CENA 150 din - Leto XL - Št. 47 Kranj, petek, 19. junija 1987 ®@5IM^©IEEGLAS « LET GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KO SMUČI ZAMENJATA ŽOGA IN KOLO DIVJANJE, KAKRŠNEGA NE POMNIJO stran 20 Na Naših Ivi Večina smučarjev, ki smuča na Elanovin smučeh, se je v začetku tedna zbrala v Begunjah. Bojan Križaj se je takole pripravljal na začetek kolesarjenja stran 20 i^nce Popit v Žireh Namesto vlade zardevajo direktorji JUnM«- — Delavcem Alpine sta za 40-letni jubilej danes čestitala tudi predsednik predsed-^'seL**1 ^publike Franc Popit in predsednica komiteja za mednarodne odnose s tujino Cvetka *■ Po ogledu pi*OlZVOdnje obutve sta se z žlrovskimi direktorji pogovarjala o gospodarjenju. **lt kritičnih besed je bilo izrečenih na račun slabe vladne gospodarske politike, zlasti devizne °nodaje, ki ne spodbuja dobrih gospodarjev in izvoznikov. Kmetijsko - gozdarska zadruga mih so različne, kar omogoča AlPinPred tremi desetletji je bila ob nja. psamljena, danes pa so Sora predstavljajo po dohodku ^Žij *e štiri druge tovarne, ki in številu fov ^P°konci gospodarstvo Ži- 40-odstotn »vur. Etiketa, Poliks in zaposlenih okrog delež. Po svojih usmeritvah, proizvodnih progra- -Jjtri in v nedeljo v Kranju Nad 200 plavalcev bo navduševalo lUtrt*1^' ■ J,IIUia — doslej prijavljeni plavalci obetajo, da bo 'in ^n.1' nedeljski plavalni miting v kranjskem letnem baze W]i i pokroviteljstvom republiškega odbora /veze zdru- k()vj )("'«,«,v NOV organiziran v počastitev dneva borca, naj k a je z.('s,,h\|m doslej. Miting je bil vsakič v /acetku julija, leto-, pa Ši ju'U(n "'liver/ijade nekoliko prej. Nastopili bodo vsi najbolj ' Avi"''"X ins^' pk'valei, razen njih pa zanesljivo tudi plavalci ,n .'',n,l<\ Italije, Madžarske, Češkoslovaške, Luksemburga in o j ''• 1 >,-ica k 1111 • i (i še |)i i| i\v iz S/, in Švice. Otvoritev mitinga S* ti(/)rJ1,||1 "h Ki.4.r)','o"b 17 Iiri'pa bo že začetek tekmovanj, ki sebo-«aaljovala v nedeljo ob 17. uri in se zvečer končala. k l}<> » ,!.'ln|',kl miting bo še posebno zanimiv tudi zaradi tega, ker b l'i!la ,)nl<)/nus' /a dosego norm /a udeležbo na univer/ija tiijj,''1 ^''"sketn im evropskem prvenstvu ("'ase bodo merili z ne^°. ,Dn'\išu elektronsko napravo Kongines, prvič na plaval ''k"i<'van|u v Sloveniji. J. K dokaj trdno rast in heterogeno zaposlovanje. (Nadaljevanje na zadnji strani) Jeseniški dijaki vračajo gostoljubje Jesenice, 18. junija — Pred leti so v kampu Sobec preživljali svoje poletne počitnice nemški študentje in dijaki iz Bromna. Turistični delavci pri Šobcu so jim ljubeznivo organizirali ogled okoliških zanimivosti ter poskrbeli, da so lahko prisostvovali pouku nemščine na jeseniški gimnaziji. Nemški profesorji so predlanskim jeseniške dijake povabili za teden dni v Bremen, v četr tek, 18, junija, pa je na jeseni ško povabilo prišlo na Jesenice 11 bremenskih študentov s profesorjem. Gostje, ki prebivajo na domovih jeseniških dijakov, si bodo do 24. junija ogledali Al miro, Klan, Kranjsko goro, Postojno, Železarno Jesenice, Vrbo, sprejel pa jih bo tudi predsednik skupščine občine Jesenice inženir .Jakob Medja. D. S. Razvojni dnevi Kihernetike so bili namenjeni preds(a\i t\i najnovejših razvojnih dosežkov in raziskovalne dejavnosti, tokrat so priložnostno razstavo postavili \ svil kranjske občinske skupščine. S tOBTI so skušali privabiti čim več obiskovalcev, predvsem mladih, ki jim je bila na voljo tudi mi/a z napotki o mOŽnOStih zaposlitve in štipendije. V Kibernetiki nameravajo v petih letih zamenjati tretjino ostarelih in zastarelih izdelkov z novimi in na pomenu torej pridobiva /nanje, v Kranju pa strokovnjakov, predvsem tehničnih, primanjkuje (_več na \\. strani). Koto: (■. Suni Za enotnost, vendar ne lažno Idejni plenum centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije konec aprila je prispeval k večji idejni enotnosti komunistov, vsaj kar se osnovnega odnosa do najbistvenejših vprašanj jugoslovanske sedanjosti in prihodnosti tiče. Tako je mogoče sklepati na osnovi skoraj 60 razprav na plenumu, ki so bile žal še vedno preveč monologi kot pa dialogi, in na osnovi predlogov stališč plenuma, ki jih bo zvezni CK sprejel konec tega meseca, ko bo obravnaval tudi žgočo problematiko Koso- Ob pogosto poudarjani trdnejši idejni enotnosti glede pogledov na aktualna vprašanja Jugoslavije, doseženi na beograjskem plenumu, pa se ljudem, predvsem pa komunistom, vsiljuje nekaj upraviče- nih vprašanj in pomislekov. Lažne, ne iskrene, enotnosti v pogledih na bistvena vprašanja je še vedno preveč, kar potrjujejo tudi. primeri iz zvezne skupščine, ko v odborih izražamo enotnost, na sejah skupščine pa glasujemo drugače. Mnogi komunisti se tudi sprašujejo, zakaj stališča s plenuma , rojevamo'tako dolgo. Zakaj ne sprejmemo sklepov, ki bi bili bolj obvezujoči in ne bi dišali po težnjah za pretirano monolitno državno partijo, posebno še, če gre za ključna vprašanja našega razvoja, prav tu pa enotnosti vsaj v dejanjih sploh ni dovolj. To ni pozivanje k uniformiranosti mišljenja, ampak k enotnosti ideje o nujnih spremembah, za katere se že dolgo dogovarjamo. Udeleženci idejnega plenuma in poznavalci te problema- tike opozarjajo, da je bil idejni plenum v bistvu šele začetek akcije na tem področju in da nas veliko dela še čaka, ne prepiranja in obtoževanja, ampak ustvarjalnega dialoga. Ne smemo se sprijazniti le z ugotovitvijo, da smo načelno za uvajanje učinkovitega gospodarjenja, za samoupravni, humani in pravični socializem, na drugi strani pa se razhajamo glede vrednotenja družbene lastnine, trga, pretoka delovne sile, Kosova in še nekaterih vprašanj, ki za Jugoslavijo danes in jutri niso postranskega pomena. Res je, da se razlike v pogledih večajo, čim bolj stvarno se lotevamo problemov, vendar bomo morali tudi to storiti. Ne bo prijetno, je pa nujno, tudi za enotnost. J. Košnjek Voda ovira delo v predoru Jesenice, 18. junija — Delavci se v predoru Karavanke trudijo, da bi preprečili vdor vode, saj dotok niha od 30 do 60 litrov na sekundo. Posojilo Evropske gospodarske skupnosti za gradnjo drugega dela predora. Onesnaževanje Save in vodni viri na pobočju Karavank. V teh dneh so tudi na avstrijski strani v Po drožci začeli z vrtanjem predora pod Karavankami. Predvidevajo, da se bodo graditelji z obeh strani srečali na meji ob koncu leta 1989. Medtem ko so na avstrijski strani izkopali prvih trinajst metrov predorske cevi, so danes na naši strani pri 745 metrih izkopa. Vse od 12. maja se delavci Slovenijaceste-tehnika trudijo, da bi preprečili vdor vode. Voda delo silno ovira, saj trenutno niha dotok vode v predoru od 30 do 60 litrov na sekundo. Potekajo tudi obsežna »injekcijska« betonska dela s sanacijo poškodovanega dela betonskega oboka. V predoru so dokončali prvi povezovalni rov in izkopali vse niše, ki jih predvideva projekt. Ob izhodu iz predora so zgradili še dodatni usedalnik za predorske vode. Kinanciranje izgradnje prve etape predora poteka brez težav, medtem ko bodo izgradnjo druge faze financirali s sredstvi Evropske investicijske banke. Ko bo sprejet drugi finančni protokol, se bo Jugoslavija odločila o tem,ali bo sprejela posojilo v višini 550 milijonov ECU od Evropske gospodarske skupnosti. V tem paketu je predlaganih 35 milijonov ECU za izgradnjo druge faze predora Karavanke. Na Jesenicah gradijo nov odsek magistralne ceste od bolnice do Mlak. Že letos naj bi promet potekal po novi cesti, ves tovorni promet za predor pa naj bi poslej potekal znotraj gradbišča. Ob gradnji predora se pojavljajo nekateri problemi, predvsem onesnaževanje Save in možnost osušitve posameznih vodnih virov. Savo onesnažujejo predorske vode, ki vsebujejo večinoma blato, zato so namestili usedalnike. Vodni viri na pobočju Karavank se lahko usmerijo v druge geološke sloje ali v predor, zato strokovnjaki projekta Karavanke iščejo ustrezne rešitve z jeseniškim Vodovodom. Najprej se morajo prepričati o stalnosti najdenih vodnih virov v predoru, saj posebej eden izmed njih kaže, da je najbrž stalen. Zato so vodo tega izvira poslali v kemično in biološko preiskavo. D. Sedej Ob 45-letnici ustanovitve 1. sestava Kokrškega odreda Zbor borcev Kokrškega in Gorenjskega odreda Kranj, junija — Včeraj, 18. junija, je minilo že 45 let od dneva ustanovitve prvega sestava Kokrškega odreda. Takratni borci so se prvič postrojili na Kališču pod Storžičem. V počastitev tega dogodka se bodo borci prvega in drugega sestava Kokrškega odreda skupaj z borci (Gorenjskega odreda srečali v nedeljo, 21. junija ob 11. uri pred osnovno šolo v Zabreznici pri Žirovnici. V primeru slabega vremena bo zbor borcev v osnovni šoli. Na tem zboru bo občinska skupščina Jesenice podelila Skupnosti borcev Kokrškega odreda domicil. Po krajšem kulturnem programu, ki ga bodo borcem pripravili otroci osnovne šole, bo tovariško srečanje. Vabljeni so tudi svojci borcev, prijatelji, posebno pa gorenjska mladina. Istega dne, prav tako v nedeljo. 21. junija, ob 11. uri bo na Kališču pod Storžičem spominska svečanost na mestu, kjer je bil ustanovljen Kokrški odred. Tudi na Kališče so vabljeni vsi borci, ki so še toliko pri močeh, da bi zmogli vzpon, predvsem pa planinci in mladina. D. D. /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG KOMPAS JUGOSLAVIJA KOMPAS LETALIŠČE BRNIK. TEL.22-J47 GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI PETEK, 19. JUNIJA 1987. Po idejnem plenumu jugoslovanske partije S konkretnostjo se razlike večajo Kranj, 17. junija — Boris Muževič, izvršni sekretar predsedstva CK Z K J, je aktivu Zveze komunistov na Gorenjskem govoril o pripravah in poteku nedavnega »idejnega« plenuma centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. • Idejni plenum v normalnih okoliščinah ne bi smel povzročiti večje pozornosti kot vsi drugi plenumi centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, je menil Boris Muževič. Vendar so razmere nenormalne in zato je okrog tega plenuma toliko pompa. Veliko ljudi je tudi pričakovalo, da se bo plenum sprevrgel v prepir, ker pa tega ni bilo in je bilo veliko umirjenosti in treznosti, so nekateri zaradi tega razočarani. Prevladalo pa je prepričanje, da je jugoslovanska družba resnično na razvojnem razpotju, da bo treba ubrati naprednejšo, poslovno usmerjeno pot, za kar pa cena ne bo nizka, vendar je samo to izhod. • Idejni plenum, na katerega smo se pripravljali skoraj dve leti, je bil tudi pogled v stanje naše zavesti, v bistvu del procesa idejne diferenciacije. Ta idejna bitka se bo še nadaljevala, nanjo pa vplivajo in bodo vplivale tudi razmere v tujini, tudi spremembe v državah realnega socializma na vzhodu in na Kitajskem. Zveza komunistov je še vedno preveč samozadovoljna, nemočna in tudi demoralizirana. Tega sicer ne moremo posploševati, vendar je res, da mora najprej sebe očistiti in to je bilo eno od pomembnih sporočil plenuma. • Demokratični centralizem se mora izražati predvsem v spoštovanju najpomembnejših sklepov partijskih vodstev. Tega ni dovolj. Ustvarja se tudi vtis, da se je zveza komunistov ustrašila ideje komunizma, za katero bi se morala bojevati. Seveda pa je komunizem delo množic in ne samo posameznikov, zato mora ZK delovati med ljudmi in se opredeljevati do najrazličnejših gibanj. • Na 13. kongresu ZKJ je bila dosežena enotnost o bistvenih vprašanjih, vendar tej enotnosti ni sledila akcija. Po kongresu se je na idejnem področju marsikaj dogajalo in zato je bil idejni plenum nujen. Vendar bi se morali o pogledih na nekatera glavna vprašanja v vodstvih ZK uskladiti še pred plenumom in ne šele na njem. • Plenum je poenotil poglede na nekatera vprašanja, predvsem glede razvoja in gospodarske politike, napredka samoupravljanja in demokratizacije, glede vloge ZK in pozitivnega programa, ki ga mora ZK ponuditi. Marsikaj je bilo na plenumu razčiščenega ali vsaj pojasnjenega, tudi glede nekaterih »spornih« slovenskih stališč, še vedno pa ostajajo razlike. Čim bolj konkretno pa se pogovarjamo, tem bolj se razlike povečujejo, kar kaže, da nekaterih stvari v Jugoslaviji ne moremo reševati enotno, po istem kopitu. Stališč zato nasilno ne kaže poenotiti. Centralni komite konec meseca o plenumu ne bo sprejel sklepov, ampak samo stališča do idejnih problemov v Jugoslaviji. J. Košnjek Za oskrbo ni odgovorna le Mlekarna Tržič, 17. junija — Kranjska Mlekarna je letošnje prvo četrtletje sklenila z 38 milijoni dinarjev izgube. Razlog za to so, kot dokazujejo v Kmetijsko živilskem kombinatu Gorenjske, cenovna neskladja: medtem ko so se stroški predelave od avgusta lani do konca marca letos povečali za skoraj 68 odstotkov, so maloprodajne cene mleka in mlečnih izdelkov dvignili le za 27 odstotkov (cene konzumne-ga mleka za 15), a še te so morali vrniti na raven 20,4-od-stotne podražitve. Januarja in februarja so s predelavo litra mleka »prigospodarili« 30 dinarjev izgube, marca nekaj več kot 21 dinarjev - skupno pa, kot smo že zapisali, 38 milijonov dinarjev. Samo pri konzumnem mleku je cenovno neskladje povzročilo za 44 milijonov izpada dohodka. Mlekarna predlaga, da bi ga pokrile gorenjske občine: Kranj 20 milijonov dinarjev, Jesenice 10,6, Radovljica 9,4 in Tržič 4 milijone dinarjev. Tržiški izvršni svet, ki je v sredo obravnaval zahtevek Mlekarne, je priporočil intervencijskemu skladu in skladu blagovnih rezerv, da preučita možnost za pokritje izpada dohodka; od vodstva Mlekarne pa je zahteval, da ob polletju poroča, kako uresničuje ukrepe za izboljšanje gospodarjenja. C. Z. (KMMM$JJ©IMGLAS « Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Kadovljice, Škofje Ix>ke in Tržiča___ Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo; Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), I ca Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, škofja Loka), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Danica Dolenc (zanimivosti, za dom in družino), Stojan Saje (Tržič), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih._ Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za I. polletje 1987 je 4.500 din_ Člani CK ZKS so razpravljali o drobnem gospodarstvu Za razvoj drobnega gospodarstva je največjega pomena posameznik Vsa leta po vojni je bila obrt nekakšen nujni »greh« naše družbe. Cisto prepovedati je ni kazalo, pospeševati še manj, ker bi iz °^T'^ tnikov prehitro nastali pravi kapitalisti, če bi jim sproti ne pristrigali peruti. Toda če si še bolj zatiskamo oči, brez drobnega gosP?T darstva ne gre v nobeni družbi. O našem drobnem gospodarstvu je končno korajžno in odprto spregovoril tudi centralni kon>,,e Zveze komunistov Slovenije in mu posvetil posebno sejo. Zdaj ugotavljamo, da se naše drobno gospodarstvo razvija prepočasi, da nazaduje, ker smo ga, namesto da bi ga spodbujali k rasti in k vsestranskosti, zatirali z različno privitimi davčnimi vijaki, z neustrezno zakonodajo. Rezultat je tu; ni drobnega gospodarstva za potrebe kooperacij, kakršnih si želi in jih zahteva industrija, nima ga občan za svoje potrebe. Naše tovarne so nastajale v času centralno —planskega sistema in dolga leta smo jih držali v takšnem kalupu. In ker se ni spreminjalo veliko gospodarstvo, ni bilo prostora in razumevanja tudi za drobno gospodarstva^ Zdaj, ko pa se začenja spreminjati struktura našega gospodarstva, se odpirajo vrata tudi spremljajočemu malemu gospodarstvu. Vendar se odpirajo prepočasi. Danes postati obrtnik ni lahko. Če nimaš začetnega kapitala za prostore in stroje, ne boš obrtnik, pa če imaš še večjo voljo in željo. Res je, da je za razvoj drobnega gospodarstva največjega pomena posameznik; toda z nečim je treba začeti... Poznavalci problemov obrti so v ponedeljek na seji centralnega komiteja opozarjali na neustrezno, zakrnelo zakonodajo, na nestimulativno davčno politiko po vseh slovenskih občinah, na neustrezno izobraževanje za obrtne poklice, na slab posluh bank pri začetnem kreditiranju obrtnikov in podobno. Nesprejemljivo je, na primer, so poudarili nekateri predstavniki obrti, da obrtnik ne more vlagati v osnovna sredstva. Lahko si kupi drag uvožen avtomobil, ne more pa uvoziti stroja za svoje osnovno delo. Zdaj jih pobira po odpadih v tujini. Toda zakon je tak, ne drugačen. Po drugi strani pa tujcem omogočamo, da vlagajo pri nas kapital in vlečejo dobiček iz države, domačega človeka pa onemogočamo. Korenite spremembe so potrebne pri zasebni obrti, še večje pa v združenem delu drobnega gospodarstva. Temu smo namreč zagodli tako, da smo ga imenovali drobno gospodarstvo, ugodnosti pa mu nismo dali niti takšnih, kot jih ima obrtnik. Tudi občine jim ne namenjajo dovolj pozornosti in njihova dokazovanja, da so drobno gospodarstvo, da jih ne morejo metati V isti koš kot tovarne, so bile do zdaj brez uspeha. Pri obeh drobnih gospodarstvih bodo torej nujne spremembe, ki bodo spodbudile k ustvarjalnosti, novim pobudam, inovacijam, ustanavljanju novih enot drobnega gospodarstva, k odpiranju novih delovnih mest. Resno je treba razmišljati o ustanavljanju skladov za razvoj drobnega gospodarstva po občinah, vanje pa pripeljati sredstva iz sisov, poslovnih bank in vseh tistih delovnih organizacij, ki iščejo kooperante. Prve so poklicane, da izločijo sredstva zanje. In navsezadnje, spremembe bodo potrebne tudi pri izobraževanju. Spremeniti je treba učne programe, opreme učilnic, uvajati vanje novosti, ki jih napoveduje in zahteva prihodnost. Popraviti je treba kvalifikacijsko strukturo zaposlenih v drobnem gospodarstvu. S 70 odstotki nekvalificiranih delavcev obrt resnično ne more napredovati. Res pa je, kot je poudaril eden od razpravljalcev, da so v naši družbi še vedno ljudje, ki bodo nasprotovali tem novim pogledom na potrebe in razvoj drobnega gospodarstva. Treba bo spremeniti mišljenje v marsikateri glavi, predvsem pa skrbeti, da prizadevanje za razvoj drob- nega gospodarstva ne bo mu*1, . enodnevnica, trenutna kampa"'' ja, temveč je treba zanj naredi dolgoročni akcijski program 1 .. ga tudi sproti uresničevati. j, D. Dolenc J V nedeljo proslava ob 45. obletnici • ustanovitve Gorenjskega odreda Škofja Loka — V torek je bila v osnovni šoli Ivana C*r0' harja v Skofji Loki 11. redna seja odbora skupnosti borce^ NOV Gorenjskega odreda, ki so se je udeležili tudi gostji med njimi predsednik društva piscev zgodovine NOB in revO' lucije Lado Ambrožič —Novljan, predsednik komisije za zf?0' dovino pri CK ZK Slovenije Ivan Križnar in tajnik društva piscev zgodovine NOB in pisec knjige o Tomšičevi briga"1 Franci Sterle. V tej šoli ima Gorenjski odred pohodno enoto, šola pa)e na področju razvijanja in ohranjevanja tradicij ena od naju' spešnejših na Gorenjskem, saj so vnesli veliko novosti. Na dnevnem redu je bila le ena točka, in sicer o zgodoV nopisju NOB, povezana s pisanjem kronike Gorenjskega odreda. Zbrano gradivo z več kot 2200 dokumenti je bilo pre dano pisatelju Ivanu Janu-Srečku. Knjiga o Gorenjske"11 odredu naj bi izšla 1989. leta, odbor pa bo še naprej nudil vso potrebno pomoč pri pisanju kronike o Gorenjskem odredu- Na seji so spregovorili tudi o proslavi ob 45-letnici ustanO' vitve Gorenjskega in Kokrškega odreda, ki bo v nedeljo, 2'; junija, ob 11. uri v telovadnici osnovne šole v Žirovnici. Ob tej slovesnosti bodo Kokrškemu odredu podelili domicil jesen1 ške občine, Gorenjskemu odredu pa posebno občinsko PrlznA nje. Na srečanje še posebej vabijo vse preživele borce ta* Gorenjskega kot Kokrškega odreda, drugih domicilnih eflO in prebivalce tega dela Gorenjske. j Kuhar Upravičen pomislek v razpravi o spremenjenem zakonu o združenem delu Da ne bomo znova samo pisali Kranj, 16. junija — Razprava o predlaganih spremembah zakona o združenem delu, ki jo je pripravil v torek kranjski občinski komite ZKS, je v marsičem ponovila že znane ugotovitve iz dosedanjih razprav (tudi to, da pi edlagane spremembi pOgOfftO ne slede življenju, da gre zato v nekaterih primerih le za lepotne popravke), razpravljalo pa so se lotevali predvsem organizacijske pluti našega združenega dela. Grajana je bila prepogosta organizacijska togost ter neprilagodljivost organizacije našega združenega dela, kar je prisotno tudi v predlogih za spremembo »male ustave«, vendar pa je končno le nekaj govora o možnostih za ustanavljanje malih, začasnih delovnih enot, če tako terja narava dela. Delovni organizaciji kot osnovnemu poslovnemu in tržnemu elementu moramo dati večjo veljavo, kar pa v ničemer ne zmanjšuje pomena temeljne organizacije ( iospodarjenje naj bo podjetniško, racionalno in pogoji gospodarjenja ter razmere mina jo odločilne.je vplivati tudi na or ganiziranost združenega dela. To ne bi bil napad na samoupravlja nje, ampak prispevek k temu, o čemer vsi povprek govorimo: k dobremu in učinkovitejšemu go- spodarjenju, v katerem pa šele lahko zaživi samoupravljanje in odločanje o dohodku Ker dohod ka sedaj skoraj ni (če pa je, ga veliko pobere kar država), tudi pravega odločanja ne more hiti Ne izmišljajmo si novih in novih oblik odločanja, ne poveličujmo referenduma. Ta je lahko tudi dvorezen meč, sicer volja večine, ni pa rečeno, da je vedno napred na. Poskrbimo raje, da bodo de lavski sveti tisto, kar morajo biti, da bodo, skratka, bolj delovala pota samoupravljanja. Predvsem se izogibajmo, da spremembe za i."o.i o /.druženem delu ne bodo sprožile novega plazu pisanja odločati aktiv, novega plazu norma11 .( ma, ki ne daje haska. Ze sedaj ^ vprašljivo, zakaj moramo ir^)S. po podjetjih ob statutu kft novnem aktu še razne SP01 *l f.e me, ko bi bil po logiki stva«1 dober statut dovolj. In še dvoje upravičenih VP sanj na kranjskem posvetu, (i štrajkih v predlogih Sp ^ memb zakona o združenem ."li Se mogoče to obra ^ va po »drugi« liniji? In drug"'^, I." ra\ nati v primerih v za gozdne delavce in zfl ^ vanjske hiše ob vznožju«^ ii .,,;[■' -ena (" le posekali, pri sečnji bod0 jI di plazov puščali višje ["'' j.;;-gosteje kot drugod bodo n stili lovne pusti C. Zupl° 0* Sindikalni delavci v Bohinju Ilohinj, 16. junija — Včeraj se je v Mladinskem izobraže valnem centru v Bohinju začel dvodnevni posvet predsedm kov občinskih, medobčinskih, mestnih in obulnega sveta Zveze sindikatov Slovenije in predsednikov republiških od borov sindikatov delavcev v posameznih dej.u nostih Miha Ravnik, predsednik republi ;Kcga s iktuuln •ta ZSS g« i\'0 ril I, -an.l.k^;:. 00 njegovih orgunov, Tom republiški sekretur za '"^ff n i« zadeve, pa je ocen1' i ■ni Inu polit k ne : '-'""'V,!!'' Sli »vem 11 I liimv, se bodo 1 ^ 11 še o nalogah na JJgJf ine/lilh p. mIi . .i |ili del i, 1"^ pa bodo sklenili i a/pii'^,/ V, C/* !?EK, 19. JUNIJA 1987 GOSPODARSTVO .3. stran (mmms&mGLAS Jtazvojni dnevi Iskre Kibernetike Sezam, roki in tampotisk gredo v fedno proizvodnjo ha • krt Jun'Ja — ^ av'* kranjske občinske skupščine je Iskra Kibernetika pripravila razstavo o najnovejših razvojnih dosežkih in ^kovalni dejavnosti, ki sodi v okvir vsakoletnih dnevov Kibernetike. Letos so jo skušali približati javnosti, predvsem mladim, o-skj U^ v Kibernetiki žeja po tehničnih strokovnjakih velika. Predstavili so nadzorni sistem sezam, mini robot roki 200 in tiskar-. tog Str°i tampotisk TT 100, ki gredo letos v redno proizvodnjo, ter diskovno enoto za računalnik, katere razvoj naj bi bil končan le-lc^Postala pa naj bi Kibernetikin paradni izdelek. i- ti^n?vi Kibernetike so že tradi-(i :iajL • Letošnje so skušali kar IH |QjL/°'i približati javnosti, pri-%'°Stn° razstavo o najnovejši^ "^vojnih dosežkih in razi-so^alni dejavnosti Kibernetike ii^stavili v avlo kranjske ob- skupščine. Približati jo taJ0 Predvsem mladim, saj je FhihV ^iDernetiki žeja po tehni-, strokovnjakih velika. Na % S? lahko dobili informa-**št m°^nosti za zaposlitev in tto^fP^diranje. Inženirje elek-"■stv e> strojništva, računalne %fizike pa tudi elektrotehnik nomehanike, orodjarje, jo y 'n podobne sprejemali^. Kibernetiki odprtih rok, % -lm> ki se odločajo za tehni- štip^kraževanje, pa ponujejo rjb,, |je. Zdaj imajo kar 450 u'Wfv,St0V' od tega 150 na fa-bjc_ ■> štipendij pa razdelijo li|Q aJno več kot jih lahko podeli i novo šolsko leto so jih wsali kar 278. r^zvojno-razisko- ^nim delom se v £lWnetiki ukvarja ^ strokovnjakov L? Iskri Kibernetiki je raz-Jn°-raziskovalna dejavnost [% azmerno močna — na tem ,Wr°čju dela 600 strokovnjaku'*0 je 12 odstotkov zaposle-oMi delavci, ki jim pravimo tehnološki višek. V kranjski in-"^tUj i® namreč na pohodu tehnološka in proizvodna prenova, ki *'rolt,).Strain poraja tehnološke viške, na drugi pu povečuje žejo po *%!V . Juk'b. predvse m i/ tehničnih strok. V Iskri zato razmišljajo VrUt;i „V"'1. Centrih po Jugoslaviji in o tem, da bi na široko odprli PJD 1,1 Strokovnjakom i/ drugih republik, ki tam ne morejo st2ifn' p'an tekočega srednjeročnega obdobju pravi, da bo letna ^p0sj P°slovanja v Kranju 0,8-odstotna, kar pomeni, da bo na novo j^errf1^ '^{) delavcev, od tega 2fM) v združenem delu in 70 v samo-s<»j je ?\0s»-bnem delu. Takšna rastje bila lani krepko prekoračena, R*ta|If 1,5 odstotna, kar pomeni okrog 500 delavcev. Če bo rast a ale t»° nuPrej, je v sredo na seji kranjskega izvršnega sveta dejal ■ '°ča d b° v KrunJu u>lu 1990 zaposlenih 1.H00 delavcev več kot an, in lahko si mislite,koliko novih stanovanj, šol Jr0vS|^tV k' to zahtevalo! Obravnavali so namreč zaposlovanje in ka-^dro ,ruzvoj. pravzaprav oceno, kam bi jih pripeljalo nadaljevanje ^dv*, tokov iz lanskega leta. To sejo moramo razumeti torej ' ,>rn kot opozorilo, du se to ne sme zgoditi. Odplačevanje bo za vedno več ljudi prehud zalogaj Lansko žejo po strokovno manj ali neusposobljenih delavcih, ki praviloma.prihajajo iz drugih republik, lahko opravičimo s povečanjem fizičnega obsega proizvodnje. Sveži podatki pa kažejo, da letos upada. Seveda to odseva predvsem težave v Telematiki, vendar pa je tehnološka in proizvodna prenova v kranjski industriji le na pohodu. Na to namreč kaže vse večja žeja po strokovnjakih, predvsem tehničnih strok, ki jih vsepovsod, predvsem pa v Iskri, sprejemajo odprtih rok, razpisujejo celo več štipendij, kot jih lahko podelijo. Kako bodo torej reševali kadrovsko neskladje? Na eni strani so namreč delavci, ki jim pravimo tehnološki višek, na drugi manjka strokovnjakov. Delavce, predvsem iz Telematike, ki zdaj zaradi pomanjkanja dela, kasneje pa zaradi novega proizvodnega programa postajajo ■odveč-, naj bi zaposlovali tam, kjer strokovno manj uspo sobljene še potrebujejo. Praktično to pomeni, da morajo začeti občinsko zaposlitveno politiko in vsakdo, ki bi iskal takšne delavce, naj bi naprej vprašal na skupnost za zaposlovanje. Bržkone pa zgolj to ne bo zadoščalo, stvari bodo postale jasnejše, ko bodo v Telematiki izračunali svoje tehnološke viške. Jasnega odgovora na vprašanje, kako »dobiti«dovolj strokovnjakov, ki jih zahtevajo novi proizvodni programi, prav tako še ni. So le razmišljanja V Iskri, predvsem v Telematiki, da bi začeli odpirati razvojne centre po Jugoslaviji, tam, kjer so mladi, izobraženi ljudje brez dela. Druga pot pa je,privabiti jih v Kranj in jim na široko odpreti zaposlitvena vrata. Ob takšnih razmišljanjih ne moremo govoriti o tem, naj bi priseljevanje v Kranj ustavili, temveč bo le drugačno. Trkanje na vrata novih stanovanj, šol, vrtcev. . . pa bo morda še zahtevnejše. Volčjak Od K) junija dalje banka spet odobrava stanovanjska posojila Vr**'lri.