter izvajanju popravil na napravah termoelektrarne in drugih temeljnih organizacijah združenega dela. Prav tako program predvideva ustanovitev inženiringa industrijskih naprav, nadalje projektiranje in izvajanje vodovodnih, toplovodnih in elektroinstalacij ter kovaških in kleparskih del. Kar pomeni, da bo velik del dohodka, ki je sedaj odtekal iz delovne organizacije, ostajal v delovni organizaciji in v občini.
Ob koncu je Jože Aljaž
izrekel prepričanje, da je velika želja vseh delavcev kombinata, da zgradijo eiektrostrojne obrate čimprej in čimbolj varčno, s čimer bi pocenili delovni proces. Obenem bodo is tem največ prispevali za nadaljnji razvoj in stabilizacijo.
»Končujem z upanjem, da bodo naša stališča in interesi enotni, in da bodo naša samoupravna prizadevanja za uresničitev teh ciljev ostala tako čvrsta kot so zapisana na listini, ki jo vgrajujemo v temeljni kamen človeških hotenj."
Delavci TOZD elektrostrojnih obratov so začeli uresničevati celovit program.
. ki sta jo sekretar osnovne organizacije ZK in predsednik lovne organizacije ZSMS v TOZD elektrostrojni obrati Jože išak ter Marjan Matijevič vzidala v temeljni kamen.
; osnovne organizacije sindikata elektrostrojnih obratov i Cigale je prebral listino ...
MgVKaa*^ :: - - - ■
■M
\Š CAS
13
■
: ■
s
Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Velenje razpisuje rta podlagi določil zakona o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč (Ur. list SRS št. 42/66) ter odloka o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč (Skupščinski šaleški rudar št. 2/71, J 4/71 in 8/72) naslednji
JAVNI NATEČAJ
za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo samskega doma v Velenju
Za gradnjo samskega doma v Velenju se oddaja stavbno zemljišče, ki zajema del pare. št. 608 k. o. Velenje v približni izmeri 2.500 m2.
Pogoji natečaja so naslednji:
1.	Odškodnina za zemljišče znaša 35,00 din/m2 oz. za celotno površino 87.500 din in se mora plačati v roku 10 dni po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo, sicer se zaračuna 11 % obresti. V ceni zemljišča je upoštevan občinski davek na promet nepremičnin ter stroški zemljiško knjižnega prepisa.
2.	Komunalni prispevek znaša 15 % od investicijske vrednosti novega objekta in znaša predvidoma 1.400-000 din. Dokončno se komunalni prispevek obračuna po dograditvi objekta, ko bo znana investicijska vrednost. Komunalni prispevek se plača: 34 % v rokii 10 dni, 33 % v rokti 3 mesecev in 33 % v roku 6 mesecev po prejemu odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo, s tem, da se za drugi in tretji obrok zaračunajo 11 % obresti, ki tečejo od dneva zapadlosti v plačilo prvega obroka.
V	plačilu komunalnega prispevka je zajeto: urbanistična dokumentacija, prispevek k stroškom izgradnje obstoječih komunalnih naprav in celotna komunalna ureditev.
3.	Rok za pričetek gradnje je 6 mesecev in za končanje gradnje 2 leti po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo.
4.	Varščina za udeležbo na javnem natečaju znaša 40.000 din in se mora plačati najkasneje 1 dan pred odpiranjem ponudb. Ponudnik se lahko udeleži javnega natečaja samo, če predloži' dokazilo o plačani varščini.
V	primeru, da ponudnik na natečaju ne uspe, se mu varščina vrne, ob uspeli ponudbi pa obdrži in vrne po končanju gradnje, kolikor bo investitor spoštoval razpisne pogoje natečaja. Plačilo varščine se opravi na račun štev. 52800-652-28073 -Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Velenje.
5.	Investitor mora graditi v skladu z lokacijsko dokumentacijo štev. 765, ki jo je izdelal Zavod za urbanizem Velenje dne 20/11-1974.
Javni natečaj je pismen in se ga lahko udeležijo samo družbene iravne osebe. Pismene ponudbe se morajo poslati na naslov: lavod za urbanizem Velenje, Tomšičeva 16 z oznako: „Javni natečaj - Samski dom", najkasneje do 10/1-1975. Pismena ponudba mora vsebovati: točen naziv in naslov ponudnika, izjavo ponudnika, da sprejema vse razpisne pogoje natečaja, ponujeno ceno za zemljišče., roke plačila ter rok za začetek in končanje gradnje.
Ugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi: višjo ceno za zemljišče, boljše plačilne pogoje in-krajše roke za dokončanje gradnje. Odpiranje ponudb bo dne 13/1-1975 ob 8. uri na Zavodu za urbanizem Velenje. Pri odpiranju ponudb so lahko navzoči zastopniki ponudnikov, ki se izkažejo s pismenim pooblastilom. Vse informacije dobe lahko interesenti na Zavodu za urbanizem Velenje v uradnih dneh. Številka: 464/A-9/74-3 Velenje, 23/12-1974
NA RUDARSKEM 50LSKEM CENTRU V VELENJU
H !
i
i
\
m m
j Avtomoto društvo j Šaleške doline j Velenje
sporoča vsem članom, da podaljšuje članstvo za leto 1975. Včlanite se lahko vsak dan od 10. do 15. ure na Prešernovi cesti 9 ali pa pri inkasantih na domu. Obenem, ko se včlanite, prejmete novi zakon o varnosti cestnega prometa. Hkrati kot član, dobite vsak mesec MOTO revijo, v kateri so objavljeni članki v zvezi z izobraževanjem voznikov motornih vozil. AMD Velenje nudi svojim članom še posebno ugodnost in popuste pri obiskovanju tečajev za voznike motornih vozil, pri pouku praktične vožnje na motornih vozilih in s 1. januarjem bodo naši člani dobivali popust pri tehničnih storitvah pri Avtomehaniku Knez Stanetu — bivša Avto-pralnica AMD Velenje.
Usluge s popustom bodo naslednje: menjava avtoplaščev, pranje avtomobilov, menjava olja in mazanje mazalk. Usluge pri omenjenem mehaniku pa bodo še vnaprej izvrševali po vrstnem redu naročil. Obenem še sporočamo vsem
zainteresiranim za tečaj iz cestnoprometnih predpisov, da se bo pričel nov tečaj 9. januarja 1975 ob 15.30 uri.
5 Komisija za kadre
■ TOZD - potniški promet IZLETNIK CELJE
Slovesen sprejem mladih v ZK
„Velika čast me je doletela, da vas kot sekretar mladih komunistov na rudarskem šolskem centru prav toplo pozdravim. Zbrali smo se, da skupaj doživimo slovesen trenutek, ko bomo sprejeli naše vrste 60 novih članov. To so mladi fantje in dekleta iz vrst učencev in dijakov. Njihovo vzorno vedenje, discipliniranost, delavnost in dober učni uspeh so vplivali na to, da bodo danes postali komunisti."
S temi besedami je prejšnji teden Miha Oven, učenec 3. letnika tehnične rudarske šole nagovoril mlade, ki so jih slo-
vesno sprejeli v zvezo komunistov.	1
Novosprejeti komunisti bodo lahko odslej še bolj vplivali na druge sošolce nekomuniste s svojo dejavnostjo. Z vedenjem in sodelovanjem pri pouku pa jim bodo za vzgled. Omogočeno jim bo, da si bodo pridobili v času šolanja na šolskem centru kot mladi komunisti potrebne osnove iz marksizma in lenini-zma, da bodo dobili pravilen pogled na svet in se bodo lahko po končanem šolanju kar najhitreje in uspeš-" no vključili v delo v delovne organizacije. Tako bodo lahko uspešno prispevali delež k razvijanju in utrjevanju samoupravnega sistema. Mlade komuniste je zatem pozdravil tudi sekretar sveta zveze komunistov na rudarskem šolskem centru Peter Robida ter jim v imenu vseh starejših komunistov šolskega centra čestital ob tem veselem trenutku.