\J/- {""'J" K*'1 v LJublJaMkl banki Združeni banki ni bil dogovorjen način revalorizacije stanovanjskih posojil oziroma " h posojilih in varčevanju med 25. redo, 10. junija, so jih odprli, vendar / novimi pravili igre. obračunavati revalorizacijska stopnja, ki se konec leta pripis«' k stanju posojila. Revalorizacijska i»|,1':l.,,0su denarja, namenjenega za to področje, so bili šulterji /a sklepanje pogodb o stanovanjsk v " i" 0. junijem zapiti. V s c'ja stii Sm in,'n bo revalonza ^»nšir VI,njsk,h i",s,ml m na a'i t,uk" Zil Mimovanjskn i;i,1(|n|n KU (j 'I* stanov aii| namenjene >n0v:U''Ji! ^Plivala nihanje folti rn, ' -1'"1 (l" s%"i«'s,n> t-«.,-., j Kluvo. je seda, se te/ko S()j'la ', \k" '<•( emo le to, d...... Vr" m i 11,1 b"(t" >mn" X "'dnostnn In J" |X)S(J<'"'•>:<' lliMlili kohkoi (thr ' '" (h' S'' "'valon I so al ka 2(J' "hranja tudi realnu v rednost StM »amene privarčevanih Po„, l,'v- Nepnia/.na realnost pa VU, Zi' »»jetje« m vračanje stano kliuK KU P"s,,J>h« s«' /manisalo. ^UU. U,,1U'' Uil sn Pi'-dvieleni '>'' t,.,,,'1'' okrepi poMJila l>o numreč ,u Intieje potiošltl, ne več ti,,) ,U'J»' v enem letu, ampak v ^Psećih, /a nakup stanova nja pa celo v enem mesecu; će ho obran postal zaradi rev aloriz.aci je nesposoben odplačevati poso 111< i, se doba odplačevanja lahko podaljša na 25 let, I II na 2(1 let pa je tudi podaljšana doba odpla čevanja posojil na vezana sred siva. Predvideni so še nekateri drugI mehanizmi, vendar kljub temu najemanje m vračanje sta nd;.i |t zera proti podnožju gora. Sneg se namreč tu najdlje obdrži in vedno je za nekaj stopinj hladneje kot drugod. Ko je pred mnogo leti 2. julija zaradi hude slane pozebel krompir, je Zadnikarjev ata zabentil: »Prekleta Sibirija!« Takrat se je teh petih hiš prijelo ime Sibirija. A zato Jaka Zadnikar, Ma varjev z Jezerskega, nič manj toplo ne slika svojega starega Jezerskega. V olju ohranja staro jezersko arhitekturo. Kaj vse je ostalo le še na njegovih slikah: o Kacinovi bajti ni več sledu, pri Fingratu je namesto hleva nova hiša, pri Tišlerju je vse spremenjeno, kazinske žage ni več, Podjedova hiša je pogorela, kjer je bilo včasih na Brkove pri Bajtah, je zdaj avtobusna postaja, o Makeko vem mlinu ni več sledu, tudi križa v Komatevri ni več, pa farovškega vodnjaka, Štularje vo kovačnico so odstranili zaradi nepreglednosti ceste, ni več Koprivnikove bajte, v Jen kovi žagi je zdaj počitniška hi šica in še bi lahko naštevali. Jaka Zadnikar se je na Koroškem izučil pleskarstva in soboslikarstva. Do 1966. leta se je še mučil po lestvah, od takrat naprej pa le slika. Veselilo ga je že takrat, ko je še ki klico nosil, pravi. In ko se je upokojil, je bilo dovolj časa. Kar stalno razstavo si je nare dil iz nekdanjega hleva, na kri žišču pa obiskovalce smerokaz opozarja nanjo. >\Ys svet prihaja sem« mi v že tretji vpisni knjigi kaže Zadnikarjev ata. »Od Avstrali je in Argentine, iz vse Kvrope, iz Afrike in Rusije, pa i/ Sred nje Azije so bili že tu...« Dokler bo le luhko migal, bo slikal, pravi. Pa pipo bo kadil, saj jo že 62 let! In tudi iz tele Sib.rije ne bo šel. Zanj je najlepši kraj. D Dolenc Krajevne skupnosti Planina, Huje in bratov Smuk Največja pridobitev bo prometna ureditev Kranj, 18. junija — Pred devetimi leti so se v jugovzhodnem delu Kranja, ko se je zaradi stanovanjske gradnje število prebivalcev precej povečalo, najprej odločili za samostojno krajevno skupnost v Čirčah. Pred šestimi leti pa so na območju Planine in Huj, ki sta tvorili eno krajevno skupnost, nastale tri: Planina, Huje in bratov Smuk. Danes te tri krajevne skupnosti, ki so še do lani imele skupno pisarno in tajnika, marsikaj povezuje. Na dokaj majhnem prostoru treh mestnih krajevnih skupnosti živi namreč skoraj 12 tisoč prebivalcev. Večkrat je slišati, da je to območje kranjsko spalno naselje. V vodstvu in v organih krajevnih skupnosti pa si prizadevajo, da bi se tega vzdevka znebili. In ker stanovanjska gradnja še vedno ni končana, bodo še nakaj časa dobivali nove prebivalce, se spoznavali in se ubadali s težavami, ki jih v podeželskih krajevnih skupnostih ne poznajo. Ni ravno lahko v takšnem novem naselju privabiti ljudi za skupne akcije. Celo praznovanja je treba včasih drugače organizirati kot na podeželju! »Skupni praznik v spomin na brata Vreček bomo letos proslavili s slavnostno sejo skupščine vseh treh krajevnih skupnosti. Kaj več zaradi pomanjkanja denarja nismo načrtovali. Seja bo drevi, v petek, ob 19. uri v šoli Bratstvo in enotnost, jutri, v soboto, pa bo v krajevni skupnosti bratov Smuk ob 8. uri odprli novo balinišče. Zgradili so ga člani športnega društva in balinarske sekcije s prostovoljnim delom in delno s pomočjo delovnih organizacij,« je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti bratov Smuk Jože Lesar. Ob ureditvi parkirišča in ceste v vrtec na Planini je bila gradnja balinišča ena večjih skupnih akcij. Od lani, ko so ga začeli graditi, so opravili blizu 1000 prostovoljnih delovnih ur. V prihodnje so se pripravljeni lotiti še nekaterih prostovoljnih akcij, vendar bi radi dobili nekaj več materialne pomoči vsaj na komunalnem področju. »Največja pridobitev za vse tri krajevne skupnosti oziroma ljudi, ki so zaposleni v delovnih organizacijah na levem bregu Save, bo prometna ureditev območja od Ikosa proti Tek- stilindusovemu obratu II. Najprej bomo prenovili stopnice proti Iko-su, uredili in asfaltirali postajališče pri Kokrškem mostu, pločnik in prometno signalizacijo. Od cestno-komunalne skupnosti bomo dobili 7 milijonov, še približno toliko pa bo treba zbrati za uresničitev tega programa. Dogovarjamo se z delovnimi organizacijami in upamo, da bomo v drugi polovici leta začeli delati.« je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Planina Serafinov Bauman. Razmišljajo tudi o prometni ureditvi Ceste 1. maja in Zupančičeve ulice. Prispevali bi obe krajevni skupnosti. Žal pa je skupnega komunalnega denarja vedno premalo in zato tudi mestne krajevne skupnosti pred večjimi nalogami obstanejo. Ce bi se res lahko tudi materialno organizirali kot skupnost bi marsikaj naredili, pravijo. »Zdaj kaže, da bomo dobili manjšo tržnico,« pravi tajnik krajevnih skupnosti Huje in Planina Jože Per-ko. »Za prostor, kjer bi po programu morala stati samopostrežna trgovina, med samskim domom na Hujah in nasproti vrtca Najdi ho jca, naj bi jo postavili. To bo precejšnja pridobitev za Najprej se bodo lotili urejanja proti Ikosu stop"ic prebivalce. Če bi nam uspelo, da bi k0' čno uredili še javno razsvetljavo, saj s*** vedno nekatere ulice v temi, bi bilo voljstvo med ljudmi še večje.« Tako kot so, na primer, zadnje čase z* dovoljni s komunalnim delavcem, ki sk1? za čiste ulice in okolje. Pravijo, da PflV Bregar iz KOGP, ki skrbi za krajev** skupnost bratov Smuk, zares zasluži F hvalo za svoje delo. Če bi imela komun^ osem takšnih Pavletov, bi bil Kranj čist-, »Zato pa si tem** želimo komu"*' redarja.«, nega pripomnila taJn'^j krajevne skupn*}? bratov Smuk T»J» Kleč. »Nereda 9 manjka in kar Pry cej dela bi i"1.'„ pisarno ^?bS namreč nič k°' pritožb zaradi Pa kiranih tovor"!* kov, zaradi d|V'l I nja mopedov in tudi zaradi brezbrižno* nekaterih do okolja.« In ko je beseda tekla še o nekaterih ^ gih težavah, so vsi iz vodstva menili. d*J res skrajni čas, da se dogovorijo glede ij\ terialnega položaja tako podeželskih * krajevnih skupnosti. A. 2»,9f Krajevna praznovanja Podelili bodo priznanja RK Velesovo — V spomin na 18. junij 1944. leta, ko so bili nad vasjo Velesovo ubiti trije domačini, že od ponedeljka v krajevni skupnosti Velesovo potekajo različne prireditve v počastitev krajevnega praznika. Drevi ob 20. uri bo v Adorgasu slavnostna seja športnega društva. .Jutri ob 16. uri bo v Praprotni Polici tekmovanje v tenisu, ob 20. uri bo pred spominsko ploščo v Velesovem proslava, na kateri bodo podelili tudi priznanja krvodajalcem. Po proslavi pa bosta v gasilskem domu v Velesovem Silvo Pilar in Ivo Zupan odprla bife Melona. V nedeljo bo v Adergasu najprej tekmovanje v nogometu, popoldne pa še v odbojki. Otvoritev prve faze vodovoda Jezersko — Krajevni praznik bodo v krajevni skupnosti Jezersko jutri proslavili s slovesno otvoritvijo prve faze vodovoda. Slovesnost bo ob 19. uri na terasi hotela Kazina na Jezerskem. Vodovod so s prostovoljnim delom gradili .Jozerjani. Spominski pohod Gorice — Prihodnjo nedeljo bodo v spomin na 28. junij 1943. leta, ko je 17. domačinov odšlo v partizane, praznovali tudi v krajevnih skupnostih Gorice, Oolnik, Tonoti.še in Trstenik. Športne prireditve bodo na programu ves prihodnji teden, gasilci z Golnika pa so praznovali že prejšnji teden. V soboto, 20. junija, ob 8. uri bo spominski pohod po poteh NOB pod Storži čem, prihodnjo soboto, 27. junija, ob 17. uri pa bo v Goricah slavnostna seja vseh štirih krajevnih skupnosti. A Z. I/C po gostišče ob cesti — Dolga leta smo se {azili nad hnP^j, /iranimi gostiš« i ob magistralni cesti po (iorenjski, na..ttf hovo skromno ponudbo in betežnim izgledom. Pred M<>js ^ no pu sta zasebnika postavila lepo gostišče, ki je lahko 1& jt> vsem drugim gostinskim obratom daleč naokoli. Ne 'e'f!j>' stalno trudita, da je izbira prigrizkov in pijač kar najbolj V* nolika, odločila sta se tudi, da restavracijske sedeže streha in da je parkirni prostor asfaltiran. — Koto: I). ^* PRITOŽNO KNJIGO, PRO«^ Sprejemajo zagrebški in koprski program Poljane, junija — Zadnji dan v maju so bila, tako kot je bilo dogovorjeno, končana dela pri razširitvi televizijskih pretvornikov na Malenskem vrhu in Jer-manci na Zirovskem vrhu. Pretvornika sta televizijskim gledal cem odpVla pogled tudi v prvi zagrebški in koprski program. Dela so stala 46 milijonov dinarjev, od katerih glede na število tele vizijskib naročnikov odpade na krajevno skupnost Poljane sedemnajst milijonov dinarjev Vsak naročnik naj bi prispeval 35 tisoč dinarjev, in to v dveh obrokih. Kljub temu pa nekateri naročniki svojega deleža ne po ravnajo, kar pomeni prelaganje bremena na pleče krajevni skupnosti, s tem pa tudi manj denarju. is j OIm> /liniji v Kranj - Na t«-k-movuiijii \ ulovil iil> / muho, ki |< lulu minulo soboto na Bavi \ Kranju, jt> /mahala ekip.i Kranja, nn-tl pnsames niki pa Mirko Matjašc vic, prav tuko < km KI) KfMJ Tekmovanj«- je oi(;anl/irala Iti) Kranj, tekmovalo pa je M'. nln<«\ i/ seslili slovenskih ribiških «li o/in. \ ?.. Turizem smo ljudje 2«?. maja smo itneli učenci d. c rov red« osnovne šole /Ve-šernove brigade t' 'Železnikov končni izlet. Veselili smo se ga že vse šolsko leto, za grenil pa nam ga je voznik avtobusa podjetja Alpetour Škofja Loka Janez Stanomk. V avtobusu smo morali sedeti mimo Ko (/a je sošolka vljudno prosila, če bi lahko na njegovem kuseturju poslušali glasbo, jo jv nahrulil: -Kaj si- sprehajaš po uvtobu su?« Prosili smo ga, naj potem da vsaj radio bolj na glas. Zavpil je: »Umijte si ušesa!« Ko je sošolec vstal, ga je oštel z besedami: »Če boš sv enkrat vstal, te bomo dali v živalski vrt, v pno kletko-' Ko je rekel, m«i/ po avtobusu poberemo pupirč ke, smoga ubogali Okoli ko ša pa je ostalo še nekaj pa pirčkov, zato nam je dejal ■ \ ' Selški dolini boste vsa tla jiollzall!" \a postaji niso vsi takoj izstopili, zato jim je te kel: »Če takoj ne Ure$teJ& rum bom vse lase pol"^jr Ko so fantje na zadnjih m f hh hoteli odgnuti «<"^|i po mikrofonu arpil"1^ te zavese pri miru, če %jjf boni pri ptn postaji b d .// ■ rednim avtof^f naptrjf* Soiolei je ])0a^f ,lenai i sfo/m inu K" ,; zagledal, da kleči nit *e%i je zaklel: »Madona ](U,af se, sit) sem vam rekel. aA diteU Poleg tega pa "^i* res ras opazoval v :Tcaj$\ nas je za vsak premik P I njul. J$ V šoli smo se s toi^f dogovorili, da se hotno J letu lepo obnašali -sr" $ naj nam bi bili za zgle 'f bet voznik i rt avtobus «l ^ izleta.., 1'ovanš Jane:■ ^ lepše ne vam .■ahr^> ter zabavno vožnjo " Zitlostni in M*0*, neme, ti « h /V/e/«'*" PETEK, 19. JUNUA 1987 KULTURA .5. STRAN (^SmS^SOUkS Prešernovo gledališče Kranj VEC PROGRAMSKE VEDRINE »Kranj — V novi sezoni bodo v kranjskem Prešernovem gledališču uprizorili štiri oziroma pet predstav. Začeli bodo s komedijo ^nia komedija, končali pa s temeljno slovensko dramo — Smoletovo Antigono. Poleg vedre predstave za otroke, v kateri bo tokrat nastopal poklicni ansambel, bo komedijska tudi skupna predstava Georga Dandina in Županove Micke. p^uk h komediji — Shafferjeva Crna komedija, ki jo pripravljajo v ^šernovem gledališču kot otvoritveno predstavo nove sezone, je .e skoraj povsem pripravljena. Posnetek je z vaje. Na sliki: Bernar-Q* Oman, Alenka Svetelj in Matjaž Višnar. —Foto: L. M. . S ponovitvijo - menda bo ?.e štirideseta po vrsti - Mo-Jerpvega Žlahtnega meščana J ^štalskem gradu je hotelo ?ranjsko Prešernovo gledališ-e končati letošnjo sezono. Se-V^a je tudi možno, da bo gledališče s to ali katero drugo Podstavo letošnje sezone še ^štovalo po Sloveniji, saj '^Iguje« nekaterim gledališkem še nekaj gostovanj. V tej »ezorn je imelo gledališče 144 pedstav, od tega več kot sto v 'astni gledališki hiši, druge pa m gostovanjih. Skupaj z gosti l* drugih gledališč pa je Presnovo gledališče pripravilo letos »v hiši« okoli 180 pred-Stav- Vendar pa ta statistična bera, kamor bi morali prišteti še drugo dejavnost, od šolskih gledaliških ur, proslav in razstav v avli do okroglih miz, ni bila edini razlog, da je programski svet gledališča sezono ocenil kot uspešno. Pri tem pa je ugotovil, da je v pravkar iztekajočem se gledališkem dogajanju prevladovala — z izjemo Moliera — precejšnja resnost. Morda so prav zaradi tega za novo sezono izbrali nekoliko vedrejši program. Že otvoritvena predstava nove sezone bo komedija, in sicer delo Petra Shafferja Črna komedija. Avtor, ki je znan po svojem delu Amadeus, je komedijo napisal že pred dvajsetimi leti, pri nas pa jo je igralo Mestno gledališče ljubljansko. Hudomušna zgodbica o peripetijah slikarja je sicer dokaj enostavna, domislek avtorja, da na prizorišču izmenjuje svetlobo in temo, pa je izhodišče za celo vrsto bravuroznih komedijskih zapletov, gagov in situacij ske komike, med katero se prepletajo pantomimični vložki. Skratka, v Prešernovem gledališču so se odločili, da za začetek nove sezone gledalce nasmejejo do solz. Za to se bodo trudili režiser Marjan Bevk, ki mu je pri študiju giba pomagal Andres Valdes, igrajo pa Bernarda Oman, Matjaž Višnar, Tine Oman, Pavle Ra-kovec, Janez Škof, Alenka Svetelj, Violeta Tomič in Miran Kenda. Vendar pa to ne bo edina komedija prihodnjega programa. Režiser Lojze Domanjko je sredi priprav na Molierovega Georga Dandina in Linhartovo Županovo Micko. To bosta dve predstavi, po potrebi ju bodo igrali ločeno ali pa skupaj v »enem kosu« — Kot zdaj kaže, bo to druga premiera sezone, gledalci pa bodo lahko ocenili, kako bo uspelo soočenje klasične Molierove komedije in žlahtne ljudske igre izpod Linhartovega peresa. Tradiciji, da ob tednu slovenske drame gostitelj Prešernovo gledališče pripravi slovensko dramsko uprizoritev, se tudi tokrat ne kaže izogniti. Vendar pa v programu ni, kot je bilo že nekaj časa skoraj pravilo, novitete. Na oder bodo pos+avili Smoletovo Antigono, izvrstno literarno delo, ki kot uprizoritev pomeni svojevrsten izziv za kranjsko gledališče. Obenem pa bi v tej predstavi vendarle lahko iskali rdečo nit, ki povezuje z odgri-njanjem človekovih problemov in njegovih usodnih odločitev vse dosedanje gledališke prispevke Prešernovega gledališča k tednu slovenske drame. Predstavo bo režiral Matjaž Zupančič. Kot vedno bo ena predstava tudi za otroke. Tokrat jo za spremembo ne bodo zaigrali z amatersko gledališko skupino, temveč se bodo z igrico Marcela Acharda Hočete igrati z mano spoprijeli stalni poklicni igralci gledališča. Pri tej predstavi, ki bo pripravna tudi za uprizarjanje na skromnejših prizoriščih, ne bo manjkalo cirkusantskega vzdušja, saj se bo treba naučiti (s pomočjo strokovnih sodelavcev) tudi nekaj trikov in čarovniških veščin. Seveda pa je teh pet predstav nove sezone okviren gledališki program. V razmerah, ko se kulturi reže denar za dejavnost na vseh koncih, ne bi bilo nič nenavadnega, če bi tudi v gledališču postavili na oder kakšno predstavo manj. To pa bi bilo vsekakor škoda, saj se bo z novo sezono Prešef-novo gledališče okrepilo z novim poklicnim igralcem. V Kranj namreč prihaja septembra Pavle Rakovec, sedanji član Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane. L. M. Oskar Dolenc v Kosovi graščini CRNOMORSKE IMPRESIJE !**uice - Danes, v petek, ob 19. uri odpirajo v prvem nadstropju Kosove graščine razstavo fotografij, delo Oskarja Dolenca. Vsen ra^k izsek iz življenjepisa Oskarja Dolenca ne more zajeti fotooZurn'm'vm 'n pomembnih trenutkov avtorjevega poklicnega Sel v /*> e#a opusa. Je eden redkih, ki je našel življenjski smi-Vftuj *>rn' izrazno tako obsežnem in močnem mediju. Opredelje-bjej v Zu 'zpovedno fotografijo v vsem njenem obsegu, najti v lahko's°k'no sv°Je8a dela, je svojevrstna osebna sreča, tudi ni 'n tudi ni brez odgovornosti, tr^n; Posameznike, ki so dovolj vztrajno zasledovali svojo no-t)0]e nuJo, se je s svojim dosedanjim delom vpisal tudi Oskar Tiet fr!* Obsežna dejavnost v pedagoškem poklicu, poučuje pred-^sta °Krafijc v šoli za oblikovanje v Ljubljani.ter kontinuirana Wia Prikazovanja lastnega dela in publicistika so le tri gla Pod rUštev in zveze so le nekatere značilnosti njegovega dela. ročja dela Odličen organizator, mentor in sodelavec sku Uvt_0r ru/Ponu možnega, ki je danes iz dneva v dan bogatejše, je p°rn Inas''' /v nekaj tem, ki so mu v določenih časovnih obdobjih (('n,'e iedro izpovedovanja. Gotovo je, da iskalcu in pozorne-HiUn Puzovalcu sveta okoli sebe ne more zmanjkati ne snovi, še v fQlJ Afcfcinov, da izlušči, ugotovi, zabeleži in prikaže tisto, kar je Rrufj0!'1'1''!1 '.i/ lastnih prizadevanj in miselnih odnosov. Foto-v0r ia Je vedno več ali mani Izrazita izpoved, odkrivanje, dvogo- Medsebojni odnos avtorja in gledalca mora biti in tudi vedno je. Kakšen je, mora vedeti gledalec, slutiti ali hoteti ga mora avtor. Nepomembna je stopnja zapletenosti tega odnosa, čeprav poizkušajo mnogi avtorji raziskavi tega trenutnega pojava ob dvogovoru dati celo pomen umetniškega dela. Tudi preprosto skriva v sebi mnogo zapletenega, če seveda to lahko odkrijemo. Tu smo sami iskalci. x /-.,-, Jovo Grobovsek Oskar Dolenc je diplomiran strojni inženir, do leta 1972 zaposlen v Litostroju. Kasneje je trinajst let delal kot profesor fotografije v srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, zdaj pa je vodja marketinga pri SCT Ljubljana. Je instruktor fotografije FZJ, mojster fotografije FZJ, AFIAP, mentor, pisec in prevajalec fotografske literature ter član žirije na domačih in mednarodnih razstavah. Razstavljal je na več kot 320 skupinskih razstavah doma in v tujini ter prejel 48 nagrad in diplom. Za delo na področju fotografije je prejel bronasto, srebrno in zlato plaketo Borisu Kidriča ter red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Srečanje pihalnih orkestrov slovenskih železarjev GLASBA POVEZUJE Kavne Konec minulega tedna je bilo na Ravnah M Koroškem že 11. srečanje pihalnih orkestrov i/ vseh ^'»venskih /ele/ain. Sodelovali so orkestri Verige iz Lesc, '(>1,'/ainr Jesenice. Žele/urne Store in orkester ravenskih -^^zele/arjev . Prihodnje leto bo srečanje v Lescah._ >odkbrodošli 8odh orkt'su'r. riato Pa '•" lili, v P»radi po ravenskil l,v('ln "w igi an jem pred /e 0aUr*° P°vabilo nu koncei toL:™v,iim- k>,M '•" 1 --wv«vaiieo sodelujoi im ; )(11,-iin |e .Migi al loma« i i a '"»si,, Ulic ,1' V PUrudi P° 'aven.kih 2arho povabile na koncert e,- Odstavili poslušalcem. t ^hulru orkester Verige iz T?JC obstaja ze od leta 195!). I .'Kr'it je dirigent Bi *^acko prevzel strokovno razmerah, ko ru- lje Zv'hane mere dobre vo ni bilo ne instrumentov ne osnovnega znanja. Orkester nastopa na koncertih po Sloveniji in tudi v zamejstvu. Nu Ravnah so se godbeniki predstavili s Karnevalsko koračnico V. fttruclu in H. K. 11,ms.ti t hrasti tropicul pot puri jem. Med najstarejšimi godba mi nu tem srečanju je bilu godba jeseniških žolezarjev, suj njeno rojstvo sega tja v leto 1874. Sedanji pihalni orkester obstaju od leta 1988, odtlej traju njegov kvalitetni v/pnn Pod vodstvom seda njega dirigenta so godbeniki že dosegli lepe uspehe na glasbenih tekmovanjih, go-Stujejo pa doma in v tujini. V orkester so se zadnje čase vključili tudi mladi. Jeseniški pihalni orkester se je predstavil z dvema skladbama — Pet minut Cola Porter-ja in K. Hulaka Brin polko. Dolgo tradicijo igranja imajo tudi v Štorah, čeprav je godba doživljala tudi padce in prekinitve. Ponovno oživljena in pomlajena godba se je ponovno predstavila leta 1970. Od tedaj imajo za seboj več kot 900 nastopov. Za svoje uspehe so letu 1980 prejeli Prešernovo nugrado, na raznih tekmovanjih pa so dosegli več lepih uvrstitev. Tokrat so se predstavili s skladbami 1 .olTlerjn, < >ehaya in Alperta. Kot najmočnejši in najštevilčnejši orkester med godbami Slovenskih železarn se je predstavil tudi pihalni orkester z Raven. Ustanovljen je bil leta 1902. Sedanji vodja orkestra je Lojze Lipovnik. O tem, da godba zavzeto dela in dosega uspehe, pričajo st.vilna priznanja in odlikovanja. Snemali so tudi že za ljubljanski Radio, imeli so samostojni koncert v Cankarjevem domu. Na srečanju so se tdkrat predstavili z D. Bučarja na Trški gori in L. Andersona Burgler's holi-day. Vsi orkestri so za udeležbo na Ravnah prejeli spominske plakete. Na koncu so se nuvdušenim poslušalcem predstavile tudi vse godbe skupaj. Prihodnje leto bo srečanje godb v I ,eseah Ivanka Korošec KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V Prešernovi hiši je odprta razstava Nove pridobitve Gorenjskega muzeja - grafike in risbe. V Mali galeriji je na ogled izbor novejših slikarskih in kiparskih del iz zbirk Gorenjskega muzeja. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Podvodna naravoslovna fotografija. V dvorani glasbene šole na Trubarjevem trgu danes ob 19.30 nastopa saksofonist Oto Vrhovnik z Dunaja. Na klavirju ga spremlja Vlasta Doležal-Rus. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava slik Vere Trstenjak — Jovičič. V galeriji Kosove graščine je na ogled fotografska razstava Nina Migliorija iz Bologne^ V prvem nadstropju pa danes odpirajo razstavo fotografa Oskarja Dolenca iz Ljubljane. BLED — V Festivalni dvorani je na ogled razstava slik Vinka Tu-ška in Karla Kuharja. RADOVLJICA — V galeriji Kamen razstavlja akad. slikar Vinko Tušek. ŠKOFJA LOKA — V galeriji Ivana Groharja na Mestnem trgu je odprta slikarska razstava članov Združenja umetnikov Škofja Loka pod naslovom Krajina. Na osnovni šoli Cvetko Golar so na ogled likovna dela Rada Dagarina. V galeriji Loškega gradu so na ogled dela udeležencev Male Groharjeve slikarske kolonije. Stalne zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 18. ure. ŽELEZNIKI — V salonu pohištva Alples je odprta slikarska razstava Jožeta Šeklija. TRŽIČ — V galeriji Kurnikove hiše razstavlja oblikovalka Lena Šajn. DUPLICA — V Stolovem Interieru na Duplici pri Kamniku razstavlja slikar Jože duha akvarele in grafike. MEDVODE — Danes, v petek, ob 18. uri odpirajo v galeriji Dom svobode razstavo Urbanistična in arhitekturna ureditev sotočja Save in Sore v Medvodah - diplomsko delo dipl. inž. arh. Maje Jenko. PREDSTAVE V PUŠTALU NE BO Škofja Loka — Za jutri napovedana predstava Prešernovega gledališča z Molierovim Žlahtnim meščanom na dvorišču Pu-štalskega gradu zaradi nenadne bolezni glavne igralke odpade. _RAZREDNI SOVRAŽNIK_ Kranj — V okviru praznika krajevne skupnosti Struževo bo danes, v petek, ob 21. uri nastopilo Slovensko mladinsko gledališče s predstavo Nigela VVilliamsa Razredni sovražnik. Predstavo, ki se loteva mladinske problematike, je deloma v naše razmere prestavil in režiral Vito Taufer. V predstavi, ki jo igrajo že tretjo sezono — premiera je bila decembra 1982. leta — nastopajo: Miloš Battelino, Gojmir Lešnjak, Jožef Ropoša, Pavle Rakovec, Marko Mlačnik in Željko Hrs. Delo bodo uprizorili v Matjaževem gospodarskem poslopju. SPET POLETNE SERENADE Radovljica — V preddverju radovljiške graščine se bodo to soboto znova začeli tako imenovali serenadni poletni večeri, na katerih bodo nastopale posamezne glasbene, predvsem pevske skupine iz radovljiške občine pa tudi od drugod. To soboto, jutri, ob 20.30 bo nastopil moški komorni zbor DPD Svoboda iz Podnarta pod vodstvom Egija Gašperšiča. Zbor bo z izbranim programom slovenske narodne in umetne pesmi ponovil svoj 22. letni koncert, ki ga je imel pred kratkim v Pod-nartu. Naslednji koncert v okviru teh prireditev bo prihodnji petek, 26. junija, ko slavi moški komorni zbor A. T. Linharta 35-le-tnico obstoja. VERDIJEV NABUCCO NA STUDENCU Škocjan — KUD Miran Jarc iz Škocjana pripravlja v nedeljo, 21. junija, ob 21. uri v letnem gledališču na Studencu predstavo Opere SNG Ljubljana — Verdijevo opero Nabucco. Za predstavo je veliko zanimanje, saj so doslej v Domžalah prodali že 2000 vstopnic. Pričakujejo, da si bo predstavo ogledalo okoli 5000 ljudi. Če bo vreme slabo, bo predstava v petek, 26. junija, ob isti uri. M. Brojan ŠE BOMO PELI Kranjska gora — V okviru pevskega društva Marjana Vodo-pivca so to pomlad ustanovili tudi ženski pevski zbor Kranjska gora. Pod vodstvom Marjetke Kokalj se je zbralo 26 pevk, ki so že nekaj časa želele peti. Po starosti in poklicih se sicer zelo razlikujejo, največ je med njimi medicinskih sester, razen njih pa še upokojenke, pedagoške in turistične delavke pa tudi gospodinje. Pevovodkinja Kokljeva je poleg strokovnega znanja prinesla v pevsko skupino tudi nemalo poguma, veselja in volje, da se zbor nekaj nauči in da s pesmijo razveseljuje sebe in druge na nastopih, ki jih pripravlja. Vera D. MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK Ljubljana — Tone Partljič kot avtor in Matjaž Klopčič kot režiser sta sodelovala že pri filmu Vdovstvo Karoline Zašler. Zdaj pa enako dobro poteka tudi snemanje novega filma po Partljičevi predlogi — Moj ata, socialistični kulak. V filmu igrajo Polde Bibič, Milena Zupančič, Urška Hlebec, Matjaž Partljič in Ivo Ban. JE3GLAS 6. STRAN. ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 19. JUNIJA 1987 187 Doma či zdra vnik Pehtran Pehtran poznajo naše gospodinje predvsem po pehtranovi gorčici, ki ima zaradi svojega tipičnega aromatičnega duha in okusa prav toliko privržencev kakor nasprotnikov. Tudi o pehtranovem kisu (estragonski kis) se mnenja razhajajo. Kar pa zadeva pehtran kot zdravilno rastlino, pa vse to odpade in se bomo morali naučiti ceniti zdravilno moč te rastline Čaj iz listov in cvetnih popkov se pripravlja kot preliv: 1/2 čajne žličke za skodelico, eno do dve skodelici na dan, neosla-jenega in po požirkih. To je zelo dobro zdravilo pri pomanjkanju teka, zlasti če smo ga izgubili po daljši bolezni in se nikakor noče povrniti. V ljudskem zdravilstvu hvalijo njegovo zdravilnost pri ka-tralnih boleznih. Nadalje se uporablja pri boleznih presnove, pri skorbutu, za pospeševanje izločanja seča, kot zdravilna pijača pri slabem delovanju ledvic in kot zdravilo za urejanje mesečnega perila. Daljše uživanje čaja prežene tudi gliste. Starejši ljudje radi pijejo čaj pri vodenici. Uporaba v gospodinjstvu: podobno kot boraga in vodna kresa se uporablja pehtran za začimbo pri solatah, pri vlaganju kumaric, za pehtranovo gorčico in pripravo zeliščnega kisa. Ena najboljših jedi, kar jih poznamo od pehtrana na Gorenjskem, pa je brez dvoma pehtranova potica ali pehtranov zavitek. Recept za pripravo pehtranovega kisa Sveže mlade veje z listi razrežemo in z njimi napolnimo dvolitrsko steklenico do polovice in dopolnimo z dobrim vinskim kisom. Potem postavimo steklenico na sonce za en do dva tedna in nato precedimo v majhne steklenice. Tako pripravljen pehtranov kis dobro zamašimo in ga shranimo na temnem kraju; pri uporabi ga po okusu razredčimo s prevreto mrzlo vodo. Pehtranovo olje se uporablja pretežno v parfumeriji. Pa še to: pehtran nabiramo v cvetju od maja do konca julija, ga posušimo in shranimo drobno zrezanega v temnih kozarcih. Gospodinje spravljajo pehtran velikokrat v tkaninastih vrečkah, kar pa je narobe, ker izgubi zel skoraj ves svoj prijeten duh. JEJMO VEC ZELENJAVE Blitva s krompirjem Potrebujemo 1 l/4kg blitve, 1/2 do 3/4 kg krompirja, sol, 5 dag olja, 3 do 4 stroke česna, precej zelenega peteršilja. Blitvo operemo in damo kuhat cele liste v slan krop, ki naj ga ne bo preveč. Dodamo na liste zrezan krompir. Kuhano odcedimo in zabelimo z oljem, na katerem smo le toliko prepražili sesekljan česen in peter-šilj, da zadišita. Lahko pa blitvo s peteršiljem in česnom le potresemo in povrhu polijemo z oljem. Tako pripravljeno blitvo ponudimo tudi hladno kot solato. Sicer pa blitvine liste pripravljamo lahko kot špinačo. Blitva s smetano Potrebujemo 800 g blitve, 1/2 lončka kisle smetane, 50 g masla, 25 g moke, 2 dl juhe, sol. Blitvo očistimo, operemo in skuhamo v majhni količini slane vode. V kozici razpustimo 30 g masla, dodamo moko in počasi prilivamo vodo. Mešamo, da se ne naredijo grudice. Primešamo dobro odcejeno blitvo, prilijemo smetano, solimo in mešamo nad ognjem, da izhlapi nekaj tekočine. Dodamo še preostalo maslo in takoj postreže- Moda Velika moda letošnje pomladi in tudi poletja so dolge srajčne bluze, ki jih nosimo čez majico. Čim daljše so, tem bilj se skrijejo odvečni kilogrami. Naš model je sivo-bel MORDA VAS ZANIMA Vrba Vrba je čarobno drevo, ki je posvečeno boginji meseca. Vrba žalujka, kot že ime pove, označuje žalovanje, nesrečno ljubezen, pogrebno turobnost. Budistom pomeni skromnost in ponižnost, Kitajcem pa ženski princip narave, skromnost, ljubkost in milino, pomlad na splošno, umetniške sposobnosti, pa tudi slovo. Vrba je znamenje boginje Kuanvin, ki škropi vodo z vrbovo vejo. Tudi Kitajcem pomeni vrba lunarno drevo. V grško—rimskem svetu je bila vrba simbol Europe, hčerke feničanskega kralja in boginje meseca (kasneje polj, gozda in lova) Artemide. Hebrejcem pomeni to drevo žalovanje, spomin n^ izgnanstvo in na jok babilonskih vrb, zato so imeli poseben, vrbam posvečen praznik. Japoncem simbolizira vrba potrpežljivost in vztrajnost. Plemenu Ainu na severu Japonske se zdi vrba posebno sveta, saj menijo, da je bila hrbtenica prvega človeka narejena iz vrbe. Pri Slovanih sta bila vrba in vrbovo protje v obredih simbol pomlajevanja, napredka in rasti. V Srbiji so hodili fantje in dekleta »na mladence« (9. marca), si ob reki nabrali vrbovih vej, se z njimi tolkli in govorili: »Bodi zdrav kot dren, zredi se kot pujs, bodi hiter kot jelen in rasti kot vrba!« Na Jurjevo so'se dekleta opasala z vrbovino, da bi ostala vitka, kot je vrbovo protje. Za boljšo rast so z vrbo-vimi vejami švrkali živino. Krščanstvo je vrbo kot simbol opustilo, ker je bil njen poganski kult premočan. Na to morebiti spominja reklo »Zanesljiv kot vrbov klin«: ne-kakj nezanesljivega, dvomljivega. REZERVIRANO ZA Moulin Rouge — jeseniški bonbonček Ful špon! vas večina vzklikne, ko je beseda o vse bolj slavnem duetu Moulin Rouge. Sestavljata ga jeseniški cvet deklet Alenka Šmid-Čena in Matjaž Kosi, ki razlaga, da je njuna glasba prispevek k evropski glasbeni sceni. No, če še ni, pa bodo drugo leto zagotovo o njej slišali tudi zunaj slovenskih meja! Čena in Matjaž sta pred dnevi proslavila izid njune prve velike plošče, ki je nastajala poldrugo leto. Med pesmicami se že zdaj najpogosteje slišijo Bye Bye baby, s katero sta kandidirala za jugoslovanski evrovizijski nastop, Bonbonček in Didžej. Par je dobro uglašen in se mu obeta še blesteča zvezdnata glasbena pot. Pa še drobna zanimivost: Čena je baje edina ženska disco jockey pri nas. Plošče vrti v blejskem disku — kadar kje ne nastopa v živo. MAJ MAMA PEČE KRUH Danes le še redkokje pečejo kruh doma, v krušni peči I* še kje na kmetijah, kjer imajo krušno peč, pečejo kruh gospodi nje same Tudi moja mama peče kruh. Opisala bom, kaj vse je potrebno, da je kruh dober. Že večer pred peko mama pripravi drva in posodo ter da moko na toplo peč Zjutraj se loti peke. Najprej preseje moko. Iz kvasa, mleka m sladkorja naredi kvaseč ter ga pusti vzhajati. Nato pripravi mlačno vodo. ki ji doda sol, zatem strese v osoljeno vodo že pripravljeno moko in zamesi Ko je kvas vzhajan, ga doda te stu, nato vse skupaj še nekaj časa stepa. Zatem pusti testo vzhajati, medtem ko vzhuja, pa zakuri peč Ko je peč /akurje na, da testo v peharje, kjer ga pusti še nekaj časa vzhajati Vzhajano testo »vsadi« v peč, kjer se peče uro in pol. Ko je kruh pečen, ga pobere \/ peči in položi v peharje, kjer ga pusti toliko časa, da se ohladi Majda Mal.ir, 8. r OŠ bratov Zvan Goi|e Maj ni muhast mesec, ki bi enkrat deževal, drugič snežil in včasih sijal. Maj ima rože v rokah, je bosih nog, iz sonca je stkan. A včasih pozabi, morda pa ni zbran in ima tudi on kak muhast dan. Iztok Juvančič. 3. b r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka ČE BI BIL ŠOLSKA KUHARICA... Če bi bil šolska kuharica, bi kuhal dobre jedi in ustregel prošnjam učencev. Hodil bi na problemske konference, da bi zvedel, kaj jim ni všeč. Večkrat bi pripravil evrokrem in puding. Gledal bi, da bi bili učenci z malico zadovoljni. Toda težko bi ugodil vsem učencem. Večkrat bi skuhal zdravo jed. Tomaž Bergant, OŠ Petra Kavčiča Škofja U>ka BABICA, POVEJ! »Ko sem bila še majhna, je bilo čisto drugače. Dokler ni zapadel sneg, sem hodila bosa v šolo. Dvakrat na teden sem šla v šolo v Zabrdo. Takrat je bilo veliko otrok. Samo na Zg. Torki, Sp. Torki in v Kajži je bilo 29 otrok, danes pa nobenega. Igrala sem se s punčko, ki so mi jo naredili doma. Šivala sem ji oblekice. Pozimi smo se sankali kar v krilcu. Dolgih hlač deklice nismo nosile. Nogavice in rokavice so bile spletene iz domače volne. Obute pa sem imela visoke čevlje, ki jih je naredil domač čevljar. Da niso bili preveč gladki, je v podplate zabil žeblje z velikimi gluvicami. Pasla sem tudi teličke, nekateri otroci pa krave. Lepo je bilo moje otro štvo,« se je nasmehnila babica. Marjetka Trojar, 2. r. OS Sorica Kdo ti je pa pisal tako dolgo platno ? Katarina! In ka/ ti piša? Da ml bo vse povedala, ko bo prišla! DOŽIVEL SEM NEVIHTO Zvečer sem zaspal. Naen krat je močno zagrmelo. Prestrašen sem se prebu dil. Stisnil sem se k robu postelje. Zunaj je močno deževalo Steklo se je treslo. Bilo me je strah. Zelo me je zeblo. Bilo mi je hudo. Nevihta je divjala in drevesa so se gibala sem in tja. Zelo se je bliskalo, šumelo in grmelo. Bilo me je še bolj strah Lačen sem bil in žejen Bolj in bolj me je skrbelo. Zavil sem se v ode jo. Začutil sem, da me tišči lulat Sel sem na stranišče Prijelo me je kakat. Pokli cal sem mamico Andrej Bizaj, 1. a r. OS Simona Jenka Kranj, I)K Center NAŠ BIO VRT Zeliščni spodbujevalec Zeliščni spodbujevalec je preparat, ki ga dodajamo kompostiranim odjjadkom zato, da pospešimo razkrajanje. Za hitrejše pridelovanje komposta je Angležinja May E. Bruce preizkusila in posredovala bio vrtnarjem recept za domačo pripravo tega preparata. Za zeliščni spodbujevalec potrebujemo: kamilice, regrat, rman, baldrijan, koprive, hrastovo lubje, čebelji med in mlečni sladkor. Rastline naberemo v svojem vrtu ali v naravi dopoldne in jih posušimo v senci. V slabem vremenu jih sušimo v pečici, a pri največ 35° C. Suhe zdrobimo skozi solatno cedilo, ostanke damo na kompost. Posamezne vrste zelišč spravimo v ločene kozarce, dobro zapremo in vsebino označimo z nalepko. Hrastovo lubje zribamo na strgalniku in presejemo. Čebelji med vmešamo z mlečnim sladkorjem, ki ga dobimo v lekarni. Na zravnano žličko mlečnega sladkorja vzamemo kapljo medu. Oboje dobro zmešamo v majhnem kozarčku in ga zapremo. Sestava: Vzamemo po 1 kavno žličko od vsakega zelišča in hrastovega lubja ter 1 žličko mešanice mlečnega sladkorja z medom. Vse to temeljito zmešamo — pripravek je gotov. Shranimo ga v zaprtem kozarcu. Uporaba: V steklenico damo pol litra deževnice in toliko spodbujevalca, kolikor bi ga spravili na kovanec za 1 dinar. Zamašimo, dobro pretresemo in postavimo v kraj za 24 ur. Potem šele ga injiciramo v kompostni kup. V razdalji od 30 do 60 cm napravimo s palico globoke luknje, zlijemo v vsako po šest žlic spodbujevalca in zamašimo odprtine z drobno, suho zemljo. Te »injekcije« spodbujevalca povzroče hitrejše in enakomernejše razkrajanje odpadkov. Skrbeti pa moramo za stalno vlago, po potrebi kompost poškropimo z mlačno vodo in pokrijemo Če nimamo zelišč, da bi si pripravili spodbujevalec, si pomagamo s sladkorjem: v vedro mlačne vode damo 100 g sladkorja, premešamo in sladko raztopino poškropimo po kompostiranih odpadkih. Tudi na ta način pospešimo razkrajanje. Vse kaže, da se tudi bakterije in deževniki radi posladkajo. (Iz knjižice MOJ BIO VRT) Ni zdravila za bolnika, ki se ima za zdravega. Pravo bolečino pokažejo skrite solze. TROJE GLASIL Šolsko leto se počasi izteka. To je očitno tudi po številč^ ših izidih šolskih glasil. Zadnja, ki smo jih dobili na ogledi A Svetle misli iz šole Bratstvo in enotnost na Planini, Matijevr iz šole Matije Valjavca v Preddvoru in Vaje iz šole Simona J ka v Kranju. v V Svetlih mislih, ki so tudi likovno lepo oblikovane, je $ kega malo: bralec zve marsikaj zanimivega o Janku Puclju^ rilu, o tem, kaj so šolarji počeli na kulturni dan, kakšni so n]1 ^ vi učni uspehi, kaj je strip in seveda prebere, obilo pesmi učencev. spisov Tur'' Matijev rod pa je tematska številka, ki nosi podnaslov^ stični vodnik. Učenci so dali na rešeto turistične bisere Pred6 ra in njegove okolice, jih premešali z zgodovino kraja in 'e in njegove OKonce, jiii premešan z zguuuvuiu mojo ^ ornimi ter likovnimi prispevki. Naj ob tej priložnosti še P° ^ , da je bila preddvorska ekipa pred kratkim na prvem tur1 čnem festivalu v Polzeli. . , Jr Vaje so vselej prava poslastica. Ne toliko po vsebini, ki )e^ff cer zelo razgibana in zanimiva, kot po likovni opremljenosti-liko dobrih risb, kot jih uspejo spruviti v svoj časopis učenci J kove šole, jih ne uspe nikomur. Za povrh je glasilo tudi tehn» dobro narejeno, s kvulitetnim tiskom in papirjem. Šoli se j* kaj večji strošek splačal! Tako nastajajo elektroniki — Zaka| vea čas tuli na " Urankarjeva dvojčka Boštjan In Robi, ki hodita v 4 razr*^ prvi pomočnik je bil Smrdelov Mitja Iz 2. razreda osnov* šole na Orehku, mali Pohlevnov Primož je bil pa za "tf jenca«. — Foto: D. Dolenc / PfTEK, 19. JUNIJA 1987 TELEVIZIJA, RADIO, KINO .7. STRAN @®IMiSMJ©IESGLAS TV SPORED SOBOTA 20.junija '540 K. Brenkova: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, »Sobotna cesta f '5.50 Zadnje poletje otroštva, 10 del. otroike serije TV Novi Sad 620 Poročila ■'•25 Živi tak fant, sovjetski film ''55 španska državljanska vojna, dokumentarna serija, 3 del '25 Na zvezi BSRisanka iq Propagandna oddaja ''00 Danes: Knjiga, Inovator i o ,eta 3-26 Vreme 9.30 TV dnevnik 19 50 Zrcalo tedna *-J0 Propagandna oddaja *" 15 Začnite revolucijo brez . mene, ameriški film ,] 40 Propagandna oddaja «1 45 TV dnevnik ** 00 Poletna noč *2-05 Sherloch Holmes, angleška TV nanizanka, Alo, alo, angleška humoristična serija .Oddajniki II- TV mreže NEDELJA 21 .junija JJ00 Test 4.15 Jugoslavija, dober dan 4 45 Strateška zračna komanda, ameriški 1Ri m'adinski film 17 nn "ezerv'ran cas "0 Sarajevo: Finale Jugoslovanskega atletskega pokala, prenos .35 Propagandna oddaja "40 Dallas, ameriška 8-30 Sarajevo: Finale jugoslovanskega lo o at'6tskega pokala, prenos 10 iS ^ dnevnik S'Jo Svet na zaslonu Rim: Noč glasbe, vključitev v prenos .JVZagreb I. program «30 k?rOČMa 9 •Vi *'av,rske posebnosti 1q r? Skrita kamera *" Zvezde, ki ne ugasnejo — 11 fm B°b Dv,an rg ločila 88 ™ ko,«da' Itto 8uka'eta - istrski običaji 16'ik Sedem"TVdni 8 Medtem, dokumentarna oddaja "00 Sarajevo: Finale jugoslovanskega pokala v joatletiki, prenos lQI5 Risanka 20 i? dnevnik '5 Boljše življenje, 21 on AUmonst'cna serija ^ Sibemk Jugoslovanski otroški festival, prenos otvoritve '22'iS P' dnevnik 22 3^ Dortna sobota Prebivalec zemlje, 21 Ae avstralski film 345 Poročila 8 25 Poročila 8 30 XVIII, tabor slovenskih pevskih zborov — Šentvid pri Stični, prenos 8.35 Živ žav: Smrkci, Risanke 9.30 Pevski tabor, prenos 9.45 Dolga bela sled, ponovitev 7. dela češkoslovaške nadaljevanke 10.15 Otroška glasbena oddaja 10.25 Pevski tabor, prenos 10.35 Propagandna oddaja 10.40 Tedenski zabavnik, ponovitev 11 oddaje TV Sarajevo 11 45 Pevski tabor, prenos 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Pevski tabor, prenos 13.45 Poklici v kmetijstvu 14.05 Poročila 14.50 Na zvezi — ponovitev 15.10 G. Coulonges: Zemlja in mlin, 3 — zadnji del francoske nadaljevanke 16.05 Pevski tabor, prenos 16 20 Poročila 16.25 Junaki iz Telemarka, angleški film 18.30 Pevski tabor, prenos 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Kino, Turistični nagelj-neža 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Ž. Žilnik: Vroče plače, 3 del nadaljevanke TV Novi Sad 2120 Propagandna oddaja 21 25 Poletna noč Oddajniki II. TV mreže 8 35 Test 855 Poročila 9.00 Danes za jutri in igrani film: SB zapira krog, jugoslovanski film 12 00 Portret mladeoa umetnika 13 45 Test 14 00 Kolesarska dirka po Jugoslaviji, prenos 14 50 SP v motokrosu, posnetek 1 dirke iz Jastrebarskega 15 15 Jastrebarsko SPv motokrosu, prenos II. dirke 16 00 Svetozarevo Rokomet(ž) — finale Jugoslovanskega pokala 17 15 Finale Jugoslovanskega pokala v atletiki, prenos 19 00 TV scena: Meta Hočevar 19.30 TV dnevnik 20.00 Akupunktura, poljudnoznanstveni film 21.00 L.Lebič: Fauvel 22.00 Rezerviran čas 22 15 Čas podvigov, dokumentarna oddaja 22.45 Mah koncert 23.00 Poezija TV Zagreb I. program 10.20 Poročila 10 30 Otroška matineja 12 00 Kmetijska oddaja 13.00 Jugoslavija, dober dan 14 00 Automan, serijski film 14.50 Nedeljsko popoldne 16.50 Slike iz pozabljenega kraja, reportaža 17 25 Avtobusna postaja, ameriški film um i um Q0v *n^B I* ameriški akcijski film režiserja Fticharda Tuggla "kte ''m ^esu Wocku, ki je inšpektor no oddelku za krvne de j8|c v^Bvv Orleansu Nn sledi je seksualnemu sadistu — ubi-Orl ' katerega Mve so prostitutke v francoskem delu New nai^* ^a B,ocka je ta primer prava mora. saj se sled, ki jo vijaki nn n<,kl "»čin prepleta tudi z njegovim zasebnim ži l«m Jrtve so prostitutke, ki |ih je obiskoval. . . *80dii u ' vo,n"t le ameriški avanturistični film Kaj vse se fanti/ »nebeška oblast« spusti na zemljo simpatičnega rJohrJ1' da opruvi še nekai poslov Film je poln humorja in glasbe n*Poz 'rancoskl film Ogrožena arca i« komedija Govori o st« rt * 0Bm letovanju italijanskega plavbova na Tahitiju. kjer ^orria i« nabava in ljubazan. n|a,j fl0renlsko kinomatografe pa prihaja tudi po svetu zelo Mcp n' ,llm turoka. posnet po resnični zgodbi o Jacku dala n0U' ,arneriskem bogatašu, ki se je zapletel v hude škan •ckrnaS,*r'VnOS,ne umore V glavni vlogi bomo videli Genejn »iCft^ Br*dpremiari pa bomo lahko videli film Karate Kid II, in v %obV,,,0,ek' ^ Junija, ob 10 uri v kinu Zelezar na Jesenicah, Pa v i 20 lun'l*. ob 22 uri in v nedeljo, 21 |unija. ob 15 uri v K,r»u Center v Kranju 18 55 19.30 20 00 21.00 21 45 22 05 22 35 00 05 Fračji dol, risana serija TV dnevnik Kazimir Klane Rezervisti, drama Zabava vas Toma Zdravković, zabavnoglasbena oddaja TV dnevnik športni pregled Program plus Poročila PONEDELJEK 22. junija 17 25 Poročila 17 30 Šola tenisa 17.40 Veselo na delo, oddaja za otroke 17 55 0 kresi se dan obesi, otroška oddaja 18.15 Plesne domislice, glasbena oddaja 1845 Risanka 18 55 Propagandna oddaja 19 00 Danes: Obzornik 1926 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 J Doniol-Valcroze: Pogrešam ga II., 3. del francoske nadaljevanke 2100 Propagandna oddaja 21.05 Omizje: Produktivne naložbe občanov 22.45 Poročila 22.50 Poletna noč Oddajniki II. TV mreže 16.55 Test . 17.30 Nekaj pomembnega ti imam povedati, otroška oddaja 17.45 Sprehod s pesnikom 18 00 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Indirekt, oddaja o športu 19.30 TV dnevnik 20.00 Meridiani, zunanjepolitična oddaja 20.30 Mali koncert 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.05 Domači kino: Anne 1000 dni, angleški film 23.25 Znanstveni grafiti TV Zagreb I. program TOREK 23. junija 17 40 Poročila 17 45 Tedenski zabavnik, 12 oddaja TV Sarajevo 18 45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik 1926 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 A. Arbuzov: Staromodna komedija, priredba predstave SNG Ljubljana 2145 Propagandna oddaja 2150 Organist Mathias Eisenberg 22.15 TV dnevnik 22.30 Poletna noč Oddajniki H. TV mreže 16.55 Test 17.10 TV dnevnik 17.30 Otroška oddaja 18.00 Požari pretijo Jadranu, izobraževalna oddaja 18.30 Premor 18.40 Številke in črke—kviz 19.00 Videogodba 19.30 TV dnevnik 20.00 Slikarske tehnike: Risba, izobraževalna oddaja 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.00 Narodna glasba 21.45 Žrebanje lota 21.50 Muppet shovv 22.15 Miroslav Kraljevič, izobraževalna oddaja _TV Zagreb I. program 20.05 Po sledeh napredka 20.45 Propagandna oddaja 20 50 Film tedna: Ciklus švedskega filma: Orlov let 23 00 TV dnevnik 23.15 Poletna noč Oddajniki II. TV mreže 16.55 Test 17.10 TV dnevnik 17 30 Oliver Tvvist, otroška serija 18.00 Izobraževalna oddaja 18.30 Premor 18.40 Številke in črke-kviz 19 00 TVkohdar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Glasbena pogajanja 21.30 Včeraj, danes, jutri 21.45 Umetniški večer: Zagrebško gledališče mladih TV Zagreb I. program 8 55 Poročila 9.00 Poletno dopoldne 9.45 Risana serija 10.10 Navdih: balet 10.40 Španska državljanska vojna, dokumentarna oddaja 11.40 Bob Dylan 15.30 Poročila 15.40 Program plus 17.25 Poročila 17 30 Nekaj pomembnega ti imam povedati, otroška oddaja 17.45 Otroška oddaja 18.00 Kaj je poštna hranilnica, izobraževalna oddaja 18.40 Številke in črke-kviz 19.00 TV koledar 19.30 TV dnevnik 20.00 Vrisk, angleška TV drama 21 00 Izkušnje, dokumentarna serija 21 45 TV dnevnik 22 05 Program plus 23.35 Poročila 8.55 9.00 9.45 10.10 10.30 11.30 15.30 15.40 17.25 17.30 18.00 18.40 19.00 19.10 19.30 20.00 20.05 21.10 22.40 23.00 00.30 Poročila Udeleženec in priča: Miro Kovač Risana serija Mala simfonija ali TV burleska Španska državljanska vojna, dokumentarna serija Ročk v Beogradu Poročila Program plus Poročila Mali, veliki, otroška oddaja Požari pretijo Jadranu, izobraževalna oddaja Številke in črke-kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Žrebanje lota Sinovi in hčere steklarja Jakoba, serijski film Kontaktni magazin TV dnevnik Program plus Poročila SREDA 24. junija 17.45 17.50 18.15 18.45 18.55 19.00 19.26 19.30 19.55 Poročila Pravljice iz lutkarskega vozička: O lončarju in carju Živalski svet, izobraževalna oddaja Risanka Propagandna oddaja Danes: Obzornik Vreme TV dnevnik Propagandna oddaja 8.55 Poročila 9 00 Zapuščina za prihodnost: Cvetko Lainovič 9 45 Risana serija 10.10 Glasbena oddaja 10.30 Španska državljanska vojna, dokumentarna serija 11.30 Video klub 15.30 Poročila 15.40 Program plus 17.25 Poročila 17.30 Oliver Tvvist, otroška oddaja 18.00 Izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 številke in črke —kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TVdnevn.k 20.00 Gibljive slike: Sovjetski danes Garaža, sovjetski film 22.30 TV dnevnik 22.50 Program plus 00.20 Poročila ČETRTEK 25, junija 20.00 Domači ansambli: Ansambel Marela 20.30 Knjiga 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.15 Dokumentarni večer TV Zagreb I. program 8.55 Poročila 9.00 Zapuščina za bodočnost: Branko čopič 9.45 Risana serija 10.10 Glasbena oddaja 10.30 Španska državljanska vojana, dokumentarna serija 11.30 Ekatarina velika 15.30 Poročile 15.40 Program plus 17.25 Poročila 17.30 Smogovci, otroška oddaja 18.00 Govorimo o zdravju Aids. II, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke—kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 ZIP, politični magazin 20.55 Izbrani trenutek 21.05 Ciklus kanadskega filma: Divji cvetovi 2335 Poročila 23.40 Program plus 01.15 Poročila PETEK 26. junija 18.10 18.15 18.45 18.55 19.00 19.26 19.30 20.00 20.30 Poročila Dolga bela sled, 8. del češkoslovaške nadaljevanke Risanka Propagandna oddaja Danes: Obzornik Vreme TV dnevnik in poročilo s seje C K ZKJ Propagandna oddaja D. Nevin: Zahodni sen, 7 del ameriške nadaljevanke 21.20 Propagandna oddaja 21.25 Drugi spol. 3. del dokumentarne oddaje 22.20 Rezerviran čas 22.40 TV dnevnik 22.55 Poletna noč Oddajniki II. TV mreže 16.55 Test 17.10 TV dnevnik 17.30 Moja sestra Kamila, finska — otroška drama 18.00 Znanost 18.30 Premor 18.40 Številke in črke-kviz 19.00 Šopek domačih 19.30 TV dnevnik 20.00 Iz koncertnih dvoran—koncert orkestra SF 22.00 Filmski maraton: čao inšpektor, Sreča v torbi. Delo za določen čas. Ni malih bogov TV Zagreb I. program 8.55 Poročila 9.00 Zapuščina za bodočnost 9.45 Risana serija 10.10 Glasbena oddaja 10.30 Španska državljanska vojna, dokumentarna serija 11.30 Ročk v Nišu 15.30 Poročila 15.40 Program plus 17.25 Poročila 17.30 Moja sestra Kamila, finska otroška drama 18.00 Znanost 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Cagnev in Lessi, serijski film 21.00 Večer pod lipo 22.00 TV dnevnik 22.20 Kulturni magazin 23.50 Poročila 17.55 Poročila 18.00 K Brenkova: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka »Nedeljska cesta« 18.25 Potrošniška porota 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik 19.26 Vreme 19 30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Tednik 21.05 Propagandna oddaja 21.05 H. de Man: Naraščajoče vode, 6 del nizozemske nadaljevanke 22.00 TV dnevnik 22 15 Poletna noč Oddajniki II. TV mreže radio žiri 16.55 Test 17.10 TV dnevnik 17.30 Otroška oddaja 18.00 Govorimo o zdravju: Aids II., izobraževalna oddaja 18 30 Premor 18.40 Številke in črke — kviz 19 00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik Žiri in Poljanska dolina na Škofja Loka in okolica na Selška dolina na UKV območju 98,2 MHz UKV območju 91,2 MHz UKV območju 96,4 MHz Nedelja, 21. junija 9.00 Napoved programa — EP in melodije za vas — Iz zgodovine naših krajev 10.00 Zdravstveni nasveti — Gradnja ceste Trebija — Žiri 11.00 Novice in dogodki — Minute za šport in rekreacijo 11.45 Čestitke in pozdravi Torek, 23. junija 16.00 Napoved programa — EP in melodije za vas 17.00 Minute za šport in rekreacijo — Gospodarski komentar — Požarna varnost v DO naše občine 18.00 Novice in dogodki — Kako dela Fotoklub v Škof ji Loki — Zgodba iz radijske skrinjice Četrtek, 25. junija 16.00 Napoved programa — EP in melodije za vas — Oddaja za gospodinje 17.00 Minute za šport in rekreacijo — V živo z ansamblom BIG-BEN 18.00 Novice in dogodki — Zakajčkova mini šola RADIO PETEK, 19. junija Prvi program 4 30-800 Jutranji program -glasba - 805 Radijska šola za nižjo stopnjo - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Rezervirano za... - 11 35 S pesmijo po Jugo slaviji - 12.10 Vedri zvoki -12 30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije Jugoslovan skih narodov in narodnosti -13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 1330 Od melo dije do melodije - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17. — ih - 18.00 Glasba starih mojstrov - 19.45 Pojemo in go-demo - 20 00 To imamo radi -21 05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22 30-2400 Iz glasbe ne skrinje - 00 05 - 4.30 Nočni program SOBOTA. 20 junija Prvi program 4 30 8 00 Jutranji program glasba — 8.05 Pionirski tednik 9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Sobotna matineja - 11.05 Svetovna reportaža — 11.30 Srečanje republik in pokrajin -12.10 —14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Kulturna panorama - 15 00 Radio danes, radio jutri - 16.00 Lojtrca domačih - 16.40 Vrtiljak - 17 00 Studio ob 17-ih -18.00 Škatlica z godbo - 19.35 Za naše najmlajše - 20.00 Mladi mostovi - 20 30 Slovenci po svetu - 23 05 Od tod do polnoči - 005.