Peter Robida čestita enemu izmed novo sprejetih članov
• VOLILNA KONFERENCA ZSMS
Tudi mladi za stabilizacijo gospodarstva
Več kot 50 delegatov je na volilni konferenci občinske konference zveze socialistične mladine Slovenije Velenje soglasno izvolilo za novega predsednika konference Slavka Volfa z rudarskega šolskega centra. Prav tako so delegati sprejeh sklep o preimenovanju občinske
konference zveze mladine v občin-, sko konferenco zveze socialistične mladine Velenje, potrdili pravila in sprejeli poročilo o preteklem delu.
V sklepih, ki so jih sprejeli ob koncu so med drugim zapisali, da se bodo mladi v delovnih organizacijah in temeljnih organizacijah združe-
				
			I S^fflBET^	
			.rtMaij	
				
	!■ m	K JI	mJSff^ jt m m - - Wi Wr *	■Mi
Mladi na volilni konferenci
SREČANJE Z ROJAKOM PRED NOVlti LETOM
nega dela zavzemali za stabilizacijo gospodarstva in za pospeševanje integracijskih procesov v občini. Borili se bodo za izboljšanje družbe-no-ekonomskega, samoupravnega, idejno-političnega in socialnega položaja delavcev, še zlasti mladih delavcev in celotne mlade genera-- cije. Na konferenci je bilo slišati tudi mnenje, da so mladi v delovni organizaciji, ki študirajo izredno, zapostavljeni v primerjavi z rednimi študenti. ,,Ne moremo razumeti," je dejal eden izmed delegatov, „da mora mlad delavec svoj popoldanski študij plačevati." Zato so se zavzeli za brezplačno šolanje izrednih študentov oziroma za boljše pogoje v delovni organizaciji v času študija. V prihodnje se bodo mladi z aktivnim delom vključili v vse oblike uveljavljanja delegatskih odnosov. V zvezi s tem se bodo borili za krepitev dejavnosti znotraj socialistične zveze, skratka za trdnejšo povezavo z drugimi družbenopolitičnimi organiza-
Zdomcem ogroženo bivanje
Kot Damoklejev meč visi nad našimi zdomci v tujini, predvsem v ZR Nemčiji stalna skrb - ali bo jutri še njihov delovni dan? Vemo, da je trenutno nezaposlenih v Nemčiji že blizu milijon delavcev in razumljivo je, da so tuji delavci bolj na udaru.
Slučajno srečanje z našim rojakom, ki sicer dela v Baden Wuertem-bergu, Radovanom Žvipljem iz Nazarij sem izkoristila za razgovor o tem vprašanju.
KAKO JE Z ZAPOSLENOSTJO
V	ZR NEMČIJI?
,.Preden sem odšel na dopust, je bilo v Nemčiji nezaposlenih okrog osemtisoč ljudi in od tega so tuji državljani na slabšem. Predvsem v avtomobilski industriji in gradbeništvu jih približno tristopetdeset dela skrajšan delovni čas."
KAKO JE Z ZAPOSLENOSTJO
V	BADEN WUERTEMBERGU?
„Zakon je za deželo Baden Wuertemberg, kjer delam, takšen, da
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta
v
FRANCA MRAVLJAKA
upokojenca
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na poti k zadnjemu počitku, darovali cvetje in vence ter ustmeno ali pismeno izrazili sožalje. Posebna zahvala zdravnikom za njihova skrb in dolgotrajno zdravljenje, sosedom, govornikom za poslovilne besede, pevcem in godbi..
Žalujoči: žena Cilka in hčerke z družinami.
5 vabi k sodelovanju voznike motornih vozil za področje ! - Velenje
in
S voznike motornih vozil C kat., ki izpolnjujejo vse pogoje za 2 pridobitev D kat.
Izletnik organizira za voznike C kat. seminar iz področja prometnih predpisov, prve pomoči in praktične .vožnje. Plačnih vseh stroškov za seminar in izpit za D kat. je IZLETNIK TOZD — potniški promet in to za vse kandidate, ki se bodo po opravljenem izpitu zaposlili pri IZLETNIKU
CELJE, a
| Kandidati naj pošljejo prošnje za zaposlitev in seminar na a naslov IZLETNIK CELJE, Gregorčičeva 7.
S '	-
a	____________
»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
AVGUSTA TERGLAVCA
se iskreno zahvaljujemo za pomoč in izraze sočustvovanja vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem. Zahvaljujemo se vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in mu darovali cvetje. Naša zahvala velja rudarski godbi, pevskemu zboru upokojencev in govorniku.
Žalujoči: žena Justina, sinova Avgust in Roman z dnižinapii in ostalo sorodstvo
cijami. V posameznih osnovni organizacijah bodo ustanovili akti* mladih komunistov, ki bodo tvori idejno in akcijsko jedro same osnoi ne organizacije. Veliko skrb bod posvečali tudi vzgoji in izobražev nju v okviru ustanavljanja mark! stičnih krožkov na vseli šolah, org niziranja raznih tribun in posveto1 Borili se bodo za uveljavljanje not štipendijske politike ter se aktivi vključili v priprave za uresničite celodnevne šole. Zanemarjali bodo tudi mladinskega turizma, naprej organizirali razne lokali delovne akcije in sodelovali na n publiških in zveznih akcijah. ! posebej pa se bodo vključili v de na področju ljudske obrambe negovali tradicije NOB.
KINO
je tistim, ki niso iz dežel evropske gospodarske skupnosti in niso že najmanj pet let zaposleni, obstoj ogrožen. Če si hočejo ali morajo poiskati novo službo je najverjetneje, da je ne bodo dobili. Urad za delo jim po njihovem novem zakonu ne bo izdal dovoljenja za delo. S tem pa je povezano tudi dovoljenje za bivanje v tej državi. Vsak nemški delodajalec mora uradu za delo dokazati, da se je pri namestitvi nove delovne sile trudil zaposliti nemškega državljana. Sele, če je to nemogoče, lahko zaposli tistega tujca, ki je bil že prej v Nemčiji zaposlen najmanj pet let."
KAKO SO ZAŠČITENI NAŠI DELAVCI V PRIMERU NEZAPOSLENOSTI?
„V slučaju nezaposlenosti ima vsak naš delavec iste pravice kot njihov - nemški. To pomeni, da dobi za eno leto 68 odstotkov od svojega neto zaslužka, vendar le v primeru, če je bil neprenehoma vsaj tri leta v delovnem razmerju."
KAKO SKUSA NEMŠKA VLADA OMILITI KRIZO NEZAPOSLENOSTI?
„Znano je, da je nemška vlada . za 7,5 odstotkov znižala investicijski davek za delodajalce. V gospodarstvo je nadalje investirala nove denarne zaloge. S tem želi doseči znižanje inflacije in preprečiti nezaposlenost."
KAJ MENITE O DELU NAŠIH ZDOMCEV, OZ. O' NJIHOVI ZAPOSLENOSTI?
„Lahko se zgodi, da se bo v bližnji prihodnosti moralo verjetno vrniti domov večje število naših delavcev."
IN KAKO JE Z DOHODKI OZIROMA ŽIVLJENSKIMI STROŠKI?	. .,.
„Življenski stroški so se dvignili v zadnjem času za 7 odstotkov in približno za toliko so se dvignile tudi plače. Upam, da bo tako ostalo tudi v prihodnjem letu."
KAJ MENITE, KJE JE VZROK TAKEMU STANJU?
„Po mojem je vzrok v splosm evropski gospodarski krizi, ki izvira iz lanskoletne energetskih razmer in visokega zvišanja cen za surovine.
KAJ DELATE IN KAKO STE Z DELOM ZADOVOLJNI?
„Sem vodja gradbišča kot arhitekt in sem z delom zadovoljen.