-5 00 Nočni program -glasba NEDELJA. 21. junija Prvi program 5.00 - 8 00 Jutranji program -glasba - 807 Radijska igra za otroke - 9.05 še pomnite, tovariši? - 10.05 Obisk v delovnem kolektivu - 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20 Za naše kmetovalca - 15.00 Nedeljska reportaža - 15.40 Pojo amaterski zbori -16.30 Pogovor s poslušalci 17.50 Radijska igra - 19.45 Glasbene razglednice 20.00-22.00 V nedeljo zvečer -22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna - 00 05 - 4.30 Nočni program - glasba PONEDELJEK, 22. junija Prvi program 4 30 - 800 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma — 8.40 Naučimo se novo pesmico — 9 05 Z glasbo v dober dan - 1005 Rezervirano za... - 12.10 Veliki revijski orkestri - 13.30 Od melodije do melodije - 14 05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Vrtiljak želja - 18.25 Zvočni signali - 20.00 Kulturni globus - 2230 Ob domačem ognjišču - 23.05 Zimzelene melodije - 00.05 - 4 30 Nočni program - glasba TOREK. 23. junija _ Prvi program 4.30 - 8 00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 835 Iz glas- benih šol - 9.05 Z glasbo v dober dan — 11.35 Pesmi in plesi Jugoslavije - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.45 Mehurčki -14.05 V korak z mladimi - 14.35 Iz mladih grl - 15.30 Dogodki in odmevi - 18.00 Sotočja - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Mozaik lahke glasbe - 00.05 - 4.30 Nočni program — glasba SREDA, 24. junija Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba - 8.05 Za knjižne molje — 8.30 Govorimo angleško -9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate? - 11.35 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 13.20 Osmetnice, obvestila in zabavna glasba - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 16 00 Vrtiljak že- lja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 - 19.50 Likovni odmevi - 20.00 Koncert za besedo — šepetanje - 22.50 Literarni nokturno -23.05 Jazz za vse - 00.05-4.30 Nočni program ČETRTEK. 25. junija Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Z glasbo v dober dan -10 05 Rezervirano za... - 11.35 Pesmi in plesi Jugoslavije -12.10 Znane melodije - 13.30 Od melodije do melodije -14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.45 Naš gost - 15.55 Zabavna glasba - 16 00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 -20 00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Večerna podoknica -22.50 Literarni nokturno - 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 - 4.30 Nočni program mL KRANJ CENTER 19. junija: amer fant film ELI MINATOR ob 16, 18 in 20 uri, 20. junija: amer fant film ELI MINATOR ob 18., 18 in 20 uri, premiera amer pust filma KA RATE KID II ob 22 uri, 21. juni ja: amer pust film KARATE KID II ob 15 uri. amer komedija NE VIDNI VOZNIK ob 17 in 19 uri, premiera amer akcij filma ZAN KA ob 21 uri. 22. in 23. junija: amer komedija NEVIDNI VOZ NIK ob 16, 18 in 20 uri. 24. in 25. junija: amer akcij film ZAN KA ob 16 18 in 20 uri, (25 juni ja samo ob 16 uri. ob 18. uri amar. komedija MLADI VOL KODLAK) KRANJ STORŽIČ 19. junija: amer komedija SEK SI KOMEDIJA POLETNE NOČI ob 16., 18 in 20 uri, 20. junija •tal akcij film ROPARJI IZGUBLJENEGA ZAKLADA ob 18., 18 in 20 uri. 21. junija, hongk kara ta film MOŽ. IMENOVAN TIGER ob 14 uri, amer erot komedija FANTOVŠČINA ob 16 in 18 uri. premiera amer filma EUREKA ob 20 uri 22 in 23 junija: amer film EUREKA ob 16, 18 in 20 uri, 24. in 25 junija: franc korna dija OGROŽENA SRCA ob 18., 18 in 20. uri JESENICE ŽELEZAR 19. junija: amer. akcij, film ČR-NA LUNA ob 16. in 18 uri, pred premiera amer pust filma KA RATE KID II ob 20 uri, 20. junija: amer akcij film ČRNA LUNA ob 16 in 18 uri, premiera franc komedije TRIJE MOŠKI IN Zl BELKA ob 20 uri, 21. in 22. junija: franc komedija TRIJE MO ŠKI IN ZIBELKA ob 16, 18 in 20 uri, 23. junija: avstral angl. fant film PLANET ORDESSA ob 16. uri, franc komedija TRIJE MO ŠKI IN ZIBELKA ob 18 in 20 uri. 24. junija: avstra -ahgl fant film PLANET ORDESSA ob 16.. 18. in 20 uri, 25. junija: amer fant film ELIMINATOR ob 16, 18 in 20 uri JESENICE PLAVŽ 20. junija: hongk film BOJEVNI KI IZ HRAMA KUNG FU ob 18 in 20 uri, 21. junija: amer. film MOŽ Z ZVEZDt ob 16 uri, amer akcij film ČRNA LUNA ob 18 in 20. uri, 22 junija, avstral angl fant. film PLANET ORDESSA ob 18 in 20 uri KAMNIK DOM junija hongk film 20 IMFNOVAN MOŽ. TIGER ob 16 uri amer. komedija NORIJA NA KOLESIH ob 18 in 20. uri, premiera amer akcij filma ZANKA ob 22 uri, 21. junija: ital. pust film ROPARJI IZGUBLJENEGA ZAKLA DA ob 15. uri, amer komedija NORIJA NA KOLESIH ob 17. in 19. uri, premiera ital erot filma LETEČI SEKS ob 21. uri, 22. junija: premiera amer. pust. filma KARATE KID II ob 18 in 20. uri, 23. junija: amer erot komedija FANTOVŠČINA ob 18. in 20. uri, 25. junija: ital erot komedija LETEČI SEKS ob 18 in 20. uri TRŽIČ 20. junija: amer fant film VE SOLJSKI BRODOLOMCI ob 16 in 18 uri, ital. erot. film LETEČI SEKS ob 20 uri, premiera amer komedije MLADI VOLKODLAK ob 22 uri. 21. junija: amer fant film VESOUSKI BRODOLOMCI ob 15 in 17 uri, amer komedija SEKSI KOMEDIJA POLETNE NOČI ob 19. uri, predpremiera amer pust filma KARATE KID II ob 21 uri, 22. in 23. junija: amer akcij film ČRNA LUNA ob 18 in 20. uri, 25,. junija: amer komedija DOVOUENJE ZA VI KEND ob 18 in 20 uri DUPLICA 20. junija: amer akcij film HI TRONOGI KOLESARJI ob 18 in 20 uri. 21. junija: amer komedi ja MLADI VOLKODLAK ob 18. in 20. uri, 24. junija: franc. komedija TRIJE MOŠKI IN ZIBELKA ob 20. uri, 25. junija: amer. komedija PROFESORJI SO PONORELI ob 20. uri RADOVUICA 19. junija: franc. krim. film PASJA ŽEJA ob 20. uri, 20. junija: franc krim. film PASJA ŽEJA ob 18 uri, amer film POLICIJSKA AKADEMIJA III ob 20. uri, 21. junija: amer. film POLICIJSKA AKADEMIJA III. ob 18. uri, amer. film STRASTI ob 20. uri, 22. junija: amer. film STRASTI ob 20. uri, 23. in 24. junija: amer film BITI ZALJUBLJEN ob 20. uri, 25. junija: amer film NORČIJE NA KOLESIH ob 20. uri BLED 19. junija: amer. film STRASTI ob 18 in 20 uri, 20. junija: amer film SUPERMAN III ob 18 in 20. uri, 21. junija: amer pust film OCTOPUSSY ob 18 in 20. url, 22. in 24. junija: amer film POLI CIJSKA AKADEMIJA III ob 20 uri, 23. junija: franc krim film PASJA ŽEJA ob 20. uri, 25. juni ja: amer film BITI ZAUUBUEN ob 20 uri BOHINJ 20. junija: jugosl film SREČNO NOVO 49 ob 18 uri, amer. film OCTOPUSSY ob 20 uri, 21. juni ja: amer film SUPERMAN III. ob 18. in 20. uri, 25. junija: amer. film POLICIJSKA AKADEMIJA ob 20 uri ŠKOFJA LOKA 19. junija: amer. film REMO -NEOBOROŽEN IN NEVAREN ob 20 30, 20. in 21. junija: amer spektakel MESO IN KRI ob 18.30 in 20 30, 23. in 24. junija: amer glasb, film TO JE ELvVIS PRE-SLEY ob 18.30 in 20.30, 25. junija: amer. komedija DIPLOMIRA-NEC ob 20.30 ŽELEZNIKI 19. junija: amer film MESO IN KRI ob 20.30, 20. junija: amer drama CINDY ob 20.30, 21. junija: amer. akcij, film REMO -NEOBOROŽEN IN NEVAREN ob 18.30 in 20.30, 24. junija: amer. akcij film AMERIŠKI NINJA ob 20.30 POUANE 19. junija: amer drama CINDY ob 21. uri, 21. junija: amer. akcij, film AMERIŠKI NINJA ob 18 uri, 23. junija: amer. komedija Dl PLOMIRANEC ob 21. uri ŽIRI 20. in 21. junija: amer. fant. film TERMINATOR ob 20 30, 23. juni ja: franc. erot. film OAZA DEKLET NA STRANPOTI ob 20.30 (mjmmmEEGLAs 8. stran. OBVESTILA — OGLASI PETEK, 19. JUNIJAI95 alples industrija pohištva Železniki Povsod, kjer je potrebno združiti več bivalnih funkcij v enem prostoru, je DAN —NOČ idealna rešitev, saj se sedežna garnitura enostavno spremeni v ležišče. Garnituro si lahko ogledate v našem salonu v Železnikih, kjer vam ob nakupu pohištva poleg stalnih ugodnosti nudimo tudi brezobrestni kredit in plačilo na obroke. Brez orodja ne gre — zato PRAVO ORODJE V PRAVE ROKE! V sodelovanju s priznanimi proizvajalci Iskra, Black & Decker, Unior, Tik, Comet, Varstroj in Tokos v prodajalnah MERKUR od 15. 6. — 15. 7. akcijska prodaja ELEKTRIČNEGA in ROČNEGA ORODJA Oglejte si prikaz praktične uporabe električnega orodja Iskra in Black & Decker 19. - 20. 6. v prod. KAŠMAN - - Škofja Loka 22. — 23. 6. v prod. GLOBUS - Kranj 22. - 23. 6. v prod. MERKUR - Kranj 24. - 25. 6. v prod. FERRUM - Ljubljana 26. — 27. 6. v prod. TEHNIKA - Litija IZKORISTITE MOŽNOST BREZOBRESTNEGA POSOJILA ZA NAKUP ORODJA S PLAČILOM V3 OBROKIH Z NAKUPOM NAD 50.000 DIN SODELUJETE V NAGRADNEM ŽREBANJU! MERKUR kranj Ljubljanska banka je nagradila najboljša literarna in likovna dela učencev Pravi praznik je takole srečanje otrok, mentorjev in predstavnikov banke. Njihovo sodelovanje niso le pionirske hranilnice, temveč tudi natečaj likovnih in literarnih del. Tudi v torek, 9. junija, so se /.brali. Prišli so sami ali pa v spremstvu svojih mentorjev. Delavci banke so jim pripravili prijeten sprejem, nagovoril pa jih je podpredsednik poslovodnega odbora banke Zlatko Kavčič. Pa je vesel, ker so se na natečaj odzvali v tolikšnem številu in s tako kvalitetnimi deli, je dejal. Pohvalil je tudi delo šolskih hranilnic ter mentoric in mentorjev, katerim gre zahvala, da se je delo v njih razvilo in utrdilo in da imajo toliko varčevalcev. Program pikapolonice je tradicionalen, lahko pa bi našli tudi kaj drugega, je poudaril Zlatko Kavčič. Morda bi otroci sami predlagali kaj novega — le sporoče naj! V banki se zavedajo, da možnosti šolskih hranilnic še vedno niso dovolj izkoriščene. Tudi tokrat so se otroci dobro izkazali. Iz 19 osnovnih šol in ene srednje šole na Gorenjskem je na natečaj prispelo 210 literarnih in 254 likovnih del, od tega 206 i/ 17 osnovnih šol, 48 pa iz sedmih v/gojno-varstvenih zavodov. S fotograf skimi deli pa je letos sodelovala le ena srednja šola. Komisiji tudi tokrat nista imeli lahkega dela, saj sta morali prebrati pregledati in oceniti veliko del. Literarna dela so tudi letos ocenjevali Lado Cenčur, profesor kranjske gimnazije, Danica Dolenc, novinarka Gorenjskega glasa, in profesor |o/.e Vari likovna pa akademski slikar Franc Novine, likovni pedagog Marjan Kukec in bančna uslužbenka Majda Jovanovic. Nagrajenih je bilo deset literarnih in 13 likovnih del. Zaradi slabe udeležbe fotografskih del na tem področju ni bila podeljena nobena nagrada. In kdo so bili letos najboljši literati: Nekaj imen /e po* znamo, saj se že več let pojavljajo na natečaju in tudi /magu |ejo. Med mladimi literati so bili nagrajeni: Primož Pleste-njak Z Bleda /a pesmi Eva Magloba i/ t .oru /a spis Moja babica Domen Rakovec tudi i/ Goric /a delo Kolo Gordana O veliki sestri, logiki odraslih in še o čem Kar nekakšen mali praznik je v vrhnjih prostorih Ljubljanske banke na Cesti JLA v Kranju vsakega junija, ko se zberejo otroci, ki so sodelovali v natečaju Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske za najboljša literarna in likovna dela učencev. Res so mladi, od katerih bi človek pričakoval le otroško naivnost, šale in zabavo, vendar v svojih delih izpovedujejo tolikšno resnost, tako močna čustva in toliko življenjskih resnic, da mi, odrasli, ob njih včasih osupnemo. Gordana Joktč. ki končuje 4. razred osnovne šole na Jezerskem, /e zabavala Velika testn Olga Olah iz Kamne goric* P z živahnimi barvami spisom Prešernovega Povodnega nt 0» /.Jesenic so prišle tudi male plastike kipet plešah a utre in kitara > Ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske \eje letos odločila, da bo vsak najboljši izbrani avtor dobil lo.ooo dinarjev nagrade, vendar pa bo za spreniembo lefos polovno njegove, polovna pa bo sla v razredno blagajno za skupne potrebe Le iako naprej, mladi ustvarjalci! Jokič z lezerskega /a svoj spis Velika sestra, Sonja Ljubo)*' vič z. Jesenic za Logiko odraslih, Monic* Buharčič iz osnoVfl* šole Matije Valjavca v Preddvoru za doživeti spis o grenkš Petri Kavi Iča i/ Škofje I oke za ^'K Kako al predstavljam bodočnost Samir Hodih iz l i £5 loneti Cufarja r jeseni« za Pohod Mark Pohar iz i r, c lonet.i ( ufarjl 1 leseni« za ki|>e( Plešah a Loma/ Bernard1' 4 r OS" Toneta ("iitaija z lesenu za kipet ( itre in kitara 1 Andreja Svab iz ( >S St.meta /agai|.i I ipni delo Kovači)1' Čestita«1* REPORTAŽA 9. STRAN ©©KSS&IMEUGLAS OKROGLA'MIZA O PREVENTIVI V ZAVAROVALSTVU Štirideset tisoč različnih škod na leto na Gorenjskem KAJ JE CENEJE PREPREČEVATI ALI GASITI ? Največkrat se obnašamo po pravilu: zakaj enostavno, če lahko zapleteno. Na področju zavarovalništva oziroma tako imenovane preventivne dejavnosti to že nekaj časa ni več res. Vendar pa bi pri ukrepih za preprečevanje škod prav gotovo lahko dosegli še več, če bi za tako imenovano preventivo oziroma preprečevanje škod namenjali še več aktivnosti in tudi denarja. To pa ne pomeni, da že zdaj iz premij za različna zavarovanja ne namenjamo precejšnih sredstev za to dejavnost. Letos bo namreč iz vplačanih premij za različna zavarovanja na območju Zavarovalne skupnosti Triglav — Gorenjske območne skupnosti Kranj namenjenih za tako imenovano preventivo kar 1000 milijonov novih dinarjev. Lahko bi rekli, da je vprašanje retorično. Vsi se zavedamo, da je veliko ceneje, da škodo, če se le da, preprečimo, kot pa da izgubljamo drage denarje za odpravo posledic. Kamorkoli se ozremo, pa naj bodo to predpisi, delo, življenje . . ., si moramo vsi skupaj prizadevati, da ne nastajajo najrazličnejše škode. Vendar je že tako, da do škod prihaja in jih najbrž ob vseh preventivnih ukrepih ne bomo n'kdar mogli povsem odpraviti. Pomembno vlogo in bogate izkušnje na tem področju ima povsod v svetu in tudi pri nas, zavarovalstvo. Podatki za Zavarovalno skupnost Triglav — Gorenjsko območno skupnost Kranj kažejo, da v Sloveniji v Zavarovalni skupnosti Triglav predstavlja Gorenjska na Področju zavarovanja oziroma sklenjenih premij 8 do 9 odstotkov. Približno enak pa je tudi delež oziroma odstotek vsakoletnih škod Na Gorenjskem jih na vseh področjih zavarovalstva beležijo okrog 40* tisoč na leto. Jugoslovanski dogovor? Podatek je naravnost grozljiv, če pomislimo, da bi morda prene-tatero škodo preprečili, saj je tako rekoč za vsako nastalo škodo »kriv«, kot temu pravimo, »človeški faktor«. Marsikdo bo rekel, saj Prav zato tudi smo zavarovani za najrazličnejše škode in primere. Prav gotovo je to izhodišče za organizacijo zavarovalništva. Ob tem Pa najbrž ne pomislimo, da velikokrat ne bi bilo treba namenjati to-''ko denarja za zavarovanje, če bi bili pozornejši, bolj skrbni in prizadevni, da bi bilo škod manj. Največkrat tudi ne vemo, da zavarovalstvo pri nas iz vplačanih zavarovalnih premij namenja precej denarja za tako imenovano Preventivo oziroma preprečevanje škod Pa ne za to, da bi ohranjali zavarovalne sklade, kakor je pravilo v zahodnih državah, marveč za-radi varovanja družbenih sredstev. O preventivni dejavnosti v zavarovalništvu smo v Gorenjskem 9'asu že večkrat pisali Tokrat pa smo se z delavci Gorenjske območne skupnosti in predstavniki nekaterih organizacij in služb, ki imajo že izkušnje na tem področju, pogovarjali, kaj je pri nas, na Gorenjska tovrstna preventiva. Bili smo presenečeni, ko smo ugotovi', da se vsako leto za preventivo iz vplačanih premij namenja Precej denarja. »Vse zavarovalnice v Jugoslaviji,« pravi direktor Zavarovalne Skupnosti Triglav — Gorenjske območne skupnosti Kranj Stane P°žič, »izločajo del denarja od vplačanih premij za preventivo. Na letošnjem jugoslovanskem zavarovalniškem posvetu je bilo 0 tovrstnem deležu, ki je zdaj različen, v Sloveniji pa predstavlja Nekako 5 odstotkov, precej govora. Ocenili smo, čeprav nimamo pa voljo nekih posebnih analiz, da je ta delež še vedno premaj-nen. Prizadevali si bomo, da bi na tem področju našli skupni ju 9°slovanski dogovor, saj je preventiva dovolj resna zadeva, za katero že zdaj namenjamo precej denarja, beležimo pa tudi do Ore rezultate. Na zborih zavarovancev Gorenjske območne skup n°sti se vsako leto opredeljujemo o tem denarju, izvršilni odbor Pa je tisti, ki potem konkretno odloča.« Stolp niča s 50 stanovanji k V Zavarovalni skupnosti Triglav — Gorenjski območni skupnosti *fanj vodi sektor za zavarovanja Franci Lotrič: »Enajsto leto teče, pdknr je bila ustanovljena Zavarovalna skupnost Triglav. Od ta rat naprej načrtno izločamo denar od vplačanih premij za pre-Ventivo. Danes ocene škode, kažejo, da bi morali denarja za to ^amenjati še več, vendar pa bi to povzročilo povečanje zavarovanih premij. Ze nekaj let pa usmerjamo tako imenovani preventivni denar . 8 varstvo pred požari, za varstvo pri delu, v prometu, kmetijstvu "j 2a nekatere skupne akcije v Zavarovalni skupnosti Triglav. La 1 J« bilo tega denarja 407 milijonov za 150 različnih ukrepov. Kar a tretjini sta bili namenjeni za varstvo pred požari, ena petina varstvo občanov in varstvo pri delu, ostalo za promet, kmetij stvo . . .« Druga oblika preventivnega delovanja pa je vgrajena v sam pre 'iski sistem, ki se odraža v tako imenovanih bonusih in malusih V P 0rnetu pa to pomeni, da dobri vozniki za obvezno in kasko zava vanje plačajo tudi do 50 odstotkov manjšo premijo za zavarova 20n ^'ao' vozniki pa imajo z malus, saj morajo plačati tudi do U odstotno doplačilo na osnovno zavarovalno premijo V kmetij Vu se to kaže v različni stopnji premije, ki je odvisna od škod v mi em letu Skratka, preventivna dejavnost je na vseh področjih grajena v premijski sistem oziroma v višino premij Zato drži: če bi Sinil °^ manj, bi bile tudi premije lahko nižje in delovnim organi Cliam bi tako, recitno, ostalo voč denarja, ki ga zdaj dajejo za za "arovanjo jar>>^aj pomeni preventiva, najlepše pove lanska največja po orUL* *^0<*11 v Agromehaniki Kranj. Samo z neposredno plačano "odnino bi lahko zgradili stolpnico s petdesetimi dvosobnimi "ovanji. Škode v prometu pa so danes neizmerljive, de r Pa smo v zadnjih treh štirih letih na Gorenjskem, kar za-*k 8 *>.revent'vo' precej naredili. V izvršnih svetih občinskih *d * • 86 dogovarjamo, kako (in katere) bi nekatere akcije po Irn ~- ^° *e P°,eDeJ velja za programe krajevnih skupnosti ini'o'" ,M ,ll(0iša vozila (varnostni pas, svetila, gasilni aparati) ... v tako ^anovani gasilski prispevek že zdaj vse zavarovalne hiše dajejo S| °^8totkov od preventivnih sredstev za varstvo pred požari. V °v«niji to pomeni 760 milijonov dinarjev.« Letos 1000 milijonov dinarjev u ■ preventivnimi sredstvi skuša Gorenjska območna skupnost Qii*JJ' s°rinancirati različne akci|e v krajovnih skupnostih, organiza Val 'družoimga dela, društvih in družbonih organizacijah Zavaro rji dinar usmerjajo po dveh poteh kot ugodni krediti alt pa kot ^Povratn« sredstva »Iz vplačanih premij in vrnjenih posojil bo letos do konca leta za preventivno dejavnost na območju gorenjske območne skupnosti na voljo okrog 1000 milijonov dinarjev,« ugotavlja predsed-nik'zbora območne skupnosti Kranj in član izvršilnega odbora Marko Valjavec. »20 odstotkov tega denarja bo šlo za prispevek za varstvo pred požari, 11 milijonov pa združujemo v celotni Zavarovalni skupnosti Triglav za 14 dogovorjenih programov. Okrog 800 milijonov bo ostalo za druge dejavnosti na Gorenjskem, pri čemer bomo večino tega denarja namenili kot posojilo za 3 do 5 let po 10-odstotni obrestni meri. Okrog 200 milijonov pa je namenjenih kot nepovratna sredstva.« Na področju požarnega varstva je bilo v minulem obdobju na Gorenjskem precej narejenega pri opremljanju gasilskih društev oziroma organizacij. Redke so še danes krajevne skupnosti na Gorenjskem, kjer še ni telefona. Precej denarja je bilo namenjenega za tovrstne zveze. Na področju kmetijstva Gorenjska območna skupnost dobro sodeluje z Živinorejsko-veterinarskim zavodom Gorenjske. Z veterinarskimi posegi je na primer letos na Gorenjskem zavarovane okrog 85 odstotkov vse živine, precej denarja pa gre tudi za spremljajoče dejavnosti v kmetijstvu (pregledi živine, molzni stroji ipd). »Zal pa, kar zadeva preventivno dejavnost, tudi zavarovalstvo ni kos visoki inflaciji. Učinkovitost preventivnega sklada se tako hitro zmanjšuje. Trenutno pa je na tem področju precej težav tudi zaradi interventne zakonodaje,« pravi Marko Valjavec. Cilj: zbližanje oddaljenejših krajevnih skupnosti Gorenjska območna skupnost Kranj v krajevnih skupnostih namenja preventivi še posebno skrb. V škofjeloški občini, kjer je bilo veliko narejenega na področju telefonije s sredstvi občanov, splošne ljudske obrambe, požarne skupnosti in samoprispevki občanov, je prenekateri dinar iz preventive primaknila Zavarovalnica. Pa ne le v škofjeloški občini, tudi drugje po Gorenjskem, in ne le pri telefoniji, marveč tudi pri vodovodu, in podobnih akcijah, dogovorjenih skupaj z izvršnimi sveti in drugimi organi. »Rezultati uspešnega dogovarjanja med izvršnim svetom ali občinsko gasilsko zvezo niso majhni,« pravi Rudi Zadnik, predsednik občinske gasilske zveze Škofja Loka in načelnik občinskega štaba CZ »Naš cilj je, da oddaljenejše krajevne skupnosti približamo centrom. Tako, na primer, ni krajevne skupnosti, v kateri ne bi bilo nobenega telefona. Skoraj v vsaki krajevni skupnosti je urejen vodovod. Do leta 1990 mora biti v vseh krajevnih skupnostih še več telefonov in vodovodi ter požarni bazeni morajo biti urejeni.« Veliko preventivnega denarja je bilo namenjenega že za gradnjo in obnovo gasilskih domov, za gasilsko opremo. V Skofji Loki so še posebno ponosni tudi na gradnjo gasilskega centra, ki je po UKV zvezah povezan z vsemi krajevnimi skupnostmi v občini in dela neprekinjeno 24 ur na dan. V centru danes opravljajo vse vrste servisiranja opreme, skrbijo pa tudi za izobraževanje in vzgojo »V zadnjih letih smo s pomočjo preventivnega denarja Zavarovalne skupnosti pregledali vse stanovanjske hiše in gospodarska poslopja ter razdelili prek 3000 gasilnih aparatov. Zdaj poteka akcija V vsak osebni avto gasilni aparat. Po šolah poteka akcija Mladi gasilec. Skratka, s posojili in nepovratnimi sredstvi zavarovalnice v škofjeloški občini uspešno uresničujemo program na tem področju«, je poudaril Rudi Zadnik. Elan: najbolj se bojimo ognja Elan na Gorenjskem je delovna organizacija, ki spada zaradi ma terialov, ki jih predeluje, pa tudi zaradi tehnologije, ki jo uporablja, med bolj ogrožena področja. Zato je razumljivo, da je njegovo sodelovanje z Zavarovalno skupnostjo Triglav - Gorenjsko območno skupnostjo Kranj, tradicionalno Pa naj gre za zavarovanje ljudi na delu ali pa za premoženje. »Za nas večja škoda, požarna ali drugačna, ne pomeni le materialne škode,« je povedal direktor programa vzdrževanja v Elanu Branko Renko. »Vsaka večja škoda je za našo delovno organizacijo lahko usodna. Vezani smo namreč na tuji trg in če bi zaradi večje škode izpadli za eno leto, je vprašanje, kako bi se na tržišče spet lahko vrnili. Zato se s pomočjo zavarovalnice tudi veliko ukvarjamo s preventivo. Najbolj se bojimo ognja, na drugem mestu pa so že delovne razmere, predvsem ropot. Pred štirimi leti smo z zavarovalnico začeli graditi gasilsko orodišče. Lani smo se lotili gradnje suhega hidrantnega omrežja in zgradili nekaj požarno javi jalnih naprav. Pravzaprav so se nam nekatera dela potegnila v letošnje leto. Sicer pa imamo letos v programu tudi gradnjo skladišča za nevar ne snovi, vgraditev požarno javljalnih naprav v glavni stavbi in v skladišču telovadnega orodja, nabavo gasilskega avtomobila in ureditev protihrupne zaščite v enem od najbolj ogroženih oddelkov. Javljalne naprave pa bomo vgradili tudi v oddelek plastike IV. ki ga zdaj gradimo« Vse letošnje preventivne naložbe v Elanu znašajo okrog 700 mi lijonov dinarjev Res je, da je delež zavarovalnice pri tem bolj simboličen, vendar kljub temu ni nepomemben Navsezadnje je prav Gorenjska območna skupnost Kranj že pred leti začela akcijo za vgradnjo požarno javljalnih naprav. Odlične rezultate z napravo Zarje Kamnik so dosegli prav v tekstilni industriji, v 8PT Tržič. V le sni industriji pa so danes poznani posebni Iskrini javljalci požarov. Kar se Janezek nauči. . . Sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so danes skoraj v celoti odvisni od preventivnega dinarja. Da pa zavarovalstvo namenja tovrstni preventivi velika sredstva, je razumljivo, saj škoda na tem področju nenehno raste in je bila lani že za 13 milijard dinarjev večja od vplačanih premij na področju avtomobilskega zavarovanja. »Največ tega denarja namenjamo vzgoji,« je razlagal med pogovorom dolgoletni član sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Kranju (pa tudi na Gorenjskem) Janko Košnik. »Prednost dajemo predšolski, osnovnošolski mladini in mladini srednjega usmerjenga izobraževanja. Malo manj smo uspešni pri vzgoji odraslih in v delovnih organizacijah. Vendar pa bi slednje tudi same morale bolj bedeti na tovrstno vzgojo. Lani smo imeli 40 milijonov dinarjev za preventivo. Za otroke v vrtcih smo organizirali filmske predstave o prometni vzgoji, tekmovanja s skiroji in delali predvsem z mentorji. Najbolj usklajeno pa je delo v osnovnih šolah, kjer je v programe Kaj veš o prometu vključenih 8000 šolarjev. Vsako leto pregledamo okrog 500 koles, usposobimo sto učencev za pionirje miličnike, in dajemo prometne izkaznice oziroma značke. Delamo tudi varnostne načrte za poti do šol.« Zaradi natrpanosti učnih programov je v šolah srednjega usmerjenega izobraževanja edina preventivna oziroma vzgojna akcija kviz ob dnevu JLA Kaj veš o prometu in NOB. Predavanja za starejše občane pa so velikokrat slabo obiskana. V prihodnje bodo še posebno skrb namenjali preventivi v krajevnih skupnostih, kjer je veliko nesreč s traktorji. Čeprav je denarja za tako imenovano preventivo marsikje premalo, pa se prav v prometu še vedno vsi skupaj premalo zavedamo, kolikšen je krvni davek in kolikšna je škoda, ki bi jo z večjo zavzetostjo lahko tudi s tem denarjem zmanjšali. Skrb za zdravo živino Direktor Živinorejsko-veterinarskega**avoda Gorenjske v Kranju, dr. Peter Tišlar, ugotavlja, da se s pospeševanjem živinoreje na Gorenjskem oziroma pri nas nasploh pojavljajo obolenja, ki jih še do včeraj skoraj nismo poznali. To so obolenja, ki slabo vplivajo na splošno zdravstveno stanje živine in tudi na manjšo proizvodnjo. »Naša preventiva s sodelovanjem Zavarovalne skupnosti Triglav — Gorenjske območne skupnosti Kranj je usmerjena predvsem na dve bolezni. Prva je vnetje vimena (mastitis), ki se odraža v slabi kakovosti mleka, ker je lahko celo škodljivo za zdravje ljudi. Dvakrat na leto po usmerjenih kmetijah na Gorenjskem ugotavljamo, katere živali imajo v sebi kal te bolezni. Redni pa so tudi pregledi molznih strojev in vzdrževanje le-teh. Drugo skupino iz zavarovalniške preventive pa tvorijo tako imenovane deficitarne bolezni, do katerih prihaja zaradi nepravilne prehrane in se, na primer, kažejo v porodih mrtvih telet oziroma poginu mladičev po porodu. Tu uspešno preprečujemo tovrstno nastajanje škode s pravočasnimi preventivnimi cepljenji.« Sicer pa je danes pojem preventivnega delovanja na kmetijskem področju zelo širok, to so urejeni, zavarovani pašniki, urejena napajališča, obramba pred točo in tudi požarna varstva ter splošna skrb za zdravo in čisto okolje. Kar neverjetno je, da se onesnaženo okolje kaže celo v kmetijstvu. »Zadnje čase opažamo, da se hitro razširjajo nekatera para žitna obolenja, ki jih včasih sploh nismo poznali. Problematična je ikravost. Čimprej bomo morali ukrepati, sicer bo kmalu nastala velika ekonomska škoda, za odpravo oziroma zdravljenje pa bomo morali najti še veliko več denarja. Kurativa je bila vedno veliko dražja od preventive.« Skoraj vsak Slovenec smuča Zavarovalstvo se vedno bolj vključuje v preventivno dejavnost tudi na naših smučiščih. Minulo zimsko sezono je na smučiščih v Sloveniji smučalo že okrog poldrugi milijon smučarjev, kar pomeni, da smuča že skoraj vsak Slovenec. Še bolj zanimiv je podatek, da so žičničarji opravili kar 25 milijonov prevozov. »Slovenska smučišča smo začeli tudi temu primerno urejati«, je povedal Boris Čebulj, direktor smučišča Kobla in predsednik izvršnega odbora slovenskih žičničarjev. »Tudi z zakonodajo je naša dejavnost zdaj točno opredeljena. Spadamo v dejavnost prometa in se moramo temu primerno tudi ravnati. Ni več dovolj, da so smučišča steptana. Proge morajo biti urejene, označene, zavarovane ... Vse bolj pomembna postaja ustrezna signalizacija. Pri tovrstni urejenosti in redu smo še na začetku. In tudi precej denarja bo treba vložiti v smučarske centre, da bomo po eni strani zadostili predpisom, predvsem pa, da bodo naša smučišča čim bolj varna. Danes so zlomi na smučiščih redki, pogosta pa so trčenja in hudi udarci, ki so včasih tudi usodni za smučarja«. Zato bi zavarovalniški preventivni dinar žičničarji radi bolj opredelili in se predvsem v okviru skupnosti žičničarjev Slovenije dogovorili za merila. Že zdaj pa iz preventive od vplačanih zavarovalnih premij Gorenjska območna skupnost podpira zaposlene v tej panogi in gorska reševalce oziroma reševalno službo na smučiščih. Seveda p3 so bili do zdaj na tem področju preventive narejeni šele prvi koraki. Prav tu se najbolj kaže, kako bi v prihodnje potrebovali več denarja za preventivo. Zavarovalstvo pri nas torej že nekaj časa ni več zgolj zdravljenje, gašenje, izplačevanje odškodnin. Vse bolj oomembna postaja skrb, da bi škodo preprečevali. To pa ni več stvar zavarovalstva, marveč nas vseh! EI1&&3MEIIGLAS 10. STRAN PETEK. 19. JUNIJA 1982 Zaradi velikega števila pisem in odmevov prosimo, naj prispevki ne bodo daljši od tipkane strani in pol (40 vrstic). Za razumevanje se zahvaljujemo. Uredništvo Gorenjski glas, 5. junija 1987 ZA HIADILNICO ZMANJKALO DENARJA - INOVACIJA »PODRAŽITEV INVESTICIJE« Podpisani vodje in odgovorni delavci strokovnega teama, ki je delal pri izvedbi projekta hladilnice na Trati, z vso odgovornostjo in svojim strokovnim znanjem ugotavljamo, da je pisanje upokojenega gradbenega tehnika Rafaela Kale na v Gorenjskem glasu dne 5. junija 1987 popolna dezinformacija in poskus zavajanja bralcev. Na posamezne navedbe v članku ne nameravamo odgovarjati, pač pa bomo pri ustreznih organih ukrenili vse potrebno za pravilno pojašnjenje dejanskega stanja. Ker želimo objektivno presojo, obveščamo vse zainteresirane in strokovno usposobljene strokovnjake s področja hladilne tthnike, da je pri investitorju na vpogled vsa projektna in izvedbena dokumentacija. Na razpolago so tudi vsi podatki, ugotovitve in dokumentirani predlogi za vse predlagane izboljšave projektne skupine, ki je vodila c Hoten projekt, od prvih idejnih zasnov avgusta 1984. leta, začetka gradbenih del 7. avgusta 1986 ter že po slabih enajstih mesecih do zaključka investicije in slovesne otvoritve, ki bo 3. julija letos. Bralce in uredništvo Gorenjskega glasa vabimo, naj se udeležijo slavnosti ob odprtju objekta in se hkrati sami prepričajo o umestnosti in dobro-namernosti pisanja tov. Kalana. Ob tej priložnosti se nam zdi potrebno posebej poudariti, da so pri gradnji hladilnice sodelovale mm gorenjske občine in Zavod S RS za rezerve, katerim se ob tej priliki zahvaljujemo za izkazano podporo in zaupanje. ARHITEKT BIRO SGP TRŽIČ Franc Nadi/ar, dipl. inž. arh. i.TH Škofja loka - projektivni biro Dordc Muble, dipl. str. inž. SMELT Ljubljana Ante Antokolovič, dipl. sd . inž. — projektanti objekta in naprav SGP TEHNIK glavni izvajalec del Vod. gradbišča: Drago Vujič, iti/. «r DOMPIAN Kranj za nadzor Stune IVrčič, dipl. inž. grad. Mercator Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske KRANJ TOZI) Meso izdelki Škofja I • >K .i investitor direktor: Miro Duič, oee. Gorenjski tflas, 19. maja 1987 EPILOG ČLANKA HIŠNIK, KI HIŠNIK JE IN NI Delavski svet naše temeljne organizacije je na svoji 15. redni seji 2. junija 1987 obravnaval članek vaše novinarke Darinki- Srde j z naslovom //is nik, ki hišnik je in ni, objavljen v Gorenjskem glasu št. 3\ 19. maja 1987 in tudi kasnejši razvoj dogodkov, ki so se zgodili po objavi omenjenega članka. Nikakor ni resnična ugotovitev novinarke, da turistična zimska sezona ni bila kaj prida, za prehodna meseca april m maj pa je tako ali tako znano, da skoraj vse hotelske hiše zapremo zaradi prepotrehne obnove in tudi zaradi tega, ker v tem času ni gostov, saj je vendar znano, da imamo v Kranjski gori dve turistični sezoni in se v primerjavi z drugi-mi turističnimi centri lahko pohvalimo z dobro hotelsko zasedenostjo prav zaradi tam dejstva. V posameznih letih so sicer manjša odstopanja navzgor ali navzdol glede števila prenočitev, v glavnem pa je to število več ali manj enako in so odstopanja zanemarljiva, saj se določen izpad v turizu-mu lahko nadomesti še na vrsto drugih načinov. Prav tako tudi ni res, da so delavci na zboru zahtevali »naj se iz apartmajev takoj izseli hišnik« in da so izrazili popolno nezadovoljstvo s takim ali podobnim reševanjem stanovanjskih stisk zaposlenih in da so trmoglavih in še tr-moglavijo, da je tako početje proti njihovi volji. Da so vse te trditve pobrane za šankom ali na kakšnem drugem mestu, je razvidno iz zapisnikov citiranega zbora in delavskih svetov. Resnična pa je trditev, da se naša temeljna organizacija ubada s problematiko reševanja stanovanjskih problemov zaposlenih delavcev na vse mogoče in nemogoče načine in prav zaradi tega tudi z velikimi kadrovskimi problemi, tako da je včasih že kar ogroženo nemoteno poslovanje. Pri tem pa je treba pripomniti, da smo pri reševanju stanovanjskih problemov zaposlenih popolnoma nemočni, saj je bilo v zadnjih petih letih na tem območju zgrajeno eno samo družbeno stanovanje, pa še tega je odkupila naša temeljna organizacija. Mi smo torej po svojih močeh pripravljeni in zmožni reševati pereče stanovanjske probleme, pa nam vse to skupaj popolnoma nič ne pomaga, če v Kranjski gori stanovanjske gradnje sploh ni. Prav zaradi tega skušamo začasno reševati stanovanjske probleme zaposlenih z dodeljevanjem sob bodisi po naših starejših hotelskih objektih ali v njihovih kletnih prostorih, to pa se je tudi zgodilo v opisanem primeru. Naša apartmaj-ska hiša Apartmaji Razor ima 58 enot, v kletnih prostorih pa ima vsak apartma še lastno klet, poleg tega pa so v kleti še prostori za perilo, čistila, sobarice, orodje in drugo. V tem delu pa smo uredili tudi prostor, v katerem se da prespati oziroma zasilno bivati. Ta prostor ima 30,12 m2 skupne površine, nameščen je v kleti pod zemljo z majhnimi kletnimi okni in ni primeren za komercialno oddajo in ne za normalno bivanje oziroma za stanovanje. In ta prostor smo glede na velike stanovanjske probleme dodelili kot začasno rešitev stanovanjskega problema dvema našima delavcema. Eden od teh je bil resnično šef strežbe, strokovnjak na svojem področju, dober delavec z več kot desetletnim stažem pri firmi, sekretar ZK in organizator mnogih najvišjih političnih in drugih sprejemov v naši temeljni organizaciji Glede na neobjektivno, nerealno, neresnično in skoraj malce cinično pisanje vaše novinarke je omenjeni delavec podal nekaj dni po izidu članka odpoved ter že 28. maja 1987, to je devet dni po objavi, začel delati v drugi turistični delovni organizaciji. Hkrati je tudi izpraznil dodeljene kletne prostore, ki jih je vaša novinarka imenovala APARTMA. Vodjfl TOZI) Hoteli Kranjska gora BOŽO Resinaii Gorenjski glas, .">. junija 1987 K SKLEPOM ČASOPISNEGA SVETA GORENJSKEGA GLASA Sklepe v treh stavkih bi se skoraj dalo ponoviti Svet se ne spušči v programsko usmeritev Gorenjskega glasa, ki rključuje različne umetnostne usmeritve. Ne želi se spuščati v strokovne razprave konkre-t uh avtort, -ih storitev. Am-tHik. Nemo • pa spregledati ,tn.. iti. Či no besedišče za cudio sklepanje. Človek naj po ii m verjame v / resojevalno izvinu ti nekega družbenega onpiva. ki mu neki ilrutp druž beru <>•,•(/,i pri-*mirti kompe tentnos za odločanje o od/o- čitvah nekega tretjega družbenega organa, po stopnjevanju: časopisni svet, OK SZDL, MS ZKJ in podobno. Sklepi časopisnega sveta so me razočarali, ker kažejo na to, da kompetentnost v tem primeru pomeni samo birokratično precizi-ranje »pravega mesta za prave stvari«, kakršne so bile že od vsega začetka jasne. Tisti, ki so trdili, da hoče mladina rušiti spomenike na kranjskem Trgu revolucije, za svoje izjave ne bi odgovarjali pred forumi, ki jih sami zasedajo. To so njihovi forumi in si na njih lahko izmišljajo, kaj da je kdo trdil ali zapisal, ne glede na to, kaj je kdo res trdil in zapisal. Smo še zmeraj pred balkanizacijo, za kar vsaj mladi nočejo imeti preveč posluha. Biser sklepov časopisnega sveta je tretji stavek, ki pa si res zasluži, da ga ponovimo in ga ponavljamo, dokler se ne bo do konca ogulil: »Ne more pa spregledati (časopisni svet, namreč — op. F.Z.), da gre v konkretnem primeru (Simboli, ki čuvajo status quo) za spomenike revolucije, delavskega gibanja in NOB — pred tem spomenikom se klanjamo spominu žrtev NOB — in ne vidi smotrnosti družbenih razprav o primernosti teh spomenikov, saj lahko povzroči izključno prizadetost do vrednot, ki jih ti spomeniki simbolizirajo.« Posebej poudarjam dva dela iz te izjave: prvi, »pred tem spomenikom se klanjamo spominu žrtev NOB« in drugi, »lahko povzroči izključno prizadetost do vrednot, ki jih ti spomeniki simbolizirajo«. Na splošno lahko trdim, da je časopisni svet pojmovno zelo meglen, da ne bom rekel nepismen. Tega ne bom razlagal, sami si poglejte njegove sklepe bolj natančno. Tisto, kar me pri tem zanima, je spodbujanje časopisnega sveta k religioznemu obrednemu odnosu do spomenikov v imenu žrtev. Gre za nedopustno identifikacijo med spomenikom (cerkvijo) in žrtvami (religijo). V tej povezavi manjka še en člen, namreč, komu so potrebni spomeniki. Potrebni so tistim, ki potrebujejo oblast. Spomeniki so bliže oblasti, kakor pa žrtvam. Branjenje spomenikov (kot sodobnih rdečih cerkva) je ustrezno utrjevanju oblasti. Žrtve v tem primeru služijo kot izgovor, svetost žrtev je izkoriščana za čisto druge namene. Ti simboli so hočeš nočeš simboli oblasti in oblast se v primeru razkritja pravih pomenov m vsebin teh simbolov čuti ogroženo. Tudi oblast je pri tem simplificirana, saj gre samo za posameznike, ki v primeru »ogroženosti« oblasti pozabljajo, da je tradicionalni oblasti in njenim simbolom odklenkalo, da je danes pomembnejše razumno vodenje, se pravi strokovno vodenje po litike in družbenih zadev. Skratka, na političnih vodilnih mestih naj bojo izobraženi politologi in sociologi. Tudi gospodarstvo naj vodijo sposobni gospodarstveniki, ne pa po strokovnosti nepismeni in nekulturni ljudje, ki so odne kod še zmeraj »naši«, ki se jim po svoje godi tudi krivica, saj jim ■>družba« ne najde primernih zaposlitev, ustreznih njihovi nesposobnosti in škodljivosti. Spomeniška »kultura« je stvar preteklih odnosov med oblastjo in ljudstvom V samoupravni družbi se ne bi smelo dogajati, da so simboli prete klosti enako pomembni, kot so pomembne zmeraj večje legije brezposelnih -uradi slabe poli tike m slabega gospodarjenja v naših podjetjih. Na odgovor Za slabo gospodarjenje in QQ spodarski kriminal in celo zaradi genocida (ki je ria)hajši zločin mul ljudmi) ne bo klican nobeden le pa vprašanje, ali smo lahko zoper »klanja-ny. spomeniku NOB, zoper simbole, ki že po reakcijah na njihovo drugačno problemati ciran/e kaže na vztrajanje rtc-katerih naših imenitnikov na to, da so usode spomenikov bolj pomembne od usode irih ljudi. Pri besedi »klanjanje si pač ne morem misliti na nič drugega kot na homcirujevsko duhovnu nasilje nad množicami, ki jih je treba pripravljati k večnosti, pa tudi če gre pri tem :a večno noj no. Frum i /a^oiit-nik Čeravno sem svoje stališče tudi glede članka Marka Jen-štrla (Simboli, ki čuvajo status quo, objavljenega v prilogi Gorenjskega glasa Odprte strani, ki je pod naslovom Kaj le hoče ta mladina izšla 20. marca letos) glasno — in upam, da dovolj jasno — povedal že na zadnji seji časopisnega sveta Gorenjskega glasa, glede na skopo zapisano poročilo s seje sveta ocenjujem kot potrebno o delu svojih takratnih razmišljanj spregovoriti tudi širše. Iz tega ne gre, kot bi morda želeli škodoželjneži, prezgodaj in napačno sklepati, da na sami seji ni bilo demokratičnega dialoga. Seveda je bil. Resnici na ljubo pa velja zapisati tudi občasno govorjenje posameznikov z občutno povišanim'to-nom in (recimo jim) malo močnejšimi čustvenimi reakcijami. Pa vendar. Popolnoma jasno je tudi, da več ljudi (menda še zmerom) več ve in da na čase niso vsi ljudje enakega mišljenja. Tako se jaz nisem strinjal s sicer z večino glasov osvojenim sklepom, ki so ga bralci Gorenjskega glasa lahko prebrali pretekli petek. Ob drugih pomislekih, ki sem jih imel oziroma jih imam še vedno na posamezne misli in na čase na samo raven razprave, bi se še enkrat vprašal tole: Ali si lahko v današnjih časih časopis, ki je (celo) regijskega značaja, privošči in (v imenu koga?) prepove vsakršno nadaljnje pisanje in novinarsko spremljanje na straneh tega časnika tematike, ki so jo nekateri zelo samosvoje in (zavestno?) povsem zgrešeno izpeljali iz članka M. Jenštrla? Mar to res pomeni, da Gorenjski glas zapira svoje časopisne strani? Da jih zapira problematiki, ki očitno glede na vse razprave v zadnjih dveh mr.se cih, za nekatere obstaja — samo ne na ravni (rušenje spomenikov, omalovaževanje tradicij m pomena NOB. spodkopavanje temeljev naše družbene ureditve...), kakršno želijo prikazati posamezniki, sklicujoč se na mnenja njihove okolice? I iilasovani in brez dvoma v bodoče tudi vestno izvajani sklep mi predvsem v smislu splošnosti, širine različnosti in navsezadnje odprtosti časopi sa odpira prenekatera vprašanja in marsikaj postavlja pod vprašaj - tudi smiselnost mojega nadaljnjega udejstvova nja v delu Časopisnega sveta. Vine Hesle. Čeprav je brez podrobnejših pojasnil uredništva ob objavljenem sklepu časopisnega sveta mogoče razumeti, da na daljnje objavljanji- kakršnekoli kritične misli o sporni spo metliški temi ni zaželeno, zahteva potek seje in njen zaključek v tej točki nekaj nujnih pojasnil. Kot članica časopisnega sveta se. namreč s sprejetim sklepom nisem strinjala, kur je seveda zgolj podatek, ki mu dodajam se tole nepomembno podrobnost: za sklep je glaso valo sest članov, proti njemu trije, eden se je vzdržal, to pa tudi ni povsem brezmadežna slika enoglasnega istornišlje nja. In če se k javni besedi še oglasim, moram skoraj gotovo povedati tudi razlog za moje zavračanje, ne samo tako upi sanega, kot se prebere r petku vi številki Gorenjskega glasa 5 junija, ampak tudi usmerpi nja razmišljanja, ki je do laku izrečenega pripeljalo. 1. Časopisni svet SODI o ne čem, kar je dejstvo, če pa to dejstvo sprejema, iz drugega dela stavka že ni vet mogoče biti trdno piepričun. 2. Iz te iste izpeljave je hudo napak, da se časopisni svet XI: SPUŠČA V RAZLIČNE UMETNOSTNE i SMERITVE, 'ti jih \ KIJI 'Čl II- PROGRAMSKA USMERITEV GIASA. /Vo-gramsku usmeritev je namreč brez pridržkov tisto osnovno, kar je prej ali slej vsebina de la, ocen, sporov, ra -hujunj in na koncu tudi zaključkov časopisnega sveta. Če sprejemamo možnost, da je drugače, se dovolj umestno postavlja vprašanje potrebnosti obstoja organa, ker bi v takem (drugačnem) primeru te reči lahko opravljal kdo drug, verjetno kar posameznik. 3. Časopisni svet se NE ŽELI IN SE NOČE SPUŠČATI V STROKOVNE RAZPRAVE KONKRETNIH AVTORSKIH STORITEV. Pričenjamo delovati, bi se reklo temu, a z mrtvoudnim zavračanjem. Najprej — podobnost z istozvočnimi formulacijami ob obsodbah člankov v 57. številki Nove revije je v delu, ki se distancira od objavljenega — v imenu stroke — več kot prepoznavna. Potem pa — katere konkretne avtorske storitve naj bi sploh imeli v mislih? Ali (samo) članek Marka Jenštrla ali (tudi) vse tisto, kar je v plazu sledilo kot reakcija po obsodbah, te pa so bile precej bolj čustveno obremenjene od poskusov treznega gledanja na možnost tudi drugačnega sprejemanja ene in iste resnice. Rašomonske resnice. 4. Stiska časopisnega sveta postaja v prvem delu zadnjega stavka, v ponovnem KONKRETNEM PRIMERU vse večja, nekonsistentnost dveh zaporedno zapisanih misli popolna. Zadnji del stavka je namreč tisti, ki moraš biti do njega pomenske zmede vsaj strašansko nepreviden, če ne še kaj drugega, da mu pritrdiš. Kdo si v imenu časopisnega sveta upa privzeti pravico, da vidi ali NE VIDI SMOTRNOSTI DRUŽBENIH RAZPRAV O PRIMERNOSTI TEH SPOMENIKOV? Glas je bil le eden tistih, ki so sprožili in na svojih straneh omogočili artikuliranje razprav, ni jih pa sam niti organiziral, niti vodil. Ali ni širina (kranjskega) javnega razpravljanja o temi, ki je (bila) nedotakljiva, vsaj del dokaza, da ne gre za izmišljene dileme in obrobne teme? 5. Končno pa je okorno uporabljeno izrazoslovje za izpeljano misel o »smotrnosti družbenih razprav« pleonazem za tisto, česar nis(m)o upali }>ovc dati boti naravnost - da času pisni svet zahteva od uredništva Glasa, da na svojih straneh zaključi objavljanje prispevkov na to temo, kakršnihkoli in od kogarkoli. I*repoved bo upoštevana, dogodkov, ki se bodo zgodili, ne bo, če o njih ne bomo govorili in pisali. Ne sprejemam take vrste prepovedi, ker je tuja mojemu načinu razmišljanja in dela, in ne sprejemam tako površno izpeljane misli celega sklepa, ki streže namišljenim veličinam in striže zelo konkretne ovce. Dušica Jerman škofja I-oka SKLEPU NA ROB Pred štirinajstimi dnevi smo v Gorenjskem glasu objavili sklep časopisnega sveta naše ga časopisa, ki je bil sprejet po razpravi o Odprtih straneh z naslovom Kaj hoče ta mladi na. Pobudo za posebno obrav navo te priloge, ki je bila obju vijena manu letos ob odhodu štafete, je dal družbcnopoliti čni zbor občinske skupščine Kranj. Ker smo prejeli nekaj odmevov na ta sklep, jih obja vljamo. Urednika Gorenjskega (//usu pa pripominjata Nu vsebino in obliko ter sprejem sklepa časopisnega sveta kot nečlana tega onpina kljub izraženim pomislekom nisva mogla epi t ruti Razpravi, ki /o /e sprožila priloga, predvsem pa prispevek Marka Jenšterla Simboli, ki ohranjajo status guo, so sprva zači-h čustveni < ipbi, ki jih rii/uine\H. postu potna pa so razprave prid<>hde resno kulturno - analitično turen Meniva, da smo u tem r Gorenjskem glasu tudi korekt no poročali /al nam sklep ca sopisnegu *rr.'c'a Golnik (6 štipendij). Klinit*$ center Ljubljana (4 štipendije)' Splošna bolnica Jesenice eno, metli,-m ko 'c [tedaj n(l° tavlja pomanjkanje zdravstvi' nega kadra, čez nekaj let pa " to pomanjkanje še večje. Zavedam se poraznega Ma* tenalnega in finančnega sta nja v zdravstvu, ki je /mir 0?" foro razlog za majhno števv štipendij (to mnenje sem V & * zgovoru z novinarko tudi na vedla), sprašujem se pa, ka* ^ bo jes. zdravstvo zapolnilo rtm za dravske vrzeli, če ne bo, drugim, našlo tudi sredstev stipendiranje (In to je r.sC se za mojo ugutovitvijo •s'cr1 va!). - Dodam naj še, da poznatnP, n,in< ne probleme, s ' trtc'',lU se ilnivstro ukvarja, pu'nll1\ še toliko bolj, k,-r podobni P>y' blemi tarejo tudi šolstvo. T«l*. šolniki kot zdravstveni deh'l'c. moramo* ves čas dokazoVO ^ potrebnost m pomembnosti** šega dela -a dru 'bo, boriti * moramo in neprestano "l0\,, dovati za kolikor toliko »sf „ i r *a ■ne materialne pogoje, kd> šolstvo še nekako razli'"' (čeprav težko), a druvstVOF^ sploh ne. ogorčena seru n0,-tem, da morajo to početi drui stveni delal i /. ko /•' r< (| dar od njihovega dela, j opremljenosti v druvstvu, zdravil itd. odvisno draVStV\ no stanji- vseh nas m i s zato cariniki že pričakujejo P°rnoč sodelavcev iz drugih cari-narnic. 1 Modna uvozna ^uha — sesalci ^ Najbolj se je promet povečal v sejnem prehodu v Ratečah, Primerjavi s prejšnjimi leti tu- Franc Kotnik, šef izpostave na Korenskem sedlu: »Pri osebnih preiskavah poleg deviz najdemo tudi razne račune, vendar vsako blago carinimo po naših postavkah.« di za 60 odstotkov. Mejnima prehodoma se pozna, da so zgradili novo avtocesto med Salzburgom in Udinami in da vse do Beljaka ni primerne označbe za smer v Jugoslavijo. Tista, ki je, pa potnike v vozilih usmerja prav na mejni prehod na Korenskem sedlu. Enako je na jugoslovanski strani: cestne označbe za mednarodni prehod vse do križišča v Podtaboru ni, ko pa jo potniki zagledajo, so že mimo in vozijo proti Ratečam ali Korenskemu sedlu. V Ratečah imajo opravka večinoma z majhnimi carinskimi prekrški, tudi deviznimi. Kave Vidosav Milic, vodja izmene na Korenskem sedlu: »Kava ni več toliko zanimiva, tudi za naše potnike ne, ki morda premalo vedo, da ji je že potekel rok trajanja.« tihotapijo manj kot minula leta, več je tehničnih premetov in v zadnjem času malih kombiniranih sesalcev za gospodinjstvo. Pridejo dnevi, ko carinijo tudi do 140 teh sesalcev, ki stanejo v Trbižu 165.000 lir, carinskih dajatev pa je za 25.000 dinarjev. • Kavi je potekel rok trajanja Na obeh mejnih prehodih sta novi brezcarinski trgovini, v katerih z jugoslovanskim potnim listom lahko kupimo deset škatlic cigaret in steklenico žgane pijače ali do vrednosti 6.000 dinar- jev. V prodajalnah je kupcem -večinoma Avstrijcem in Italijanom — že na voljo več kvalitetnega blaga jugoslovanskih proizvajalcev. Na Korenskem sedlu spet največ tihotapijo tehnične predmete, videorekorderje in majhne električne stroje. Vedno pogosteje se dogaja, pravijo cariniki, da tako blago skrivajo tudi turisti, ki prihajajo v Jugoslavijo na dopust. S prodajo teh predmetov si plačajo že tako ali tako poceni dopust. Očitno je — in na carini se dobro vidi - da so tuji turisti plitkih žepov, saj običajno vozijo s seboj tudi hrano.O kavi, ki jo kupijo v sosednji Avstriji - kupujemo jo tudi mi - pa je treba vedeti, da ji je večinoma že pretekel rok trajanja. # Osebna preiskava odkriva devize Cariniki na Korenskem sedlu, ki imajo na leto po štiri milijone potnikov, lahko v sezoni pregledajo le vsak deseti avtomobil. Za preglede se odločajo po lastni presoji in izkušnjah. Isto velja tudi za osebne preglede, ki so zelo pogosti na mejnom prehodu v Gorici. Pravijo, da morajo biti pri osebnem pregledu potnikov vedno uspešni, sicer nastanejo precejšnji problemi. Običajno pri osebni preiskavi dobijo v žepih razne manjše tehnične predmete ali devize, največ pri ženskah, ki jih preiskujejo ženske. Zdomci, ki vsak petek z avtobusi napolnijo oba-mejna prehoda, tihotapijo manj. Očitno se pozna, da je kupna moč v notranjosti države upadla. Skratka: na mejnih prehodih obilo poletne gneče, majhne tihotapske ribice z jugoslovanskimi potnimi listi ter turisti s hrano, pijačo *n aparati, s katerimi bi si radi plačali dopust... D. Sedej Kaj še počnejo jeseniški družboslovci in jezikoslovci ZADNJA PREDSTAVA PO LASTNEM SCENARIJU? S|^OC> junija - »Bolj kot politično delo v mladinski organizaciji zanimajo sošolce interesne dejavnosti: dramski, glasbeni, novinarski, tj^afski, filmski, sociološko - marksistični in biološki krožek, šolsko športno društvo ter fakultativni pouk španščine, italijanščine in ***»cosčine,« ugotavlja Nanika Fajfar, prva mladinka jeseniške družboslovno — jezikovne usmeritve. , Janez Kirin, Na- Zato je tudi program šolske mladinske organizacije v delu, osvobojenem nalog, ki prihajajo z občinskega oziroma republiškega vrha, naravnan predvsem v probleme srednješolcev. »Po anketah, ki smo jih izvedli v krajevnih skupnostih, smo slutili, da bo referendum za občinski samoprispevek, namenjen naši sodobnjesi nil Ve: Josipina Višak, . Ka tajfiir.-Foto:H.J. s '* Padel. A smo kljub temu potrti. V pripravah na referendum °drj° sodelovali; naši novinarji so ves mesec prej pripravljali 'Uhi na ramu Jesenice, seznanjali so Jeseničane z našim delom, s tiu 'ni.' '''''"v"'1"' razmerami. Tudi na sam dan glasovanja smo po-P<>s^ir" n" vo''scm- Razočarani smo, ker ljudje ne vidijo naprej in še ljj»r^, °> ker vzrok za njihovo odklonitev ni samo denar,« je nada- aia predsednica Nanika Fajfar i/, drugega letnika, '•ai »i ° Prenovi pmt;1 >>'na družboslovno jezikovne usmeritve, ki je me? *0i<> prvi 1,,,nik' so predlagali, da bi tudi v višjih letnikih pred-zei Sttm°upruvljanja s temelji marksizma, pri katerem se vsebine st-° Podvajajo v drugih predmetih, zožili v korist splošnih znanj, zla- ^atenmtike Do širše akcijo m uresničitve zamisli se ni prišlo. pre *v mesecu mladosti smo pripravili vrsto zanimivih poučnih s^..Uva,,i. kot o kriminalistiki, ginekologiji, aidsu in drugih. Od je-•u-1 .Ku mladinskega servisa sprejemamo razna priložnostna de- antje so največkrat sovo/.niki \ tovornjakih, dekleta pa čistilke« V zadnjem času se mladinci ubadajo z zadevicami, ki bi jih lahko uvrstili v okence "hišni red". V zvezi z zaklenjenimi vrati kadilnice samokritično priznajo, da so krivi sami, ker je niso redno pospravljali in da se bodo pač morali zmeniti za urnik, če bodo med odmori spet želeli kaditi v njej in ne na skrivaj v straniščih. Posebno jih moti, ker med glavnim odmorom ne smejo več čez cesto na kozarec osvežujoče pijače in klepet v novi bife kino podjetja. Radi bi tudi, da bi podstrešje šole izrabili a klubski prostor. Pred tem bi bilo treba popraviti streho. Prej je puščala malo, odkar je nova, pa priteče dež celo v razrede, pravijo. Josipina Višak iz četrtega letnika jezikoslovja sodeluje v dramskem krožku, ki ga vodi mentorica Katarina Torkar. »Letos smo pripravili že vrsto predstav, od Partizanske ljubezenske lirike, komedije Vzorni soprog in Krsta pri Savici do Pohujšanja v dolini Šentflor-janski, ki je doživela premiero za prvi maj. Delali smo jo za srečanje Naša beseda, vendar smo zamudili prijavni rok. Kritike so zelo pohvalne. S predstavo smo nameravali gostovati tudi v drugih gorenjskih srednjih šolah, vendar se zdi, kot da se jim vsiljujemo.