LIZA PODPECAN - KUHAR

Petek 27. 12. ob 17. ameriški vestem VALDE MAŠČEVALEC. Režija: Edv Serin. Igrajo: Bert Lancaste Suzan Klark, John Kuffer
Sobota, 28. 12. ob 17.30 19.30 ameriški vestem VALDE MAŠČEVALEC
Nedelja, 29. 12. ob 17.30 19.30 ameriški vestem VALDE MAŠČEVALEC
Torek, 31. 12. ob 17 ameriški barvni vohunski fil SALZBURŠKA VEZA. Režij Lee H. Katzin. Igrajo: Ban Newman, Anna Karina
Sreda 1. 1. 1975 ob 17 ameriška kriminalka DAMA DIAMANTI. Režija: Tom Grie Igrajo: Sutherland Donal Jenifer 0'Neal,- Robert Duva Patrick Magee
Četrtek 2. 1. ob 17.: ameriška kriminalka DAMA DIAMANTI
Petek, 3. 1. ob 17.30 jansko-španski barvni fil DRAKULA PROTI FRANKE! ŠTEINU. Režija: Tulio Demil li. Igrajo: Michel Rein, Kari Dor, Kreig Hill - Sobota, 4. 1. ob 17.30 19.30 italijanski-španski barv film DRAKULA PR0 FRANKENŠTAJNU
Nedelja, 5. 1. ob 17.30 19.30 italijanski-španski ban film DRAKULA PR01 FRANKENŠTAJNU
KINOGLEDALIŠCE VELEN
Ponedeljek 30. 12. ob 29
ameriški barvni vohunski S p SALCBURŠKA VEZA. Rei Lee. H. Katzin. Igrajo: Bai Newman, Anna Karina ■
FIAT 850 prodam po i ni ceni. Letnik 1970. Plačilo] lahko kombinirano s kreditoj Ambrož Breda, Stanetovai Velenje, tel. 850 054.
OSEBNI AVTOMOl AUDI 60L, letnik 1969, obnl ljena notranja oprema, proda Naslov v upravi Našega časa,I po telefonu 880-127.
RABIM
Nujno rabim 40 tisoč noj dinarjev za izplačilo hiše. Vrni z obrestmi vred po dogov« Možna začasna vknjižba na hij Za uslugo nudim sobo sta: osebi. Naslov se dobi na upn

MIRKO BIZJAK, PREDSEDNIK HK RUDAR VELENJE
ZNOVA MED NAJBOLJŠE
Najdeno
Po točki 6 navodila o po-opku z najdenimi predmeti Jradni list SFRJ, št. 94/49) jjavlja oddelek za notranje deve-Skupščine občine Vele-e, da so bili na območju obči-i Velenje najdeni navedeni ledmeti:
1.	Kolo ROG rdeče barve,
2.	Kolo ROG PONY oranžne »rve,
3.	PONY EXPRES rdeče barve,
4.	Motorno kolo TOMOS bri T-14,
5.	Motorno kolo ROLER -;b modre barve,
6.	Zaboj žarnic E-14, 220 10 W, najdene v bližini gosti-
Zajc na cesti Črnova-nje
7.	Avtomobilsko vzratno to najdeno pri ljubljanski
i Velenje. Prosimo lastnike, da dvign-5 najdene predmete v roku 6 esecev po objavi tega oglasa, edmeti so deponirani na sede-I občine Velenje v sobi št. 15. 5led je možen vsako sredo od [. do 16. ure.. Po poteku 6 esecev po objavi tega oglasa do ti predmet i last družbene-premoženja.
SEF ODSEKA ZA JAVNI RED IN MIR Rudi Meh
Nogometaši velenjskega Rudarja so na svojem letnem občnem zboru pregledali in ocenili dosežene rezultate dela v letu 1974.
Iz poročila predsednika kluba Venčeslava Tajnika in tehničnega . poročila, ki ga je podal Karel Vrečko, je razvidno, da so v zadnjem času dosegli viden premik tako v medsebojnih odnosih v klubu kot v strokovnem delu.
V klubu je včlanjenih blizu 100 nogometašev, ki tekmujejo v treh starostnih kategorijah. Lep uspeh so dosegli pionirji, ki so se uvrstili v finale republiškega prvenstva in dosegli drugo mesto. Mladinci so poleg Kladivarja med vodilnimi v celjski regiji. Z uvrstitvijo prve enaj-sterice v VCNL v jesenskem delu prvenstva niso povsem zadovoljni. Vendar pa je to opravičljivo, saj so povsem spremenili moštvo in vključili več mladincev, ki pa še nimajo dovolj tekmovalnih izkušenj. Usta-
novili so aktiv zveze komunistov, ki bo pobudnik idejno političnega delovanja in vzgoje mladih v klubu.