« V dramskem krožku sodeluje približno dvajset učencev. Vadijo v premajhnem razredu, le za Pohujšanje so jim gledališčniki dvakrat dovolili vaje na svojem odru. Kostume in sceno večinoma pripravljajo sami. »Pred koncem šolskega leta bi radi spravili pod streho še eno predstavo po lastnem scenariju o dogodivščinah velike družine, ki se je preselila iz Bosne.« Prihodnjo loto bodo ustanovili šolsko mladinsko kulturno društvo in tako prek njega dobili vsaj prgišče dinarjev za delo kulturniških skupin. Mod njimi je tudi glasbeni krožek, o katerem je rekel par besed Janez Kirin iz četrtega letnika družboslovja. V krožku je dvajsetČlanski pihalni orkester, okrepljen s harmoniko in klavirjem, štiričlanski zabavni ansambel, kvartet kitar in flavt, ki igra klasično zabavno glasbo, ter vrsta solistov na različnih instrumentih, ki nastopajo na šolskih prireditvah, priljubljeni pa so tudi zunaj šole. H. Jelovčan Marija Pekovec iz Studorja Se kuha na odprtem °šnjišču Crna Kuhinja sredi slikovite vasice d Iit>r-' 16. junija - Ljudje, ki preučujejo naravno in kulturno ^ 'ščino, ne pravijo zaman, da je Studor v gornji bohinjski doli-K enH,,,HJ' likovitejših in najzanimivejših vasic na Gorenjskem. B2lV ,M'K,,to arhitekturno izročilo (ko/oh i dvojniki, značilne **•••) in tudi pri nas ena redkih še ohranjenih črnili kuhinj. Več kot dvesto let stara hiša do danes ni spremenila podobe. Z dvorišča je vhod naravnost v prostorno kmečko kuhinjo. Črn strop, lesen pod, odprto ognjišče, nad njim kotliček, pripet na verigo, ob ognjišču tnalo za cepljenje drv in kup lopo zloženih polen, visoko nad njim prokajevalnica mesa, klobas in drugih mesnin, ob eni strani odprtina za dimnik, ob drugi počrneli deski, ki sta ciganom in drugim, ki so prihajali v hišo, zastirali pogled na prokajono meso. Ciganov že lep čas ni v Bohinj, deski pa sta ostali. Murija Pekovec, po domačo Cvetkova, jo sicer stanovala v Bohinjski Bistrici, vendar se je po sili razmer vrnila domov v Studor, v staro spomeniško zaščiteno hišo, v kateri živi po materini smrti skupaj z bratom Francem. »Pri hiši nas je bilo devet otrok. Vsi smo so razbežali po Bohinju, lo ona od šeste*1 je odšla v Ljubljano. Živeli smo skromno, za obnovo kuhinje in hiše ni bilo nikdar denarja,« jo dejala Marija, ki se je kuhanja na odprtem ognjišču navadila na bohinjskih planinah. »Čeprav imam zdaj tudi električni štedilnik, zjutraj in zvečer še vedno kuham v kotličku in v "trinožniku". Ajdovi žganci so še posebej okusni, če jih pripravim na ognjišču.« Mladi, vajeni plinskih štedilnikov, raznih »ekonom« loncev in imenitno posode iz uvoza, no bi dolgo zdržali v črni kuhinji. Marija vztraja in bo še vztrajala, studorsko znamenitost pa rada pokaže turistom in šolskim skupinam, ki pridejo na izlet ali dopust v Bohinj. Nekateri zaman trkajo na vrata, ker je Marija na polju, pri živini... »Sporočite, kdaj boste prišli, da bom doma,« se opravičuje. C. Zaplotnik Pavla Eržen vodi postajo Rdečega križa v Poljanah «ZDKAVNIK«, KI POSLUŠA, MERI, SVETUJE Poljane, 16. junija — Vsako prvo nedeljo v mesecu je v Poljanah od osmih do devetih dopoldne odprta postaja Rdečega križa, ki jo vodi izkušena medicinska sestra Pavla Eržen Postaja je odprla svoja vrata prvo majsko nedeljo, ko je prišlo dvanajst domačinov. Drugič, junija, jih je bilo že petnajst. Nekateri so zamudili, sicer bi se jih bilo nabralo še več. Kaže, da bo treba delovni čas za kakšno uro podaljšati. »Ljudje prihajajo v glavnem merit pritisk. Pridejo mladi in starejši. Tisti, ki morajo nadzorovati pritisk, se raje oglasijo na postaji v Poljanah, kjer ni vrst, v zdravnikovi ambulanti v Gorenji vasi pa čakajo celo dopoldne. Odkrivajo pa se tudi novi bolniki, čeprav enkratno merjenje pritiska ne pokaže prave slike. Ljudi s previsokim pritiskom napotim k zdravniku, ki jim bo pomagal z zdravili. Jaz jim lahko le svetujem, naj pazijo pri hrani, zlasti pri soli in prašičjem mesu, in naj redno nadzorujejo pritisk,« pravi Pavla Eržen. Medicinska sestra s četrtstoletno prakso je tudi dejala, da so mnenja zdravnikov o postaji Rdečega križa v Poljanah deljena. A njen namen ni, da bi se postavila v vlogo zdravnika, kar se nekateri očitno boje. Ona le meri, posluša, kakšne težave imajo ljudje z zdravjem, kaj jim leži na duši, jim svetuje, kako naj pazijo nase. Ce sluti bolezen, svetuje obisk pri zdravniku, ki se ga nekateri še vedno ogibajo, če le ni nujen. Svetuje tudi, kako je treba negovati bolnika v hiši, kako obvezati rano... »Mislim, da je postaja Rdečega križa dobrodošla razbremenitev zdravnika. Če vzamem za primer nadzorovanje pritiska; mar ni pametneje, da bolnik, ki že ima vsa potrebna zdravila, pride na kontrolo sem kot v ambulanto? Ljudem tudi lažje svetujem, ker jih po dolgoletnem delu v gorenjeva-škem zdravstvenem donu dobro poznam.« Prvič dvanajst, drugič petnajst obiskovalcev. Število bo gotovo še naraščalo, ko se bodo Poljanci na postajo navadili in bodo spoznali, da s svojimi težavami niso nadležni, ampak dobrodošli gostje pri Pavli Eržen, ki jim vedno rada pomaga. H. Jelovčan Ob testiranju zrelosti malih šolarjev STARŠI, POSLUŠAJTE STROKOVNJAKE! Šenčur, 17. junija — Te dni šolski psihologi praviloma končujejo testiranje zrelosti malih šolarjev, ki naj bi septembra sedli v prve razrede. Glede na znana razhajanja strokovnega mnenja in čustvenega prepričanja nekaterih staršev o (ne)zrelosti posameznega otroka, smo vprašali priznano psihologinjo Jano Artač iz osnovne šole Janka in Stanka Mlakarja v Šenčurju o tem, kdo in kako ugotavlja otrokovo zrelost za prvi razred. »Šoloobvezni so otroci, ki bodo do konca februarja prihodnje leto stari sedem let. Skupaj bosta torej sedela otrok, ki danes praznuje sedmi rojstni dan in tisti, ki ga bo šele čez pol leta. Tega pravila se držimo, a ne vedno. Za to pa smo psihologi oziroma komisija, v kateri sta še učiteljica iz male šole in zdravnik, da strokovno presojamo, kdo sme v prvi razred in kdo naj ponavlja malo šolo,« je dejala Jana Artač. »Večina staršev se strinja, da otrok malo šolo ponovi. Tudi sami ugotavljajo, da je njihov otrok še premajhen, preveč »otročji«, tudi ni taka »družbena sramota« ponavljati malo šolo kot prvi razred. Otrok ni označen kot ponavljalec. Pred leti sem delala študijo, kako so otroci uspevali v mali šoli prvič in kako drugič. Rezultati so presenetljivi. V ponovljeni mali šoli otroci ogromno pridobijo in imajo v prvem razredu precejšnjo prednost pred sošolci. Nimam slabe vesti, če koga zadržim, saj je to v njegovo dobro.« V šenčurski šoli Jana Artač vsako leto testira okrog 70 malih šolarjev. Starši praviloma spoštujejo strokovno mnenje, najdeta pa se eden ali dva, ki jih je treba prepričevati, da njihov otrok v prvem razredu ne bi zmogel in naj raje ponavlja malo šolo. Najtežje pa je spraviti otroka v šolo Helene Puharjeve v Kranju. Takih otrok sicer v Šenčurju nimajo veliko - enega, dva, včasih tudi nobenega - vendar redko usmerijo v to šolo malega šolarja. Staršem pustijo, da na neuspehu otroka v redni šoli vidijo, da res ni zrel zanjo. »Razen šoloobveznih otrok so tu še pogojni, ki bodo imeli sedem let šele po avgustu naslednjega leta. Zakon jim daje pravico obiskovati malo šolo. V mali šoli imajo res nekaj otrok, ki so rojeni marca, aprila, maja, mlajši so izjemni. Vsako leto se zgodi, da je kateri od teh otrok (eden, dva) sprejet v prvi razred. To so tisti, ki po mnenju učiteljice v mali šoli in testnih rezultatih prehitevajo vrstnike v razvoju. Pri teL sem zelo pazljiva. Ce res nisem stoodstotno prepričana, da bodo zmogli, staršem, ki morajo dati soglasje, ne svetujem, naj jih vključijo. Te otroke tudi vsa Feta kasneje bolj pozorno spremljam. Običajno so vseh osem let odličnjaki.« Pri ugotavljanju zrelosti se Jana Artač opira na rezultat testa in obnašanje otroka pri testiranju (ali razume, kaj mora narediti, kako reagira, ko naleti na problem, ali rešuje hitro ali počasi, ali jo natančen, se trudi, ali je površen ipd.) ter na mnenje učiteljice iz male šole. Njeno mnenje in rezultat testa se zelo redko razhajata, če se, se bolj v »odtenkih«. Svoja opažanja nato obe, učiteljica in psihologinja, posredujeta staršem, da ne podcenjujejo ali precenjujejo svojih otrok ali se pripravijo, če jim bo treba za šolo več pomagati. H. Jelovčan @@IMiSScJJ©IEnGLAS 12. STRAN RAZVEDRILO. PETEK. 19. JUNIJA 1987 Zasluženi predah ^mmr m rt Med kmetijskim in idejnim plenumom... REZERVNO KOLO Zmagovalec rallyja na Korziki — Res največ pozornosti obiskovalcev na Gospodarskem razstavišču je bil deležen peugeot 205 turbo 16, s katerim je lani voznik Bruno Saby zmagal na rallvju na Korziki (motor 500 KM, štirikolesni pogon, pospeški le nekaj slabši kot pri formuli 1, hitrost 200 km na uro). Z istim avtomobilom je bil lani svetovni prvak Juha Kankunen. peugeot je slavil tudi med moštvi. Cena je astronomska: pol milijona mark' Zaradi itevilnih smrtnih nesreč in prevelike hitrosti ti avtomobili na ralivjih za svetovno prvenstvo ne smejo več nastopati, lahko pa na avto-krosih. — Franci Perdan ZABAVNE VIZE # Birokracija v trgovini Sodelavci so hoteli obdariti sodelavca, ki odhaja v pokoj. Zmenili so se, da mu bodo kupili darilne bone za 14 milijonov. V Jeseniški prodajalni Merkurja. Tam so jim vrgli na pult zahtevane darilne bone - po 200 din. Bilo jih je za cel paket, težak 6 kilogramov 61 de-kagramov. Trgovska birokracija v takih primerih ne pozna ne milosti ne dobropisov... KJEs"* krompir stane in ga je 'e ra/.kučen začel metati po pu tu. Kaj sem mogla? Prav P0' hlevno in v opravičilo sem re ^1«: »Oprostite, take so pač cC KOČNA (POUANE) Se mi je kar zdelo, da se bo inžiner Arh, ki sva ga z Jože-tom Ertlom obdolžila roditelj-stva umetnega imena vasi Ko-čna (namesto Poljane), oglasil. Veseli me, saj rubrika ni namenjena samo eni plati »resnice«, ampak jo odzivi bralcev in domačinov samo še popestrijo, napravijo bolj živo in gotovo tudi bolj objektivno. Arhova hiša prva na Poljanah »Inženir Arh ni hotel postati znamenit, niti je bil vpliven možak,« med drugim piše Rudolf Arh, »pač pa je dobro poznal kraj in tako tudi ni ime Kočna novo krajevno ime! Star sem že 82 let in od otroka sem vem, da se je imenoval klanec, ki se spušča s Poljan proti Savi, vedno Kočna. Dolina se imenuje Poljane in je tudi v zemljevidu označena kot Poljane. Ona ni izgubila svojega imena in ga ima še danes. T.očna pa je na Poljanah! Piše: H. jelovčan Ime naselja Kočna je nastalo leta 1936, ko je moj oče Franc Arh gradil prvo hišo na Poljanah, občina pa je zuhte-vala, da se novo naselje poimenuje. Ob tej priliki sem bil pač tisti, ki je predlagal to ime na podlagi dejstva, da naselje Poljane že obstoja v spodnjem delu doline Poljane, pri Portuni. Da pa ne bi bilo dveh Poljan, sem predlagal, ne kot vpliven možak, pač pa zavoljo bližine klanca Kočne, naj se naselje imenuje po klancu Kočna. Tako so tokrat (1936 leta) to ime osvojili, brez namena, da bi postal jaz znamenit in da bi spreminjali ime same doli ne Poljane. Uradno je bil moj oče Franc Arh prvi priseljenec na Kočni, vsi ostali so mu sledili šele pozneje« Zelišča za zdravje Jože Ertl, prekaljen železar in revolucionar, ki se rad pohvali, da niti enkrat v svojih 83 letih ni bil pijan, je pred Jože Ertl slabim pol stoletjem od Mar kunovih s Kočne kupil leseno hišo. Hiša, ki je samo znotraj ometana, zbuja pozornost, saj takih ali podobnih ne vidiš več veliko po Gorenjski. Mož je tudi izkušen zeliščar. Ni ga čez dober domač recept, trdi. Če se počuti slabega, par-krat zapored popije svojo mešanico čajev iz kopriv, gloga, belega rmana, šentjažovke, tavžentrože in nekaterih drugih Posuši vsako zel posebej, potem jih zdrobi in pomeša. Cilka Svab Čaj zugotovo pomaga. In kaj je najbolje, če te duši, peče v prsih? Na olju popružiti čebulo (za boljši okus dodu Ertl jajce) in pojesti. Pravi, da mu je samo to pregnalo ungino. Pa nasvet zu sivolase, ki bi spet radi črne lase: zdravilo zanje so koprive. Gostišče ali penzion Nu koncu Kočne, levo od ceste, je zrasla velika, lepu hiša, ki duje vtis, du v njej ne bodo sumo stunovuli. Nujbližju soseda, Cilku Švub, je povedulu, du je hišu njenegu sinu Jožu, ki že dvujset let delu v Stutt gurtu. Zduj je njegov sin goden zu šolo in družinu se na-meruvu vrniti nu Kočno.V novi hiši bo uli gostilnu uli penzion, kuj, se še ni dokončno odločil. Cilku Švub bo v sinovi obr*1 gotovo dobrodošlu pomoč. H| ljanci jo poznajo kot dobro kU' hurico. Ce ima kdo rojstflj dan, če slavijo poroko uli ^ podobnega, jo poprosijo, n« jim speče torto. Okusno in H po na oči. Tudi v gostilni L8' sun pomugu, kudur pričaffcUJ* jo veliko gostov. Nagradni preskus znanja: Gorenjci, poznate Gorenjsko? Ze prejšnjikrat smo vas s "poskusnim" vprašanjem opozorili na nušo novo nagradno ugunko Gorenjci, poznute Gorenjsko? Navedli smo nekaj osnovnih značilnosti vasi Kočna ali Poljane. Danes pa gremo zares, za nagrado, knjižico Črtomira Zorca Po Prešernovih stopinjah, ki bo če je še nimate -obogatila vašo domačo knjižnico Odgovore pošljite čim prej. najkasneje do srede,24 junija. Enegu bomo izžrebali. Vprašanje pa je takole: Po čem je znana vas Okroglo, ki jo bomo obiskali nusled-njič? Okroglo je edino naselje nu zakraseli Dobravi, nad levim bregom Suve, južno od Nuklegu. Zu lužje tipanje vum povemo, da slovi predvsem po "neki" hiši in po "neki" Jami. Katerih, kaj je bilo v njih oziroma je danes? Ce kolikortohko redno prebirate Gorenjski glas, vam ne bo pretežko najti pravih od' govorov Pu veliko sreče! PETEK, 19. JUNIJA 1987 RAZVEDRILO 13. STRAN @©SMIM©IEHGLAS Naša nagradna igra NAGRADNA IGRA $ Kdaj raste gmajna (gozd)? Tokrat sodelujeta v naii nagradni Igri obe gorenjski gozdni gospodarstvi - Gozdno gospodarstvo Kranj in Gozdno gospodarstvo Bled. Zakaj? Zato, ker nas je nenadoma zelo zaskrbelo, kako se boste pozimi greli. Drva so draga, pa še ne dobiš jih ravno za prvim voglom, zato smo naprosili naše vrle gozdarje, naj vam - srečnim izžrebancem - poklonijo nekaj kubičnih metrov drv. Gozdno gospodarstvo Bled poklanja 2 metra bukovih drv in Gozdno gospodarstvo Kranj podarja 2 kubična metra drv. Komu? Tistima dvema bralcema (vsakomur po dva metra), ki bosta najboli duhovito odgovorila na naslednje vprašanje: KDAJ RASTE GMAJNA (GOZD)? Ko boste pogruntali KDAJ raste, morate tudi povedati, zakaj. Ce ne bo šlo, vprašaje gozdarje, ki za hecni odgovor prav dobro vedo. Razen pravilnega pa bomo upoštevali tudi vse tiste, ki jih bomo ocenili za duhovite. Izrežite kupon 1 ah kupon 2 (kjer bi drva radi dobili - denarne protivrednosti ni), ga nalepite na dopisnico, pripišite odgovor m ga pošljite na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Piiadeia 1, 64000 Kranj (nagradna igra). Odgovore pričakujemo do srede, 24. junija. Na Poljani smo izžrebali KUPON št. 1 srra Letos smo šli z vami na Poljano, tudi mi iz Glasa. Izžrebali smo več nagrad, nekaj na sami Poljani, druge pa kasneje v Kranju. Nagrade so dobili: • Glasove majice: Nataša Zupan, Breg ob Savi 85, Kranj, Cvetka štros, M. Pijadeja 13, Kranj, Magda šenk, Britof 207, Kranj, Vinko šijanec, M. Pijadeja 5, Kranj, Jože Šturm, Gozd 5, Križe, Mateja Markovič, Gorenjskega odreda 16, Kranj, Franc Ješe, Zgornje Bitnje 151, Žabnica, Gašper Jalen, Te-netiše 56, Golnik, Marija Miheiič, Cesta 1. maja 59, Kranj, Olga Krišelj, Gorice 57, Golnik, Ljudmila Jesenovec, Partizanska 46, Škofja Loka, Uroš Krišelj, Gorice 57, Golnik in Marko Murgar, Zgornje Bitnje 144, Žabnica. • Knjigo Po Prešernovih stopinjah: Vera Dolenc, Gasilska 16, Kranj, Anton Zelnik, Trstenik 48, Golnik, Joiica Ka-trašnik, M. Pijadeja 9, Kranj, • Frakelj: Dorica Peterneij, Hrastje 82, Kranj, Metka Ži- bert, Kebetova 18, Kranj, Karla Jelovčan, Golniška 57, Mlaka, Tone Luskovec, Godešič 8, Škofja Loka, Jože štefe, Trstenik 51, Golnik • Mali oglas (brezplačno); Franc Vrtačnik, Visoko 128, šencur, Natalija Tavčar, Žabnica 65, Ivanka Hvalica, Cankarjeva 13, Tržič, Rezka Polajnar, Valjavčeva 11, Kranj, Ana Miheiič, Ulica 1. avgusta 3, Kranj. • Na izlet z nami pojdeta: Irena Oman, Zgornje Bitnje 128, Žabnica in Andrej Lukančič, Igriška 1, Žiri. Nagrade lahko prevzamete v malooglasni službi na Cesti JLA 16. * Gorenjski C t A » I L O OEIAJDICA O D » O 1 A O f KRANJ Gradnja hidroelektrarne Mavčiče Pripravljalna dela za hidroelektrarno Mavčiče so se začela že leta 1947, vendar je za*tem vse obtičalo na mrtvi točki. Mavčiče bodo imele samo eno turbino z instalirano močjo 24.000 kVa in transformatorjem 25.000 kVa. Posebna ugodnost bo v tem, da bo za objekt možno uporabiti turbino in generator, ki že nekaj let ležita neizkoriščena pri HE Fala. Investicijski stroški za elektrarno Mavčiče, ki jo bodo začeli graditi v kratkem, bodo po dosedanjih izračunih znašali nekaj več kot 3 milijarde dinarjev. Gorenjski glas, 1965 V e K • Osamljena predsednica Predsednica Filiipinov, Akinova, je nedavno priznala, da ima dva velika osebna problema: osamljena je in redi se. Tako je rekla prijateljici, baletni plesalki. Predsednica zelo pogreša moža in se vedno bolj predaja dobri hrani... • Nancy — miljenica mladih V neki ameriški anketi so mladi Američani z veliko večino glasov izjavili, da bi najraje preživeli večer in noč z Nancy Reagan! Daleč zadaj so znane filmske igralke, tudi junakinje iz Dinastije, ugledno mesto pa je zasedla tudi britanska premierka Thacherje-va. Rojstni dan Dalla- sa Na slovesnosti ob obletnici maratonske serije Dallas je prišlo do manjšega incidenta: vsi igralci so menili, da so »glavni« in so v gneči na vsak način hoteli prerezati ogromno torto Slovesnost so priredili ob koncu 250. nadaljevanke! Vreme — DEŽ • Lunine spremembe: v četrtek, 18. junija, smo bili ob 12. uri v ZADNJEM KRAJCU. Ker se je LUNA spremenila opoldne, Herschlov vremenski ključ napoveduje obilo DEŽJA. V NEDELJO, 21. junija, bo SONCE stopilo v znamenje raka ob 23. uri in začelo se bo poletje. Dan bo najdaljši, noč najkrajša (poletni solsticij). Dahnili so da: N» Jesenicah: Monika Košir in Boris Renko z Jesenic; Sebira Kemic in Husein Kljunic z Jesenic; Suzana Filipovič in Milan Gregori iz Podkorena; Tanja Radović in Veljko Mila kovic z Jesenic. V Kranju: Marija Strnišnik in Radovan Kejžar iz Zgornjih Bi-tenj; Martina Lukačič in Borut Brezar iz Kranja; Vida Mušič in Leopold Oman iz Kranja: Marija Žerovnik in Metod Vesel iz Šenčurja: Vesna Drol in Marko Jenšterle iz Kranja; Ana Skerjanec in Zdravko Urbane iz Stiike vasi; Alma Bešič in Štefan Gostič iz Kranja; Milena Grošelj in Vilko Ropret iz Šenčurja; Marta Pavlin in Zdravko Povšnar iz Naklega, Slavica Milic in Zoran Barjaktarević iz Kranja; Marjeta Ferkulj in Bojan Sorgo iz Naklega; Karmen Rožaj in Franc Konjedič iz Kranja; Magdalena Orehek in Bojan Kokalj iz Zgornjih Bitenj; Sonja Oblak in Bojan Bobnar iz Žirov; Marjeta /nntar in Anton Novak iz Cegelnice; Dijana Sire in Ladislav Bitenc iz Kranja; Nada Kalan in Marjan Kržišnik iz Sutne; Anica Škerbec in Roman Kociper iz Zgornje Senice; Slavka Vodnjov in Mriko Stirn IZ Britofa; Majda Tonja in Rajko Koren iz Srednjih Bitenj; Dragica Snedec in Bogdan Poljanšek s Spodnje Bele; Darja Svetelj in Bogdan Pernuš iz Olsevka; Ingrid Nartnik in Igor Šiler iz Kranja. V Skofji tvoki: Metka Luznar in Janez Cankar iz Predmosta; Vida S tucin in Ivan Jurčič iz Stare Loke; Vida Hafner in Robert Peterneij iz Javorij. Nagradna križanka Za današnjo nagradno križanko razpisujemo tri nagrade: 1. nagrada — 3.000 dinarjev 2. nagrada — 2.000 dinarjev 2. nagrada — 1.500 dinarjev Rešitve pošljite na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (nagradna križanka) do srede, 24. junija. Ljudski običaji • O kresi se dan obeai Stari Slovani so že v predkrščanskem času praznovali dan po poletnem sončnem obratu, 23. junija, ko se začno dnevi spet krajšati. Poznejše krščansko Ivanovo ali Ivanje je bilo v poganski dobi praznik dobrodelnega sonca. Njemu na čast so na kresni večer zakurili kresove, rajali in peli. Med številnimi običaji ob kresu je bil dokaj znan tudi običaj deklet ali žena, ki so se hotelo omožiti. V zdravilnem bezgu, ki je pri našem ljudstvu še vedno zelo v časteh, menda biva prijazen duh, ki pomaga. Med zvonjenjem so šla dekleta na kresni večer na skrivaj trest bezgov grm, manj izbirčne, ki bi se zadovoljile tudi z vdovcem, pa so zlezle v bezgov grm in ga tresle, mrmrajoč: »bzi, bze, bzovc, bodi ledik ali vdove« NAGRADNA KRIŽANKA MOŽNOST POPLAČILA KREDITA Z VEZANIMI SREDSTVI Pri omejevanju plasmajev poslovnim bankam s strani Narodne banke si tudi Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske prizadeva tudi s kreditiranjem kar najbolj pomagati gorenjskemu gospodarstvu. Da bi zmanjšala naložbe in s tem povečala možnosti kreditiranja gospodarstva, je Temeljna banka Gorenj ske občanom omogočila delno poplačevanje kreditov, ki so bili odobreni na osnovi vezanih sredstev. Z dru gimi besedami to pomeni, da bi se občanom dolg zmanjšal za sproščena vezana sredstva, ostanek dolga pa bi še naprej plačevali z nespremenjeno anuiteto. S tem bi kredit hitreje odplačali, zanj pa bi plačali manjši znesek obresti. Temeljna banka Gorenjske pričakuje, da se bodo ob čani, ki so prejeli obvestilo o možnosti poplačila kre dita z vezanimi sredstvi, čimprej oglasili v enoti banke, kjer vodijo njihov kredit, da bodo na podlagi doda tnih informacij sklenili dodatek k pogodbi o vezavi sredstev /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske 12 CRKA ABECEDE KAR OSTANE RELIKT IZDELO VALEČ KRAVAT IGRALEC NOVARRO POP PEVKA LEAR CRKVENI ZBOR MAJHEN RT NORV PISATEU IVAR DUŠIK LUKA V BRAZILIJI PESS0A ) STID SRAM KISIK SL. FILM RDEČE... OKRASNI GRM REKA V ANGLIJI VRSTA GLASBILA NEM FIZIK ALBERT DOMAČE MOŠKO IME NASICE MAJHNA KEPA IANTAN i OTOK V PRESP JEZ SMUČAR SKI KLUB r VELIKO SITO K0N0P ŠUMNIK VRSTA KRITINE ODPRTO OGNJIŠČE VRSTA METULJA POKOPA LIŠĆE POTNA KAPLJA MILANO PISANO BESEDILO TV NAP0V OLGA DEL ŽIVALI ŽIDOVSKA M0LILNICA DEL GLAVE MIT0LLE TALEC DEDALOV SIN SOV VESOL GERMAN 10 ČRKA ABECEDI KALCIJ IVA ZUPANČIČ ZGORNJI DEL TELESA MLADA KRAVA EVGEN BERGANT IVAN CANKAR SL PISAT IVAN TALIS0VA 0RANŽADA KRAJ POD FRUSKO GORO NATRIJ BOLEZEN JETER P0IMER GOZDNA RASTLINA POGORJE V DALMACI JI PADAH STARA UTEŽNA MERA OTOK V JADRANU LENDAVS LESNA IND ŠPANSKI SP0LNIK GLAS ZVOK JEZIK PLEMENA BANTU SLUZ BLATO MASKOTA UNIVERZIJ SL SMUC PETROVIČ AVSTRIJA ŽVEPLO POKRAJ V AVSTRIJI BRANKO VIV0D RIST0 SAVIN KARLOVAC RADIJ NAUK 0 ZlVAUH IN RASLIT NAH OŽJI SORODNIK 6 ĆRKA ABECED JA PON POLI TIK GLAVNO MESTO ARMEN SKE SZ SESTAV M B GLAS ©©mJEKToU^IEnGLAS 14. STRAN. ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 19. JUNIJA 1987 Janez Pintar o motociklizmu, motociklih, sebi in tekmecih_ Motor je kot strup Kranj, 16. junija — Janez Pintar je edini Gorenjec, ki se zadnja leta uspešno kosa z najboljšimi motoristi sveta. To je dokazal tudi pred nekaj dnevi na dirki za »Veliko nagrado Jugoslavije« na Grobniku. Za številne ljubitelje tega atraktivnega športa je povedal: • O motociklizmu »Kot šport se motociklizem pri nas zadnja leta oddaljuje od svetovnega vrha. Vzroki so v tem, da nimamo močne lastne motoristične industrije, da nimamo finančnih sredstev za nakup konkurenčnih motorjev. Šport je prišel do te meje, da vse temelji na komerciali. Tuji proizvajalci ne morejo prodreti na naše tržišče, zato tudi za jugoslovanske tekmovalce nimajo nikakršnega interesa. Motociklizem tako postaja vedno bolj privilegij tovarniških voznikov, ki tekmujejo na tovarniških motorjih. Na zahodu pri tem športu najde interes marsikdo, največ pa cigaretna industrija, industrija pijač, hrane. Pred dvema letoma smo tudi mi začeli tekmovati kot Riko racing team. Riko iz Ribnice je pokazal interes, vse smo si opremili pod imenom pokrovitelja, toda sedaj so tudi pri tem že težave.« • O motociklih »Za nas tekmovalce je največji problem dobiti dober motor. Tudi, če imaš denar, da si ga kupiš, je še veliko težav. Nikoli ne veš, če bo motor dobro delal, kajti lahko so čisto majhne napake, majhne razlike, pri hitrosti pa se veliko pozna. Tovarniški tekmovalci imajo seveda te motorje že preizkušene in testirane. Testiranje pa je zelo drago.« • O sebi in tekmecih Svoj največji uspeh sem doživel leta 1985, ko sem v skupni razvrstitvi sezone zasedel deseto mesto. To je bilo s 125 kubičnim motociklom, ki mi je sicer bolj všeč kot 80 kubični. Vendar so zadnji dve leti v tem razredu težave, ker se prehaja iz dveh valjev na en sam valj in razred ni ustaljen. Tako na primer na državnem prvenstvu, ki je bilo v začetku maja na Grobniku, v tem razredu sploh nismo tekmovali. Sicer pa sem si letos skonstruiral nov 80 kubični motocikel, s katerim pa nisem čisto zadovoljen. Motor sem kupil od Nemca Eberharda, vse ostalo pa sem sam sestavljal iz različnih delov, ki sem jih nakupil po svetu. Vendar so se že takoj začele pojavljati napake in sedaj mi je kar malo žal, da sem toliko truda in sredstev vložil v ta motocikel. Sicer pa sem bil lani republiški prvak v obeh kategorijah, ter državni prvak v kategoriji do 80 kubičnih centimetrov. Nekaj dobrih uvrstitev imam tudi s svetovnih, evropskih prvenstev in mednarodnih tekmovanj, kjer sem lani zmagal štirikrat. Od tekmecev, predvsem tovarniških, se jugoslovanski dirkači ločimo predvsem po tem, da imamo slabše motorje, da moramo na dirkah, pred dirkami in po njih zanje in za vse ostale stvari, ki tekmovanja spremljajo, skrbeti sami s pomočjo prijateljev, sorodnikov in znancev. Ta pomoč pa seveda ni strokovna in tako se še bolj oddaljujemo od svetovnega vrha. Toda motor je kot strup. Dlje ko tekmuješ, teže se mu odpoveš.