V službi za strokovni kader so naredili velik premik. Z nastavitvijo poklicnega trenerja Živka Stakiča si v klubu obetajo veliko. Sprejeli so zelo vzpodbuden program dela in optimistično pričakujejo, da bodo v prihodnji tekmovalni sezoni prvi v VCNL in se ponovno uvrstili med najboljše slovenske enajsterice. Poleg tega bodo prestopili k načrtu: vzgoji pionirjev v ŠŠD.
Za zasluge pri dosedanjem delu in za razvoj nogometa v Velenju so podelili 10-članom kluba posebna priznanja.
Novem upravnem odboru NK Rudar, ki ga sestavlja 11 članov bo v naslednjem dveletnem obdobju predsedoval glavni direktor rudarsko elektro energetskega kombinata Velenje Mirko Bizjak.
Mirko Bizjak, Rudar Velenje
prvi z leve, novi predsednik nogometnega kluba
OSNOVNA SKRB ATLETSKEGA KLUBA VELENJE
VKLJUČEVANJE MLADIH
Atleti in atletski delavci Velenja so na svojem rednem letnem občnem zboru podali obračun svojega dela.
Uspehi mladih atletov atletskega kluba Velenje so vsako leto večji. V preteklem tekmo-
Nogometni turnir v počastitev J LA
V	telovad nici RŠC Velenje je šolsko športno društvo Rudarskega šolskega centira Velenje priredilo' že tretji turnir v malem nogometu v počastitev dneva JLA.
Sodeloval«) je 25 ekip - šolskih športnih društev, sindikalnih organizacij nojgometnih klubov, mladinskih aktivov in drugih.
V	zaključčni del tekmovanja so se uvrstile štiri ekipe RŠC, „Libela" Celje, GIP Vegrad, Mislinja in Gorenje (orodjarna).
CETRTFHNALE: RŠC I.:RŠC (elektrikarji) 10:4, Libela:RŠC (novinarji) 1.2::4, RŠC (rudarji):Vegrad 7:3, Gorenje:Mislinja 3:1.
POLFINAiLE: RŠC I.:Gorenje 9:2, Libela:RŠC (rudarji) 5:1 " FINALE: RŠC /..Libela 8:2
VRSTNI RED: 1. Rudarski šolski center Velenje, 2. Libela Celje, 3. Gorenje (orodjarna), 4. RŠC (rudarji), 5. Mislinja, 6. RŠC (kovinarji) itd.
# Šahovske vesti
Pred dnevi je Šaleško šahovsko društvo imelo občni zbor, na katerem so pregledali svoje uspešne dveletno delo.
Poleg rednih turnirjev, so organizirali 19. republiško hitropotezno prvenstvo slovenskih mest. Velenjčani so med 59 ekipami zavzeli 12. mesto.
Tekmujejo v II. slovenski šahovski ligi in se potegujejo za najvišje mesto, kar bi jim omogočilo v prihodnji sezoni sodelovanje v I. slovenski ligi.
Da bi šah še bolj popularizirali so sklenili posvetiti večjo skrb in rključevanje šolske mladine. Od pomembnejših prireditev bodo organizirali ekipni turnir med rudarji slovenskih rudnikov ob 100-letnici rudnika Velenje, za občinski praznik pa simultanko z snim najboljših velemojstrov.
Ob koncu so izvolili nov upravni odbor in več komisij. Predsed-lik društva pa bo še vnaprej Štefan Cvar.
Velenjski šahisti so odigrali simultanko z mednarodnim mojstrom ftojanom Pucom na 24. deskah. Rezultat srečanja 12,5:11,5 v korist taca.
V nadaljevanju tekmovanja šahisfov v II. slovenski ligi (vzhod) so elenjčani premagali enega največjih konkurentov za prvo mesto kipo Žalca z rezultatom 6,6:3,5.
ft Priznanja za dolgoletno delo
Pri nogometnem klubu Rudar Velenje bodo v prihodnje delale aslednje komisije: športno-tehnična, finančno-gospodarska, Topagandno-organizacijska in komisija za vzgojne ukrepe.
Na občnem zboru so izvolili tudi nov upravni in nadzorni odbor. r upravnem odboru so Mirko Bizjak, ki so ga hkrati izvolili tudi za ovega predsednika kluba, Karel Vrečko, Amon Albin, Marjan ;olenc,%Hinko Dermol, Adolf Ošlovnik, Franjo Kljun, Herman Meh, renčeslav Tajnik in Ivo Blekač. Enajsti član pa bo predstavnik igral-ev.
Člani nadzornega odbora so Jože Zaje, Oto Šmid in Marjan '.orun. Za častne člane kluba so imenovali Ernesta Krumpa, Franca janka, Iva Rahtena in Aca Todoroviča.
| Novo vodstvo NK Rudar
Na sobotnem občnem zboru nogometnega kluba Rudar Velenje »podelili priznanja nekaterim zaslužnim posameznikom za njihovo spešno dolgoletno delo pri klubu.
Na predlog sveta igralcev in upravnega odbora kluba so ilato edaljo prejeli Albin Amon, Slavko Hudarin, Ivo Rahten in Karel rečko. Leopoldu Ivenčniku, Francu Žganku, Zlatku Radovanoviču
Venčeslavu Tajniku, dosedanjemu predsedniku kluba. Marta in ane Lipar pa sta prejela priznanji z bronasto medaljo.
valnem obdobju so izboljšali kar 28 klubskih rekordov. Mladi tekači, Edo Hojan, Andreja Šverc, Zvone Hižar, Boris Britovšek in že nekateri posegajo v sam vrh slovenske in tudi jugoslovanske mladinske atletike v tekih na srednje proge.
AK Velenje se je po doseženih rezultatih na najrazličnejših tekmovanjih že uvrstil med boljše atletske kolektive v Sloveniji.
Še posebej so se izkazali kot organizatorji atletskih prireditev. Brezhibna in uspela organizacija Balkanskega prvenstva v krosu je bila potrditev uspešnega dela ne samo atletov na stezi, temveč tudi ostalih atletskih delavcev v Velenju. Na občnem zboru pa so več govorili o prihodnjih nalogah kluba - „Skrb atletskega kluba mora biti ustvariti pogoje življenja in dela mladim, zasledovati osnovni cilj — oblikovati našo mladino v kar najboljše jutrišnje proizvajalce
Mladi atleti na občnem zboru atletskega kluba Velenje
in samoupravljalce. Skratka ljudi, ki jih družba potrebuje za uspešno nadaljevanje vseh dosežkov dosedanjega razvoja naše samoupravne socialistične skupnosti", je ob zaključku dejala predsednica kluba Vera Zupančič.
Med nalogami velja omeniti nekatere najpomembnejše: -
Prometne nesreče
Voznik tovornjaka CE 495-68 Milan Podlesnik je vozil 16. 12. na dvorišču glavnega Vegradovega skladišča na stari cesti za Škale z vzvratno vožnjo in pri tem trčil v prednji k vi* bok tovornega avtomobila CE 400-74, v katerem je bil Ivan Lipičnik. Le-ta je peljal naravnost in je pred nesrečo močno zavil na desno, vendar se trčenju kljub temu ni mogel izogniti. Škodo so ocenili na 300 dinarjev. •	. .
Milan Pintarič je peljal 18. decembra z avtomibilom MS
110-36 s Partizanske ceste na parkirni prostor pred tovarno gospodinjske opreme Gorenje. Pri zavijanju v desno na parkirni prostor ga je zaradi prevelike hitrosti in spolskega cestišča zaneslo v levo. Pri tem je trčil v nasproti vozeči avtomobil CE 119-00 Antona Brodnika. Škode je za 1.500 dinaijev.
Avtomobilist Hinko Stropnik je 16. decembra pripeljal po Foitovi cesti proti trgovini Standard. Ko je pripeljal v bližino stanovanjskega bloka na Foitovi 8, je nenadoma stekla čez cesto — Magda Plot. Stropnik je močno zavrl in nekoliko zavil v levo, vendar nesreče kljub temu ni mogel preprečiti. Pri trčenju je otrok dobil hude telesne poškodbe.
Organizirati pionirsko atletsko šolo. — Vključiti v klub več mladih, kajti z delom poklicnega trenerja imajo vse možnosti za uspešen razvoj v vseh disciplinah atletike.
-	V letu 1975 dokončati z obnovo atletske steze na stadionu. Za otvoritev pripraviti večjo atletsko prireditev.
-	Atletski klub mora postati priljubljena oblika življenja in dela naše mladine. Postati mora mesto, kjer bo lahko sleherni človek našel nekaj zase, kar ga bo privabljalo in dajalo možnost osebne afirmacije.
Ob koncu je bila izrečena zahvala vsem, ki so kakorkoli pomagali atletskim delavcem AK Velenje pri njihovih prizadevanjih na atletskih stezah.
V novo vodstvo AK Velenje so bih izvoljeni naslednji športni delavci: Jože Aljaž, Martin Budna, Ivan Čuljak, Jože Šuhe-lj, Tine Štajner, Gregor Švajger, Jože Miklavc, Pavle Silan, Anton Pozvek, Anton Vedenik, Vera Zupančič, Ciril Kemperle in Jože Groznik. V odbor družbene kontrole pa: Franc Žgank, Hubert Mravljak in Darinka Ramšak.
Izjemen dosežek
Če bi prelistali knjige, kjer je zapisana zgodovina našega nogometa, bi veijet-no našli izredno malo primerov, ko je moštvo v kakem ligaškem tekmovanju premagalo vse svoje nasprotnike in osvojilo maksimalno število točk. To je uspelo nogometašem Šmartnega, ki so osvojili naslov jesenskega prvaka v VCNL brez izgubljene točke. Enajst tekem, enajst zmag. Zelo učinkovita, preprosta, toda težko izvedljiva formula, ki je Šmarčanom prinesla nepričakovan uspeh, ki pa prav gotovo ni slučajen. Dobra igra, požrtvovalnost, discipliniranost, zavidljivo dobri odnosi, so značilnosti, ki potrjujejo to trditev.
Po izpadu iz Slovenske nogometne lige je mnoge ljubitelje nogometa zaskrbelo za njegovo prihodnost. Ekipa se je precej pomladila, odšlo je nekaj igralcev, tako da je le malokdo verjel v ponoven uspeh. Toda igralci so s serijo zaporednih zmag razveselili številne vnete privržence in si na široko odprli pot, ki jih ponovno vodi v najvišje republiško tekmovanje in kamor po mnenju poznavalcev nogometa tudi sodijo. Vsi se zavedajo, daje to samo etapni uspeh in da bo do končnega slavja treba prebroditi še naporen spomladanski del tekmovanja. Vsi pa upamo, da bodo z dobro igro nadaljevali tudi spomladi, kar bi jih ob doseženih točkah pripeljalo do zasluženega uspeha. To bi bil še en velik športni dosežek, ne samo kraja samega, ampak tudi celotnega našega področja.
Pred dnevi je ekipa Šmartnega zabeležila še en uspeh. Predstavnik lista Sportske novosti iz Zagreba jim je na manjši slovesnosti izročil pokal fair plaia, kot najbolj discipliniranemu moštvu v SNL. To je trofeja, ki nagrajuje in obvezuje k še boljši in fair igri. Vsekakor lahko pričakujemo, da bodo poleg mnogih drugih obveznosti izpolnili tudi to.
J. KRAJNC
NogometaS Šmartnega, jesenski prvaki VCNL.
lištvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063)85-087 - Glavni in odgovorni lik Ljuban Naraks - Redakcija Liza Podpečan-Kuhar, Stane Vovk, Rudi Ževart in Stane Žula -ični urednik: Franci Mazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal do 1. ija 1973 - Zdaj pa izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 72 dinaijev. - Za
inozemstvo 120 din - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SDK Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk ZP LD LJUDSKA PRAVICA - Grafična priprava ČZP Dolenjski list Novo mesto - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (M. 421-1/72 od 18. 2. 1974) se za NAŠ ČAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
eJmuNju
Zmi
JjJ^^mMlr^
M SMdVlN^^jjJI L- -—

ZiBiKA
NoVA A J
toli^tuso -STToZDOV
"Do/^ IN POSVETU 3E.INAHA „
UREJENOST
\ t^ijoSYr'1P