« V. Stanovnik Tehnični vodja košarkaric Sava Commerce Rudi Hlebec pravi: Tudi tretje mesto je uspeh Kranj, 17. junija — Žensko moštvo Sava Commerce iz Kranja je bilo v zahodni skupini II. zvezne košarkarske lige tretje, kar je uspeh, čeprav so bile kranjske košarkarice nekaj časa tudi v igri za prvaka, pravi Rudi Hlebec. »Naše košarkarice so v tej košarkarski sezoni igrale v drugi zvezni ligi — zahod. Bile so med ekipami, ki so se borile za prvaka: KK Rijeka iz Reke, KK Kors iz Rogaške Slatine in naše žensko moštvo. Na koncu so bile prvaki nje košarkarice iz Reke, ki so se nato na kvalifikacijah v Skopju uvrstile v prvo zvezno žensko ligo. Za to so se borile še košarkarice Univerziteta iz Prištine, prvak lige jug, Bosna iz Sarajeva, prvak ^ Jfl I druge lige — center in deseto JT k \ mk uvrščeno moštvo i/, prve li^e ^LWl Wf jfl H Vojvodina iz Novega Sada. V *^ H prvo ligo sta se razen Reke ^mW uvrstile še Vojvodina in Uni- HmMmI jJmm H verzitet, medtem ko je Bosna odpadla. Kvalifikacije so pokazale, da je druga liga postala kvalitetnejša. V novi sezoni 1987-88 bo II. liga povečana za dva člana: iz desetih ekip na dvanajst. Iz lige zahod je izpadla samo ženska ekipa Zadra, v ligi sta ostala Omiš in Mursa iz Osijeka. V to ligo se je uvrstil tudi Slovan, ki je prvak republiške lige, Lavčevič iz Splita, prvak SR Hrvatske, iz prve lige pa sta se v drugo ligo preselili ekipi Monting iz Zagreba in Jugoplastika iz Splita. V sezoni 1988-89 je predvidena reorganizacija drugih lig. S tem bi iz treh drugih lig naredili le dve. Prvih šest moštev teh lig gre v dve skupini, ostale pa naj bi igrale v republiških ligah. Iz tega je razvidno, da bo prihodnja sezona izredno močna, saj sta se vrnila dva prvoligaša, ostala moštva se bodo krepko ojačala. Strokovni svet pri KK Sava Commerce se je odločil za okrepitev beka in centra. Zato že tečejo razgovori i Partizanom iz Beograda, da bi nam odstopil dve do tri kvalitetne igralke. Vse bo jasno na koncu prestopnega roka, ki bo končan 30. junija. Pričetek druge lige je predviden za 19. september in v prvem kolu Sava Commerce doma gosti zagrebško Peščenci, prejšnjo Cibono. 26. septembra je prosto kolo in KK Sava Commerce bo v dvorani na Planini organizirala že tradicionalni ženski turnir. Nastopile bi ekipe KK Ele-mes iz Šibenika, KK Voždovac iz Beograda, prvoligaš iz ZRN Heidenheim, KK Marles iz Maribora, KK Rijeka iz Reke in naše moštvo. Izredno zgoden je začetek lige in prav zato bomo s priprava mi začeli že 1. avgusta. Naša prva postaja bo verjetno Bovec, ki ima odlfčne pogoje za vadbo in treninge. Nato bomo s pripravami nadaljevali v Kranju v dvorani na Planini. Trenirali bomo vsak dan in dvakrat tedensko igrali tudi trening tekme. Trener Brane Lojk ima na voljo naslednje igralke. To so: Mojca Horvat, Janja Merlak, Mirjana Šoštarič, Mateja Katrašnik, Marija Ljucovič, Polona Oblak, Andreja in Sabina Rakovec, Joža Habjan, Alenka Šuštar, Olga Baligač, Polona Tabar, Tjaša Urankar in dve do tri okrepitve iz Partizana. Z igranjem je prekinila Usanija Ponikvar. Mirjana Zec je prestopila v Škofjo Ix>ko k KK Odeja, medtem ko se Vlasta Mladenovič še vedno ni odločila.« D. Humer 4. in 5. julija na kranjskem stadionu_ Atletski troboj Grčije, Francije in Jugoslavije Kranj, 16. junija — Tako kakovostne prireditve v atletiki v Kranju še ni bilo in vprašanje je, kdaj jo bo Kranj spet imel priložnost organizirati, ponosno poudarjajo v Atletskem klubu Triglav iz Kranja. Organizacija kakovostnih atletskih prireditev je vedno dražja, še posebno, če organizator želi pripeljati na tekmova-lišča imena, ki v atletiki kaj pomenijo. Atletski klub Triglav iz Kranja je tokrat potegnil veliko potezo in sedaj je že jasno, da bo v soboto, 4., in v nedeljo, 5. julija, na kranjskem stadionu troboj članskih atletskih reprezentanc Grčije, Francije in Jugoslavije. Da bodo atletske naprave v obeh dneh polno zasedene (za vsako državo v vsaki disciplini tekmujeta po dva atleta in bosta na primer v tekaških disciplinah po dve stezi prazni), so se Kranjčani odločili, da na miting povabijo še nekatere odlične atlete, ki bodo ta čas že v Zagrebu na zadnjih pripravah pred Univerzijado. Interes za nastop v Kranju je, Triglav ga bo skušal izkoristiti, saj bo kranjska prireditev za večino nastopajočih dober trening pred Zagrebom. Prireditev bo za Kranjčane nova organizacijska preizkušnja. Imajo nove naprave za merjenje, pomagala pa jim bo tudi Iskra Delta. Troboj oziroma miting je tudi del uresničevanja programa Atletskega kluba Triglav iz Kranja, ki je zapisal, da je ena njegovih pomembnih nalog tudi vrnitev občinstva na atletske prireditve, kar pa se lahko doseže le s kakovostjo domačih atletov (ta cilj se uresničuje) in z organizacijo atraktivnih atletskih tekmovanj. Tekmovanje 4. in 5. julija pa takšno zanesljivo bo. j Košnjek Barbara zmaguje Kranj, 16. junija — Na igriščih Partizana v Beogradu je bil zvezni turnir pionirjev do 14 let in mladincev v tenisu, na katerem je igralo nad 300 mladih tenisačev. V skupini pionirk do 14 let je prepričljivo zmagala Kranjčanka Barbara Mulej, ki je v polfinalu premagala Habešusovo iz Novega Sada, v finalu pa Vr-doljakovo iz Splita. Do polfi-nala je prišla tudi druga Kranjčanka, Jezerškova, kjer pa jo je izločila kasnejša finalistka Vrdoljakova. Barbara Mulej zmaguje, saj je to že njena tretja zaporedna zmaga na takšnih turnirjih, j. K. Končana so rokometna tekmovanja_ Prvaka tudi Ratitovec in Termopol Kranj, 16. junija — Gorenjci smo lahko po končanih tekmovanjih v republiških rokometnih ligah zadovoljni, saj imamo tudi prvake. Uspeh Kranja med članicami je znan, zato tokrat pogled na konec republiške lige za mladinke skupina center, pa republiške lige za mladince, prav tako skupina center, kjer nastopajo gorenjska moštva. V ligi mladink je zmagalo moštvo Ratitovca, povsem zasluženo, saj je pokazalo najboljšo igro. Zelo dobre tretje so bile mladinke Preddvora, četrte so bile Duplje in pete igralke Alplesa. Sicer pa je Ratitovec zbral v 20 srečanjih kar 36 točk, 18 krat zmagal in le dvakrat izgubil. Popolno zmagoslavje Gorenj k je zmešal le Krim na drugem mestu z 32 točkami, potem pa spet sledijo naša moštva: Preddvor 30 točk, Duplje 26 točk in Alples 25 točk. Peko je deveti z 12 točkami in Kranj deseti s štirimi točkami. V skupinah vzhod, center, jug in zahod je letos tekmovalo kar 35 moštev, najkakovostnejša in najštevilnejša pa je bila prav skupina center. V enaki ligi mladincev pa je sodelovalo med 12 ekipami kar 8 ekip z Gorenjske in to uspešno. Presenetilo je moštvo Termopol I, ki je bilo sicer ob Prulah in Dinosu Slovanu favorit, vendar je zaigralo izvrstno in na koncu z 39 točkami iz 22 srečanj ob 19 zmagah, enem neodločenem izidu in dveh porazih zmagalo. Dinos Slovan ima 38 točk, Prule 27 točk, Preddvor na četrtem mestu pa 33 točk. Sledi precejšnja »praznina«, saj ima peti Alples 24 točk, šesta Besnica 23 točk, na osmem mestu pa je druga ekipa Termopola s 16 točkami. Peko je deseti z 10 točkami, Križe pa zadnje, dvanajste, s petimi točkami. J. Kuhar Strelci tekmujejo Kolajne mladih Kranj, 14. junija — Na strelišču v Preddvoru so najmlajši strelci iz Kranja, Predoselj in Preddvora tekmovali za občinske prvake v streljanju z malo-kalibrsko puško serijske izdelave. Tekmovali so v dveh disciplinah: 30 strelov leže in 3 x 10 strelov v trojnem položaju. Najuspešnejši so bili strelci strelske sekcije Tone Nadižar Planina-Čirče, ki vadijo pod vodstvom prizadevnega Vladimirja Žmit-ka. Osvojili so kar pet naslovov občinskih prvakov. Za njimi niso dosti zaostajali mladi strelci iz Predoselj s tremi naslovi in s tem najlepše nagradili svojega trenerja Janeza Umnika in starejše strelce, ki pomagajo mladim pri napredku. Rezultati — 30 strelov leže: pionirji ekipno: 1. SS Tone Nadižar, 2. SD Franc Mrak, 3. SS Tone Nadižar II, itd.; pionirji posamezno: 1. Gorazd Umnik (Franc Mrak), 2. Urban Vite/. (Tone Nadižar), 3. Simon Unter-vveger (Tone Nadižar); pionirke ekipno: 1. SS Tone Nadižar, 2. SD Franc Mrak; pionirke posamezno: 1. Andreju Malovrh (To- ne Nadižar), 2. Alenka Kavčič (Tone Nadižar), 3. Martina Ga-šperlin (Franc Mrak), itd.; trojni položaj (3 x 10 strelov): pionirji ekipno: 1. SD Franc Mrak, 2. SS Tone Nadižar, 3. SS Tone Nadižar 11, pionirji posamezno: 1. Simon Bučan (Franc Mrak), 2. Gorazd Umnik (Franc Mrak), 3. Zlato Abdič (Tone Nadižar); pionirke ekipno: 1. SS Tone Nadižar, 2. SD Franc Mrak; pionirke posamezno: 1. Andreja Malovrh (Tone Nadižar), 2. Helena Mu lovrh (Franc Mrak), 3. Darinku Žarn (Tone Nadižar). Organizirano je bilo tudi občinsko prvenstvo Kranja v streljanju z vojaško puško. Zmagal je Vinko Frelih, ki je kljub 55 letom premagal mlajše tekmovalce, sinu Jureta, pa Francu Čer-neta in Jožeta Lombarju. Med posamezniki so bili najboljši Vinko Frelih, Franc Čeme in Ju re Frelih (vsi SS Iskra), Jože Lombar (Tugo Preddvor), Alfon/. Kern (Brutstvo in enotnost) ter Zdravko Žižmund (Tugo Preddvor). Ekipno je zmagala Iskra pred Predosljami itd. B. Malovrh Od tekme do tekme Motokros in cestnohi trostne dirke — V Kopru jp bila tretja dirka za republiško prvenstvo v motokrosu v kategoriji 125 ccm. Gorenjs tekmovalci so bili odlični, s. je v obeh vožnjah premočno zmagal Robert Hribar z Golnika član AMD Tržič. Radovan Svab z Bleda je bil četrti. Matjaž Perčič iz Kranja trinajsti in Mirko Vrevc z Bleda štirinajsti. Od Gorenjcev so tekmovali še Peter Hribar (Kranj), Dominik Košir (Žiri) in Lado Leš (Bled). Ekipno je bil Tržič drugi. V Sisku pa je bila za enako kategorijo dirka za državno prvenstvo. R°" bi hendulič (AMD Kranj) je bil enajsti, Marko Pernuš (AMD Tržič) pa 17. Mednarodnega srečanja motoristov iz Avstrije, Švice, ZRN in Jugoslavije v Medijskih Toplicah se je udeležil tudi Darko Katrašnik iz Radovljice, ki je v spretnostni vožnji v kategoriji do 1000 ccm na motorju znamke BMW 1000 RS zmagal, pred tem pa je bil drug} na enakem srečanju motociklistov v Novi Gorici. Na fotografi]1 Robert Hribar, dvakratni zmagovalec dirke v Kopru, doma z Golnika, član AMD Tržič. — M. Jenkole ŠD Vodovodni stolp nagradilo najboljše — Kdor želi, se lah' ko še vključi v ŠD Vodovodni stolp. Panoge so zanimive in članov ni nikdar dovolj. Vodstvo ŠD zna tudi nagraditi najboljše. Tako so bila podeljena priznanja najboljšim v šahovskem tekmovanju-Med mlajšimi pionirji so bili najboljši učenci osnovne šole Simona Jenka Zoran Savovič, Ivan Grašič in Jana Kristane, ekipa te šole pa je bila tretja na občinskem tekmovanju za pokal maršala Tita. V šahovskem tekmovanju članov so bili najboljši Janez Krek, Mladen Zupanič in Mladen Vukotič, na turnirju učencev za osvojitev 4. kategorije pa so bili najuspešnejši učenci Jenkove osnovne šole Klemen Pisk, Tomaž Cimperman, Gregor Cimper-man, Zoran Savovič, Grega Pavšič, Sandi Djurič in Vili Grašic-Razglasili so tudi najboljše v strelskem tekmovanju. Med član1 so bili najtočnejši Franc Cerne, Miro Stariha in Franc Radikovic st.,' med mladinci Jure Frelih, Uroš Prevc in Franc RadikoviČ mlajši, med mladinkami Milka Djurič, Tanja Krivec in Iris Doli" nar ter med pionirji Robi Birkič, Iztok Zagore in Borut Zagore. Pohvala velja tudi igralcem ter vodjema vaterpolistov ter bali' narjev. — J. Košnjek Kolesarji od Loke do Sorice — Kolesarski klub Janez Peter-nel iz Škofje Loke je pod pokroviteljstvom okrepčevalnice Lunca priredil kolesarski maraton od Škofje Loke do Soriške planine-Tekmovalni del maratona je bil na 10 kilometrov ceste od PodrO' šta do Sorice. Najhitrejši so bili Ivan Rajgel (bil je absolutno najhitrejši med vsemi) in Dragan Puzin (J. Stucin) ter Lojze Oblak (J. Peternel) med člani do 40 let in Jože Hafner (Adria), Peter Bertoncelj (J. Peternel) in Milan Frelih (J. Štucin) med člani nad 40 let. Med ženskami je zmagala članica J. Peternela Minka Lo-gonder. — J. K. Radovljica in Primskovo ne popuščata Kranj, 17. junija — Balinarji Radovljice so dosegli v severni skupini medrepubliške balinarske lige tretjo zaporedno zmago. Premagali so vodilno Špico iz Ljubljane s 13:5, za Radovljico pa so igrali Rebec, Humerca, Uran, Kavčič, Raspet in Ravnik. Po 4. kolu vodi Šiška s 6 točkami pred Radovljico, prav tako 6 točk, ter Brdom in Bičevjem, ki imata po 5 točk. V slovenski ligi sever, v kateri nastopa kar 6 gorenjskih moštev, je v gorenjskem derbiju Primskovo premagalo Lesce z 11:7. Ostali izidi pa so bili: Trata : Loka 1000 15:3, Metalna : 5. avgust 7:11, Borec : Zarja 12:6 ^ Ljubljana : Angel Besednja* 16:2. Primskovo ima 7 točk, Tr* ta in Lesce po 6, 5. avgust in rec pa po 5 točk. V I. gorenjski l1 gi so igrali takole: Žiri : Kokf. 9:5, Huje : Kres 10:4, Žirovnica-Čirče 4:10 in Jesenice : RogoVifJ 14:0. Po 4. kolu vodita Huje }? Čirče s po 6 točkami, Žiri JI imajo 5, Jesenice 4 itd. V II-renjski ligi pa so bile tekme z* radi dežja preložene. . M. Pev<* Vabila, obvestila, prireditve Pohod na Jošta — Trirn klub Sava Kranj organizira v nedeljo, 21. junija, med 6. in 12. uro, že deveti tradicionalni trim-ski pohod na Jošta. Pohod bo v vsakem vremenu, na vrhu pa bo za hrano in pijačo poskrbljeno. Pohod na Kališče — V počastitev dneva Kokrškega odreda bo jutri in v nedeljo spet tradicionalni množični pohod na Kališče. Tu bo v nedeljo ob 11. uri proslava. Hkrati praznuje tudi krajevna skupnost Bela. Planinsko društvo Kranj tudi obvešča, du sta od včeraj dalje stalno odprti postojanki na Kališču in na Ledinah. Na Ledinah je smuka ugodna in tu že vadijo prve skupine smučarjev. Večer z najboljšimi jeseniškimi športniki — Športno društvo Jesenice pripravlju dunes, 19. juniju ob 19. uri v športni dvoruni Podmežakla večer z najboljšimi jeseniškimi športniki. Najboljšim bodo podelili priznanja. Po podelitvi bo družabno srečanje, srečolov in /.abava ob igranju Blejskega seksteta- Maraton zu pokal Kavke — Kolesarski klub Jakob Štucin iz Hrastja prireja v sodelovanju s kava barom Kavka iz Kranja tradicionalno, letos že četrto kolesarjenje od Kranja do Jezerskega. Start bo v nedeljo, 21. junija ob 9. uri za bivšo G? palko Istra Benz na Primskovem. Prijave bodo sprejemuli eno uro pred sturtom. Pokrovitelju stu bur Kuvku in tekstilna tovurnu Zvezdu iz Kranja. Kranjski vaterpolisti so optimisti Z novimi igralci start na zmago Kranj, 18. junija — Jutri se /.učenju tekmovanje vil /.ve zni vaterpolski ligi, v kuteri nustopu tudi Triglav i/. Kranju. Krunjski vaterpolisti startaju nu prvo mesto v ligi in na pruvico, da se ponovno borijo za vstop v I. zvezno vaterpolsko ligo Vsa moštva v II. zvezni ligi so okrepljena, med drugim tudi Triglav i/. Kranja Iz Zagrebu je prišel trener Mluden Kuštrak, razen njegu pa še dva kakovostna igrulca: Zoran Dru/.eič in Robert Jambrovič. Obu sta že igralu v I. zvezni vaterpolski ligi. Krunjski vaterpolisti v prvem delu lige v gluvnem gostujejo. Jutri igrajo prvo tekmo v Kopru, v nedeljo p* drugo v Rovinju. J. K. ! ETEK, 19. JUNIJA 1987 OGLASI, OBVESTILA .15. STRAN 'SMIMMIEHGLAS UČENCI, DIJAKI, ŠTUDENTJE! DEI^VSKA UNIVKHZA ŠKOFJA LOKA PREŽIVITE POČITNICE AKTIVNO! VKLJUČITE SE V INTENZIVNE OBLIKE TEČAJEV: - TUJIH JEZIKOV (angleščina, nemščina, italijanščina - (40 ur) - ŠIVANJA (35 ur) - KUHANJA (30 ur) - RAČUNALNIŠTVA (20 ur) - OBLIKOVANJA MODERNE PRIČESKE ZA MLADE (10 ur) - KOZMETIKA IN NEGA ZA MLADE (10 ur) - PRIPRAVA IN PEKA PIC (5 ur) - 27. junija 1987 popoldne CENA TEČAJEV ZA VAS JE LE POLOVIČNA! Prijave sprejemamo do 30. junija 1987 na naslov: Delavska univerza Škofja Loka, Podlubnik l/a, tel. št.: 61-865, 60-888 in 62-761 int. 35, kjer dobite tudi vse dodatne informacije. izkoristite ugodnosti še pred dopusti... Od 10. do 30. junija IO/. popust za tekstilne talne obloge I. kvalitete proizvajalca ITES LOLA RIBAR Koristite tudi brezplačen prevoz do 20 km. JsTRjjj Blagovnica Kranj loarbar 0b nakupu povprašajte še za druge ugodnosti CENTER ZA SOCIALNO DELO RADOVLJICA na podlagi sklepa sveta CSD, razpisne komisije in določil statuta CSD razpisuje prosta dela in naloge DIREKTORJA Za direktorja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje Pogoje: da je državljan SFRJ in da izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori ~- da ima visoko strokovno izobrazbo ustrezne stroke (socialne, sociološke, psihološke, pedagoške ali pravne smeri) z najmanj tremi leti delovnih izkušenj na področju socialnega dela — ima višjo strokovno izobrazbo (socialne, sociološke, pedagoške ali pravne smeri) z najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju socialnega dela "~ da izpolnjuje pogoje po Družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike občine Radovljica "~ da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti Delo in naloge se razpisujejo za dobo 4 let. Kandidat mora k svoji prijavi priložiti vsa potrebna dokazila 0 izpolnjevanju razpisnih pogojev. Prijave naj kandidati pošljejo 8 dneh od objave na naslov Center za socialno delo Radovljica, Kopališča 10, s pripisom »za razpisno komisijo«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku razpisa. ljubljanska banka Temelja banka Gorenjske Kranj Delovna skupnost Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj, skladno s sklepom komisije za delovna razmerja z dne 27. 5. 1987 ponovno vabi k sodelovanju sodelavca za področje RAZVOJA in VZDRŽEVANJA SISTEMSKE PROGRAMSKE OPREME IN TP MREŽE (sistemski inženir) Pogoji: VII. zahtevnostna stopnja elektrotehnične ali računalniške smeri, zaželene delovne izkušnje na računalnikih delta 4850, poskusno delo 3 mesece Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Prijave naj kandidati skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj, Cesta JLA 1. G izbiri bomo kandidate obvestili pisno v 45 dneh po zaključenem zbiranju prijav. JSNOVNA SOLA PREŠERNOVE BRIGADE CELEZNIKJ Komisija za delovna razmerja osnovne šole Prešernove briga-Qe Železniki objavlja prosta dela in naloge ADMINISTRATORJA - BLAGAJNIKA nedoločen čas s polnim delovnim časom. Začetek dela 13. ,u,'ja 1987. Pogoji: srednja izobrazba ekonomske ali administrativne smeri, uspešno dvomesečno poskusno delo. Zaželene »o delovne izkušnje. !^andidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi s kratkim jyijenjepisom v H dneh po objavi. O izidu izbire bodo pisno oveščeni v 15 dneh po poteku prijavnega roka. krmo pol PREDELAVA PLASTIČNIH MAS PREDELAVA PLASTIČNIH MAS TERMOPOL SOVODENJ 64225 SOVODENJ Delavski svet DO Termopol Sovodenj objavlja prosta dela in naloge 1. VODJA FINANČNE SLUŽBE za dobo 4 let Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje — višja izobrazba ekonomske smeri, do 4 leta delovnih izkušenj Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi. ZAVOD MATEVŽA LANGUSA KAMNA GORICA Zavod Matevža Langusa Kamna gorica razpisuje prosta dela in naloge: 1. 2 SNAŽILK v zavodu Kamna gorica za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: dokončana osnovnošolska obveznost ter tečaj iz higienskega minimuma, ki ga lahko pridobi ob delu, 3-mese-čno poskusno delo 2. 1 KUHARICE v zavodu Kamna gorica za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: KV kuharica, 3-mesečno poskusno delo 3.1 EKONOM v zavodu Kamna gorica za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: ekonomski tehnik z najmanj 2-letno prakso ali kvalifikacija živilske stroke z najmanj 3-letno prakso, 3-mesečno poskusno delo Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili v 14 dneh po objavi na gornji naslov. ALPETOUR TOZD POTNIŠKI PROMET KRANJ OBVESTILO Potnike v mestnem prometu na področju Kranja in Škofje Loke obveščamo, da bodo od 1. julija 1987 v uporabi novi žetoni. Stari žetoni so veljavni do vključno 30. junija 1987. Po tem času jih bo mogoče zamenjati, če se bo spremenila cena, z doplačilom samo na upravi tozda Potniški promet — Kontrola trženja do vključno 31. julija 1987 v času od 7. do 14. ure in vsako sredo do 17. ure. Po 31. juliju 1987 starih žetonov ne bo več možno zamenjati. Novi žetoni bodo v predprodaji od 29. junija dalje na običajnih predprodajnih mestih. Za potrebe prevozov 29. in 30. junija bo stare žetone mogoče kupiti samo na avtobusnih postajah v Kranju in Skofji Loki. Irfch LTH DO THN Škofja Loka kadrovska komisija Uprava—DS skupnih služb objavlja naslednja prosta dela in naloge: OBOLIST, za nedoločen čas Pogoji: višja ekonomska šola, 2 leti delovnih izkušenj PRIPRAVNIK - REFERENT ZA OBRAČUN OD za dobo 6 mesecev Pogoj: ekonomska srednja šola PRIPRAVNIK - SAMOSTOJNI KNJIGOVODJA za dobo 6 mesecev Pogoj: ekonomska srednja šola Pisne prijave z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovsko socialna služba LTH DO THN 8 dni od dneva objave. O rezultatu bodo kandidatje obveščeni v 15 dneh po sklepu kadrovske komisije. ; OSNOVNA ŠOIA IVAN TAVČAR GORENJA VAS Komisija za delovna razmerja osnovne šole Ivana Tavčarja Gorenja vas objavlja prosta dela in naloge 1. UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE--PA smer tehnični pouk 2. SNAŽILKE - KURJAČA na podružnični šoli Sovodenj Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom s 1. septembrom 1987. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v osmih dneh na OŠ Ivan Tavčar Gorenja vas, 64224 Gorenja vas. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh. OSNOVNA ŠOLA STANETA ŽAGARJA UPNICA razpisuje prosta dela in naloge: 1. PREDMETNEGA UČITELJA ZA GOSPODINJSTVO s poučevanjem drugega predmeta, za nedoločen čas s polnim delovnim časom 2. PREDMETNEGA UČITELJA GLASBENE VZGOJE, za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o osnovnem šolstvu, z delom bodo pričeli 1. septembra 1987. Prošnjo z dokazili naj pošljejo šoli v roku 8 dneh po objavi. Industrijski kombinat PLANIKA Kranj komisija za delovna razmerja TOZD Trgovska mreža objavlja prosta dela in naloge: 1. PRODAJANJE BLAGA za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) 2. PRODAJANJE BLAGA - PRIPRAVNIK za določen čas (6 mesecev) oboje za prodajalno Kranj III., Savska loka 21. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: končana trgovska šola ali srednje usmerjeno izobraževanja trgovinske usmeritve — IV. stop. — smer prodajalec, 1 leto delovnih izkušenj, imeti morajo sposobnost komuniciranja in veselje za delo z ljudmi pod 2.: končana IV. stop. srednjega usmerjenega izobraževanja trgovinske usmeritve — smer prodajalec Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek Industrijskega kombinata Planika Kranj v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za vložitev prijav. ■ VZGOJNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA Komisija za delovna razmerja in kadrovska vprašanja objavlja prosta dela in naloge SNAŽILKE za nedoločen čas v vrtcih Kropa in Kamna gorica, delo v popoldanskem času Pogoj: končana osnovna šola in opravljen tečaj za snažilke HIŠNIKA - VZDRŽEVALCA, KURJAČA, ŠOFERJA za nedoločen čas za področje Lesc in Bohinjske Bistrice Pogoj: kvalificiran delavec kovinske ali elektro stroke, opravljen tečaj za kurjača centralnih kurjav in tečaj za opravljanje s plinsko postajo, šoferski izpit Kandidati naj prijave oddajo v 8 dneh po objavi na naslov: Vzgojno-varstvena organizacija, Kopališka 10, Radovljica. DO LIMOS Škofja Loka Kidričeva c. 51 objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge KV KLJUČAVNIČARJEV - 4 delavci Za ta dela in naloge se zahteva IV. stopnja strokovne izobrazbe in vsaj 3 leta delovnih izkušenj. Delovno razmerja bomo sklenili za nedoločen čas, s posebnim pogojem 2-mesečnega poskusnega dela. Rok prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je 15 dni. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po zbiranju prijav. Prijave pošljite na naslov: DO Limos Škofja Loka, Kidričeva c. 51. OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE o.o. TOZD ZDRAVSTVENI DOM RADOVLJICA Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge 1. ZOBOTEHNIKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom Začetek dela po dogovoru. Stanovanja ni na razpolago. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti na naslov: OZG o.o. TOZD ZD Radovljica, Kopališka 7, Komisija za delovna razmerja. Razpis velja 8 dni od objave. Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ, n.sol.o., Naklo, Cesta na Okroglo 3, TOZD MALOPRODAJA KRANJ, msol.o. Naklo, Cesta na Okroglo 3 objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge za novo prodajalno Podnart 1. VODENJE PRODAJALNE 2. NADOMEŠČANJE VODJE PRODAJALNE 3. PRODAJANJE BLAGA NA DROBNO Pogoji: pod 1. V. stopnja SI — smer trgovski poslovodja, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 90 dni pod 2. IV. stopnja SI — smer prodajalec, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni pod 3. IV. stopnja SI — smer prodajalec, poskusno delo 60 dni Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba DO Živila Kranj, Naklo, Cesta na Okroglo 3, 8 dni po objavi. ELMONT BLED Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. VEČ KV KLJUČAVNIČARJEV —IV. stopnja, praksa zaželena 2. LIČARJA —IV. stopnja, praksa zaželena 3. VEC DELAVCEV ZA PRIUČITEV (ključavničarji, ličarji) —osnovna šola, praksa zaželena Delo združujemo za nedoločen in določen čas s polnim delovnim časom. Poskusna doba in OD po pravilniku. Stanovanja ni. Pisne prošnje z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov: ELMONT Bled, Komisija za delovna razmerja. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po končani objavi. (M^JMIEHGLAS 16. STRAN OGLASI, OBVESTILA PETEK, 19. JUNUA 1S87 GORENJSKA OBLAČILA KRANJ Vabimo vas v naši tovarniški prodajalni v Kranju in na Jesenicah, kjer imamo veliko izbiro modelov za pomlad in poletje po zmernih cenah. Na zalogi imamo tudi ženska krila, obleke in dvodelne obleke z manjšimi tovarniškimi napakami po zmernih cenah. Obiščite nas! o exoterm |*C T 3 n J Kemična tovarna Delavski svet kemične tovarne Exoterm Kranj na podlagi 85. člena statuta delovne organizacije ponovno" razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja, ki so določeni po zakonu, z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo visoko izobrazbo tehniške, ekonomske ali pravne smeri (VIL zahtevnostna stopnja) — da imajo 5 let prakse, od tega najmanj tri leta na vodilnem položaju v industrijski delovni organizaciji — da imajo organizacijske sposobnosti Kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo priporočeno v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Exoterm, kemična tovarna Kranj, Struževo 66. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili najkasneje v 30 dneh po izbiri. ABC POMURKA LOKA proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n.sol.o. Škofja Loka TOZD PRODAJA NA DROBNO ponovno objavlja prosta dela in naloge za 1. VEC PRODAJALCEV za delo v živilskih prodajalnah na območju Medvod z okolico in področju Ljubliane-Šišk« S PRODAJALKE za delo v samopostrežbi Sovodenj v Poljanski dolini 3. NATAKARICE OZIROMA NATAKARJA za delo v bifeju Sovodenj v Poljanski dolini. Delovno razmerje sklenemo s kandidati, ki imajo končano šolo za prodajalce oziroma gostinsko šolo. Poskusno delo za vsa ta dela traja 90 koledarskih dni. Prošnje z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba delovne organizacije ABC Pomurka LOKA, Delovna skupnost skupnih služb, Kidričeva 54, Škofja Loka, 8 dni po objavi oglasa. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI Razpisna komisija Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, podružnica 51500 Kranj razpisuje naslednja dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. VODENJE EKSPOZITURE RADOVLJICA Pogoji: — VI. stopnja — ekonomist ali višji upravni delavec ali pravnik ali organizator dela — 4 leta ustreznih delovnih izkušenj — aktivno znanje slovenskega jezika — prenehanje pravnih posledic po 176. členu zakona o SDK Mandat za opravljanje del in nalog traja 4 leta. Možnost reelekcije. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi, življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema razpisna komiti ja SDK v SRS, podružnice 515000 Kranj, Trg revolucije 2, v zaprtih ovojnicah z oznako »za razpisno komisijo« 8 dni po objavi razpisa. Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, podružnica 51500 Kranj objavlja naslednja prosta dela in naloge: l- PRIPRAVNIKA ZA PODROČJE INTERNE KONTROLE, in sicer: po enega v ekspozituri Tržič in škofja I,oka Pogoji: VI. stopnja — ekonomist, pravnik ali višji upravni de lavec, aktivno znanje slovenskega jezika 2. 2 PRIPRAVNIKA ZA PODROČJE LIKVIDATURE, BLA* GAJNE IN TREZORJA, in sicer po enega v ekspozituri škofja I>oka in Tržič Pogoji: V. stopnja — ekonomski ali upravni tehnik, aktivno znanje slovenskega jezika, zdravstveni pregled vida Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati naslovijo na kadrovsko službo SDK, podružnice 51500 Kranj, Trg revolucije 2, 8 dni po objavi. Kandidate, ki se bodo prijavili na razpis oziroma objavo, bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejetju sklepa o izbiri. ALPETOUR SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB DO PROMET ŠKOFJA LOKA objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela oziroma naloge SKLADIŠČNIKA za DE Bled, Ribenska 6 Pogoji: strojni tehnik in 6 mesecev delovnih izkušenj oziroma avtomehanik, avtoelektrikar ali avtomobilski klepar in 1 leto delovnih izkušenj Poskusno delo je 3 mesece. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovski sektor v Škofji Loki, Titov trg 4/b — 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka. vezenine bled Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled, TOZD Pozamenterija Bled objavlja naslednja prosta dela in naloge: VEZILJA II. - 5 delavk Pogoji: končana poklicna šola tekstilne smeri, 3-mesečno poskusno delo V primeru, da ne bo dovolj kandidatk z dokončano tekstilno šolo, bomo delovno razmerje sklenili tudi s kandidatkami, ki imajo končano katerokoli drugo šolo IV. stopnje oziroma poklicno šolo. Rok za prijave je 8 dni od objave. Kandidati naj pošljejo prošnje na naslov: »Vezenine« Bled, kadrovsko splošni sektor, Bled, Kajuhova 1. ^ KOM PAS SMi JUGOSLAVIJA Komisija za delovna razmerja pri TOZD Kompas hoteli Kranjska gora objavlja prosta dela in naloge: vodjo kuhinje gostišča Jasna za nedoločen čas pogoji: V. ali IV. stopnja zahtevnosti gostinske smeri, tri leta ustreznih delovnih izkušenj, izpit iz higienskega minimuma, poskusno delo tri mesece, OD brez dodatkov 200.000 dinarjev Kuharja a la cart — za nedoločen čas pogoji: IV. stopnja zahtevnosti gostinske smeri, tri leta ustreznih delovnih izkušenj, izpit iz higienskega minimuma, poskusno delo dva meseca, OD brez dodatkov 170.000 dinarjev več natakarjev — za nedoločen čas pogoji: IV. stopnja zahtevnosti gostinske usmeritve, pasivno znanje dveh tujih jezikov, dve leti ustreznih delovnih izkušenj, izpit iz higienskega minimuma, poskusno delo dva meseca. Rok prijave 8 dni od objave. Kandidati naj svoje ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti ter delovnih izkušnjah pošljejo komisiji za delovna razmerja pri TOZD Kompas hoteli Kranjska gora, Borovška 100. DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA vpisuje v verificirane programe študija ob delu a) za naziv KUHAR in NATAKAR v sodelovanju s srednjo šolo za gostinstvo in turizem Bled IV. stopnja zahtevnosti, izobraževanje traja 3 leta. b) za naziv EKONOMSKI TEHNIK v sodelovanju s srednjo šolo ekonomske in družboslovne usmeritve Kranj V. stopnja zahtevnosti, izobraževanje traja 4 leta Predavanja bodo v popoldanskem času v šolskem centru Borisa Ziherla v Škofji Loki. Oddelek bomo odprli v primeru, če bo dovolj potreb in zanimanja za posamezen študij. Obrazec za vpis in vse podrobnejše informacije o pogojih za vpis in poteku študija dobite v Delavski univerzi Škofja Loka, Podlubnik l/a — Šolski center Borisa Ziherla, I. nadstropje, soba štev. 160, ali po telefonu 60-888, 62-761 interna 35. M) Hmezad HMEZAD Žalec ŽIVILA Kranj DO ŽIVILA v sodelovanju s proizvajalcem HMEZAD ŽALEC — mlečna industrija Žalec PRIREJA 19. junija od 16. do 17. ure DEGUSTACIJO NOVEGA PIZZA SIRA V pizzeriji ROMANO v Kranju. Prepričajte se o kvaliteti novega sira! HOTEL »GRAD PODVIN« PODVIN - RADOVLJICA Komisija za delovna razmerja pri Gostinskem podjetju Hotel Grad Podvin, Podvin — Radovljica objavlja prosta dela in naloge KUHINJSKE POMOČNICE Pogoj: NK delavka Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesecev. Delo bo izmensko. Osebni dohodek po pravilniku okoli 180.000 din. S stanovanji ne razpolagamo. Kandidatke naj pošljejo svoje vloge na naslov: Hotel Grad Podvin, Podvin — Radovljica p.p. 4, v 14 dneh po objavi. ZCP CESTNO PODJETJE KRANJ obvešča, da bo cesta R-302 na odseku KRANJSKA GORA - VRŠIČ pri hotelu ERIKA zaprta za ves promet od 22. junija 1987 do 15. julija 1987 zaradi popravila mostu. Obvoza ni! Udeležence v prometu prosimo, naj z razumevanjem upoštevajo, da TOZD Gradnja CP Kranj navedenih del iz tehničnih in varnostnih razlogov ne more izvajati med prometom. S svojim bogatim programom tudi v ŠKOFJI LOKI Spodnji trg 19 SEMENARNA PETEK, 19. JUNIJA 1987 OGLASI, OSMRTNICE .17. STRAN (OT^S3oIJ©5ED DEŽURNI VETERINARJI Živinorejsko-veterinarski zavod Gorenjske - Kranj, Iva Slavca 1, obvešča živinorejce na Gorenjskem, da sprejema naročila za vse veterinarske storitve vsak dan od 6. ure zjutraj do 22. ure zvečer v zavodu v Kranju oz. po telefonu št. 22-781 ali 25-779. Naročila za veterinarske storitve oddajte do 8. ure zjutraj, za nujne obiske pa lahko ves dan. Naročila v času nočnega dežurstva — od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj — pa sprejemajo: za občino Kranj: Janez Teran, dipl.vet., Britof 414, Kranj, tel.: 36-121 za občino škofja Loka: Janko Habjan, dipl.vet., Žiri, Polje 1, tel.: 69-280 za občini Radovljica in Jesenice: Anton Globočnik, mag .dipl.vet., Lesce, Poljska pot 3/a, tel.: 74-629 za občino Tržič: Borut Sajovic, dipl.vet., Naklo, V. Rejca 1, tel.: 47-063 ali 79-055 ZAHVALA Zapustil nas je mož, oče in stari oče FRANC POTOČNIK iz Valburge 20 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, gasilcem in organizaciji ZB za podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tovarišema Burgarju in Jenku za poslovilne besede. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob prezgodnji in boleči izgubi našega moža, očeta, starega očeta, brata in strica VALENTINA BRANKOVIČA iz Prebačevega št. 17 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem KŽK, tozd Mlekarna in upokojencem za podarjeno cvetje ter izrečeno sožalje. Hvala tudi župnikoma iz Hrastja in Šenčurja za ganljive obrede, pevskemu zboru upokojencev iz Kranja, gasilskemu društvu Prebačevo-Hrastje in tov. Nagodetu. Žalujoči: žena Pavla, hčerKa Marinka z družino, sin Marjan in drugo sorodstvo Prebačevo, Moše, Štefanja gora, Cerklje ■pgorenjski tisk P o moše pijadeja 1, p. p. 81 64000 kranj, objavlja prosta dela in naloge 1. MEDFAZNA KONTROLA - revizorska dela Pogoji: VI. stopnja izobrazbe grafične ali druge ustrezne smeri z grafično predizobrazbo in 5 let delovnih izkušenj Delo je dvoizmensko in ga združujemo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. 2. ANALITIČNA EVIDENCA SALDAKONTOV KUPCEV Pogoji: V. stopnja izobrazbe ekonomske smeri z dvema letoma delovnih izkušenj Delo je enoizmensko in ga združujemo za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba 8 dni po objavi. 13. junija 1987 mineva 21 let, odkar je kruta usoda odtrgala od nas cvet mladosti v komaj 17. letu starosti, edinega sina in brata JANEZA PAPPA Vsem, ki se ga še spominjate in obiskujete njegov prerani grob, iskrena hvala! Žalujoči mama Marija, sestri Rozalija in Štefica Leto dni že v gro ju spiš, a med nami še živiš. K počitku leglo je telo, a delo tvoje in trpljenje pozabljeno ne bo V SPOMIN NA PAVLETA BAJTA 20. junija mineva leto dni, odkar odšel si tja, kjer ni trpljenja in gorja. Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njegov grob ter prižigate sveče. Žalujoči: žena Pavla, sin Franci in hčerka Dragica z družinama ter sestra Rezka Žerjavka, 20. junija 1987 JELOVICA lesna industrija, Škofja Loka objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. VODENJE GRADBIŠČA Pogoji: gradbeni inženir s tremi leti delovnih izkušenj ali gradbeni tehnik s petimi leti delovnih izkušenj, strokovni izpit, vozniški izpit B kategorije, trimesečno poskusno delo 2. REMONTNO VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV Pogoji: strojni ključavničar ali kovinostrugar z najmanj enim letom delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo 3. REMOTNO ELEKTROINŠTALACIJSKA DELA Pogoji: električar z najmanj enim letom delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo, delo je v vzdrževalnem servisu v Preddvoru Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe v 8 dneh od dneva objave na naslov: Jelovica, lesna industrija Škofja Loka, Kidričeva 58, lahko pa se oglasijo tudi osebno, telefon 61-361, kjer bodo dobili želena pojasnila. SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA SIS OBČINE JESENICE Razpisna komisija za razpis del in nalog vodje Skupne strokovne službe SIS občine Jesenice objavlja skladno z določili 48. lr» 49. člena statuta delovne skupnosti Skupne strokovne službe SIS občine Jesenice prosta dela in naloge VODJE SKUPNE STROKOVNE SLUŽBE SIS OBČINE JESENICE (reelekcija) Kandidati za razpisana dela in naloge morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da imajo visokošolsko izobrazbo pravne, ekonomske ali družboslovne smeri, *" tri leta delovnih izkušenj ~~ organizacijske sposobnosti — da izpolnjujejo druge pogoje po družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v občini Jesenice ~~ da so družbenopolitično aktivni Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev Pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Razpisna komisija za razpis del in nalog vodje Skupne strokovne službe ^IS občine Jesenice, Cesta maršala Tita 65. Kandidati bodo o izbiri obveščeni pisno v 30 dneh po izteku roka za sprejem prijav. ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega dragega sina, brata, vnuka, nečaka in bratranca UROŠA SITARJA dijaka prvega letnika srednje šole elektr. in kovinsko-predelovalne industrije Iskra Kranj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vaščanom Zadrage, Dupelj, Rupe in Žiganje vasi za njihovo vsestransko pomoč. Hvala vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili ustna in pisna S0-žalja, mu darovali vence in cvetje in ga tako številno spremljali na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sošolcem in profesorjem, osnovni šoli Franceta Prešerna, sodelavcem tovarn Sava in Iskre Kibernetike Kranj, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Vsem, ki ste nam karkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Zadraga, Rupa, 1. junija 1987 RUDIJU Življenje gre dalje in pušča spomine, in v ranjena srca globoke sledi, pa vendar ostajaš, ker noč je — in mine, v jutro, ki greje, ti zrejo oči. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, se od njega poslovili ter nama tako nesebično pomagali. Darinka in Andreja Koban £j4U OGLASI '•1:27 960 OPRAVIČILO V št, 48 je pri zahvali zu Janezom Pappom prišlo do zamenjave slik. Za neljubo pomoto se iskreno opravičujemo! ZAHVALA - Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, brata in strica ALOJZA BERNIKA-GORENJCA so iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, borcem, čebelarjem, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, izrekli sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala prof. dr. Martinu Benediku, dr. Dušanu Bavdku, patronažni sestri Kriki Povšnar, zdravnikom in osebju kliničnega centra in bolnice Golnik za pomoč pri zdravljenju, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, predsedniku ZB Besni-ca Janezu Sušniku za iskren poslovilni govor, čebelarjem ČD Besnica za zadnje spremstvo, pevcem iz Stražišča za lepo petje, praporščakom zveze borcev in društva upokojencev za slovesno spremstvo, zvonarjem z Jošta in iz Besnice za obredno zvonenje ter kolektivoma Gorenjskih oblačil in IMP Ljubljana za podarjeno cvetje. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Rakovica, 9. junija 19K7 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre, tete in tašče ANE SVEGELJ p. d. Ledrarjeve mame iz Tenetiš se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in znancem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Hvala tudi dr. Bajžlju in g. župniku za lepo opravljeni pogrebni obred ter nosačem, pevcem in KS Tenetiše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI Tenetiše, Gorenje, Kokrica, Gorice, Cegelnica ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta in starega očeta FRANCA KANDARE se zahvaljujemo vaščanom Bohinjske Bistrice, posebno najbližjim sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, rože, vence in spremstvo na pogrebu, pevcem za petje ter društvu upokojencev Ljubljanskih mlekarn za govor in zadnji pozdrav. Hvala duhovniku s Kopriv-nika za pogrebni obred in vsem, ki so sočustvovali z nami. Hvaležni smo tudi zdravnikoma dr. Vidaliju in dr. Hriberniku ter drugemu osebju internega oddelka jeseniške bolnišnice za nego v zadnjih dneh življenja. Za njim žalujejo: žena Olga, hčerki Olga z družino in Valerija, Franci z družino, družini Prime in Vrtovec ter drugo sorodstvo Bohinjska Bistrica, Ljubljana, Nova gorica, Kamnik, 10. junija 1987 ZAHVALA Ob tej težki in nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega sina, brata, strica, nečaka in bratranca FRANCIJA KUHARJA dijaka 2. letnika SKCPŠ Škofja Loka se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, pomagali in sočustvovali, izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje in ga tako številno spremili na njegovo mnogo prerano pot. Posebno zahvalo smo dolžni sošolcem, učiteljem SKCPS Škofja Loka, mladincem, kolektivu Alpeto-ur, tozd Remont, sodelavcem Servisa osebnih vozil Labore. Hvala govornikoma za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke, g. župniku za lep pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Zadraga, Šenčur, Naklo, 1. junija 1987 'IMSMoU^SSnGLAS 18. STRAN MALI OGLASI, OGLASI, OBVESTILA PETEK, 19. JUNIJA 1987 MALI OGLASI tei.:27-960 ceila HA 16 aparaiMliojl 10 odstotkov ceneje prodam novo rotacijsko KOSILNICO sip 165 ali rabljeno. Lahovče 47_9739 Prodam KOSILNICO, širina kline 80 cm, za visoko travo. Tel.: 47-368 _9740 Prodam kompaktni STOLP silva 40 W z zvočniki, gramofon, dvojni kasetofon, radio equilieser, nov in deklariran za 28 SM. Tel: 51-569 9741 Prodam 4 leta star barvni TV iskra azur. Zaplotnik, J. Puharja 4, Kranj, tel.: 39-112_9742 Prodam nov VIDEOREKORDER ficher z deklaracijo. Tel.: 61 -688 9743 Prodam OBRAČALNI K za kosilnico gorenje muta. Franc Jenko, Stiska vas 2__9744 Prodam elektromotor 15 KW 1450 obratov in istosmerno dinamo 2 KS 220 V. Tel: 60-169_9745 Prodam 6 let star barvni TV gorenje corting. Svoljšak, Binkelj 5, Škofja Loka_9746 Poceni prodam prenosni TV (31 cm). Ogled vsak dan popoldan. Janković, J. Puclja 7, Kranj_9747 Ugodno prodam barvni TV gorenje. Tel.: 34-045_9748 Ugodno prodam pralni STROJ go-renje. J. Gabrovška 30, Kranj_9749 Prodam AVTORADIO, 2 zvočnika, za 90.000 din in dve avtogumi 155 SR 14. Ogled možen vsak dan. Sodja, Kolodvorska 46, Bled 9750 Prodam pletilni Tel: 62-514 STROJ smger 9751 Prodam rotacijsko KOSILNICO sip 165. Zg. Upnica 16_9752 Prodam PANASONIC NV HG 10 za 80 SM. Tel: 81-804, ob delavnikih od 14. ure do 15 30_9753 Ugodno prodam glasbeni CENTER. Tel: 23-414_9754 Prodam pralni STROJ obodin. Tel.: 37-217_9755 AVTOSTOLP 2x40W, armaturo za BMW 320/6, dele za BMW - serija 2, prodam. Tel.: 21-201_9756 Nujno prodam nov deklariran OJAČEVALEC JVC 2x100W za 24 SM in tjuner pioneer za 14 SM. Šifkovič, Šor-lijeva 29, Kranj_9757 Ugodno prodam barvni TV gorenje in starejši črno-beli TV. Tel : 45-670, popoldan_9758 Prodam nakladalno rezalno PRIKO LICO NRP 16/6. novo Tel.: 47-335 9479 Prodam pralni STROJ gorenje za 8 SM in starejši STEREOKASETOFON JVC s slušalkami za 6 SM. Čauš, Križe 7, Križe 9480 STREŠNA OKNA/ Pralni STROJ in HLADILNIK gore nje, uporabna, prodam. Šolska 5, Kranj, tel.: 22-797_9481 Prodam nov SEKULAR. Ogled možen v popoldanskem času Makuc, A Rabiča 40, Mojstrana_9482 VIDEOREKORDER VHS gold star prodam. Tel.: 34 281, popoldan 9522 Prodam TRAKTOR deutz 75 kon. moči, pogon na 4 kolesa, dobro ohra njen. Tel.: 69 070_9523 Prodam SLAMOREZNICO, dobro ohranjeno, na motorni in ročni pogon Šuštaršič, Sora 23, Medvode 9524 Prodam črno belo TV. Tel.: 61 031 _9525 Prodam OBRAČALNIK za seno za traktor TV 522 Janko Homec, Studor 5, Gorenja vas, tel : 68 397_9526 Prodam mizarski »HOBELPONK« z železnimi vijaki in pleskarsko lestev — 1,5 m. Mavčiče 49_ 9527 Prodam rabljen OBRAČALNIK pa nonija, tip 240. Popovo 4, Tržič 9528 Pralni STROJ, star 6 let, prodam. Tel 25-217_9529 Prodam barvni TV sprejemnik gore nje in MOPED AO 5 Tel . 45 607 9530 Prodam italijansko mizarsko KOM BINIRKO, 7 operacij, širina 30 do 40 cm Zupanova ul 14, Šenčur 9531 Prodam črno-belo TV gorenje Tel 27 420_9532 Prodam STROJ za izdelovanje stre šne opeke folc z dvojnim žlebom in 1200 modelov. Tel.: 70-506_9475 Sonv FH 33 mini stolp timer, avtore-verse. ugodno prodam Tel 23 681 9476 POSREDNIK frOTroj Kokrica sprejem in prodaja rabljenega blaga (kolesa, športna oprema...) tel.21 -462 Prodam eno leto star nič rabljen HLADILNIK in OBIRALEC koruze KK 30. Janez Dolar, tel.: 77-516 9477 BCS KOSILNICO, dobro ohranjeno, prodam. Tel.: 36-741 _9478 Prodam šivalni STROJ ruža step elektronik in črno-beli TV gorenje. Tel.: 26-659_9346 Prodam TRAKTOR univerzal 550 GTC, pogon na vsa 4 kolesa, prikolico kiper, vitlo, rolbo za sneg in »špic« plug, vse staro 6 mesecev. Polde An-derle, Smokuč 28, Žirovnica_9471 Prodam nov MOTOR za čoln, šivalni STROJ višnja in nov pralni STROJ go-renje. Tel: 47-370 ali 38-048 9472 Ugodno prodam bencinski MEŠA-LEC in bakreno pločevino za žlebove 0,65 mm. Tel.: 24-524_9473 Prodam TV gorenje, star 2 leti, za 10 SM. Golnik 18_9474 gradbeni mal" Umetni KAMEN (cokl) ugodno pro-dam. Tel.: 061/612-932, popoldan 9730 Prodam uvoženo TEGULO. Tel.: 74-025, od 12. do 15. ure in od 20. do 23. ure_9731 PLOHE, suha smreka, 5 in 10 cm, prodam. Tel.: 25-217_9732 Prodam 4 m3 smrekovih PLOHOV in furnirano hrastovo OBLOGO, širine 8 cm, ugodno. Lahovče 47 9733 Prodam žagan les. Lado Skopec, Log 19, Škofja Loka_9734 Prodam staro cementno KRITINO, okna in vrata. Guzelj, Klobovsova 10, Škofja Loka_9735 Prodam kikinda MODEL 272, nekaj starega in novega. Punger 17, Škofja Loka_9736 LENDAPOR 135 m2, 5 cm, mehki, prodam. Tel.: 75-291_9737 Prodam 170 m2 uležanega STIRO-PORA 5 cm. Marjan Pete, Visoko 4 b _9738 Poceni prodam rabljeno stavbno POHIŠTVO. Tel: 23-341, int. 59 Kranj Prodam gašeno APNO. Luže 19 9104 Prodam po zelo ugodni ceni 2000 kosov strešne OPEKE cementni špi-čak, 200 kosov nove strešne OPEKE trajanka sive barve in 9 zavitkov strešne LEPENKE. Gaber, Begunjska c. 20, tel.: 50-009_9442 Prodam 33 mJ keramičnih PLOŠČ drap barve in 40 m: svetlega odpadne ga MARMORJA Hotavlje, tel.: 61-105 _9443 Prodam hrastove PLOHE in rabljena OKNA z roletami. Franc Bohinjec, Le- še 19, Tržič _9444 Prodam OPAŽ in kombi PLOŠČE. Naslov v ogl. oddelku_9445 Prodam 1500 kosov stare rabljene strešne OPEKE bobrovec, uporabna za kritino ali obzidavo peči. Tel : 70 268, od 13. do 15. ure_9446 Prodam 440 kg bavalit OMETA bele barve in 80 mJ steklene tkanine za fa sado Miha Potočnik, Bukovščica 37, Selca, tel : 64-356, od 20 ure dalje __9448 Prodam 2x15 m' novega toplega PODA, 15 odstotkov ceneje, in GRA MOFON stereo Tel : 34 108, popoldan ____9449 Prodam rabljeno strešno OPEKO folc Anton Žakelj, Tominčeva 6, Kranj __9533 Prodam DESKE colarice, vhodna VRATA, stara s kamnitim obodom in dve češnjevi OMARI, nizko in visoko, ter »pajkel«. Podreča 43_9534 Prodam 2050 kosov strešne OPEKE bečei, tip 422 Roman Likar, Pot v ska le 6, Žiri_9535 Prodam ugodno dvižna lesena gara žna VRATA. Tel: 75-331_9536 Prodam 100 kosov SIPOREXA 7 5 cm po 400 din. Frlic, Zevnikova 5/a, Orehek, tel : 27-937_9537 Prodam smrekove DESKE in PLO HE Luže 34_ 9538 Prodam 500 kg betonskega ŽELEZA Bodešče 17, Bled 9539 Ugodno prodam 150 kosov porolit OPEKE 12 cm, 2 armaturni MREŽI 5 mm, dvižne podstrešne STOPNICE, punte in gradbene deske Tel.: 22 386 _9540 STOPNICE, ravne, za eno etažo — železna konstrukcija in 400 litrov sve tilnega petroleja prodam Tel : 77 214 _9541 Prodam MODULAREC BH 6 - 5100 kosov, veliki betonski zidak — 1000 ko sov, mali betonski zidak — 400 kosov, cena 200 SM m GOBELIN zadnja ve čerja 115x50 cm cena 25 SM Mi ran Frlic, Gosteče 1, Sk. Loka 9542 ramo prodam Rabljen les za ostrešje, še kvaliteten in uporaben, prodam. Tel. 69-540 Prodam brako PRIKOLICO Franc Skrap, Huje 10, Kranj_9706 Prodam ŠOTOR za 4 osebe in kolut-ni magnetofon grundig Herlec, Olše vek 74, tel: 45 527_ 9707 Ugodno in nujno prodam ŠOTOR, motorno žago stihi 0,15, MOPED in GARAŽO Tel : 25 967_9708 Prodam klavirsko HARMONIKO me lodija, 48 basov, rabljena eno leto, za polovično ceno ali po dogovoru Tel : 26 248_;_9709 Ugodno prodam podokvirje za na penjanje slikarskega platna, velikosti 100 x 100 cm in večje Strahinj 25, po poldan _?7J0 V avtokampu Polari v Rovinju pro dam camp PRIKOLICO za 6 oseb, vgrajen hladilnik in peč z baldahinom za ceno 2.800 000 din. Tel : 24 419 9711 novo mikser FPG-III mlin drobilec mikser kompostnik Univerzalni mikser FPG-III vam bo v pomoč pri vsakodnevnem opravilu. Z menjavo nožev in kadivc spreminjamo uporabnost stroja. Mlin drobilec se uporablja za mletje vseh vrst žita v zrnu in koruznih storžev. Z miskerjem lahko brez predhodnega preku-havanja miksamo vse vrste poljščin (repo, korenje, krompir), Z dodatno menjavo nožev lahko doma pridelujemo kompost za vrtnarstvo. Razne odpadke od obrezovanja sadnega drevja, lubja, listja, celo vej do premera 10 mm, zmelje na drobno in s tem pospešuje razpadanje odpadkov. Tako najhitreje dobimo kvaliteten kompost. Zmogljivost j 500 kg/h j 1500 kg/h 1 m3/h l KLJUČAVNIČARSTVO PINTAR FRANC Sv. Duh 7, Škofja Loka Tel.: 064/60-253 Prodam sedežno GARNITURO in dve športni KOLESI. Kristan, Trojarje-va 52, Kranj_9712 Prodam jadrnico vrste jola. 3,70 m za 30 SM. Rajko Žontar, Sv. Duh 42, Škofja Loka_9713 Prodam jadralno DESKO, manjšo, primerno za otroke do 10 let. Tel.: 33-600 zvečer__9714 Prodam izvenkrmni MOTOR tomos I 4 (kratka os). Tel.: 37-793 9715 Prodam globok otroški VOZIČEK in nerjaveče dvojno KORITO. Tel.: 50-381 __9716 Otroški športni VOZIČEK tribuna, 80-litrski ležeči bojler, rabljena okna in žganje prodam. Tel.: 70-353_9717 Prodam italijansko otroško KOLO. Smledniška 41/a, Kranj_9718 Prodam otroški športni voziček in stolček za v avto Tel.: 70-222 9719 Prodam suha DRVA. Sr. Bitnje 27, Žabnica__9720 Prodam bukova DRVA. Naslov v ogl. oddelku_9721 Prodam TRIMLET. Tel.: 70-440, popoldan_ _9722 Prodam zobno ZLATO in izvrstno ohranjeno malo rabljeno HARMONIKO scsandali s 96 basi. Tel.: 75-931 _9723 GUMENJAK maestral 18 in izvenkrmni MOTOR T 4 prodam za 25 SM. Tel.: 50-558 _9724 Prodam ŠOTOR bistra za 4 osebe. Tel.: 62-535_9726 Prodam brezova DRVA za kurjenje v kaminu. Zg. Brnik 28_9726 Prodam izvenkrmni MOTOR tomos 4 S, rabljen 2 sezoni. Tel.: 47-387 9727 Prodam malo rabljeno CENTRIFUGO za sušenje perila, 1 OKNO Jelovica 0,8x0,8, 1 kletno okno 0,80x0,5 in 2 železni pohodni REŠETKI 1,1x0,5 m Tel.: 47-628_9728 Prodam 16 eolski gumi VOZ ter osovino z gumami za 3 tonsko kiper priko-lico. UI. 26. julija 12, Naklo 9729 »fanovanja Najamemo opremljeno garsonjero ali enosobno stanovanje. Plačilo po dogovoru. Ponudbe na naslov: KK Triglav Kranj, p. p. 107. V Škofji Loki nujno najamem neopremljeno enosobno stanovanje. Prevzamem tudi občasno pomoč pri oskrbi starejše ženske ali varstvu otrok. Cenjene ponudbe pošljite pod šifro: Učiteljica_ 9395 Pošteno dekle išče garsonjero ali sobo s souporabo kopalnice v Kranju, redna plačnica Tel: 38 124 9696 V najem vzamem stanovanje — predplačilo. Tel.: 35-232_9697 Moški išče sobo za nedoločen čas Šifra: Stiska__9698 Iščem sobo za samskega moškega v okolici Begunj, lahko tudi kjerkoli med Kranjem in Jesenicami. Tel : 21 541 9699 pen/ion Solarij Savna Akupunktura Moksibustija Akupresura 64260 BLED Cankarjeva c. 20 a tel.: 064/78 370 Z metodo kitajske tradicional ne medicine odpravljamo pre komerno telesno težo, celu lit, nervozo, nespečnost, glavobol, bolečine v hrbtenici, sklepih, itd. Prodam dvosobno stanovanje (64 m') s telefonom, po dogovoru opremljeno Naslov v ogl oddelku _9700 Iščem stanovanje v Tržiču ah bhinjt okolici, plačam za eno leto vnaprej Tel.: 50 392, vsak dan od 6 do 14 ure, razen sobote in nedelje_9701 Tričlanska družina išče stanovanje v Škofji Loki ali okolici za dve leti Tel 61 461, int 27 Tatjana 9702 ilaiioprema Prodam novo TUŠ KABINO za 100.000din^Tel.: 21-722_9775 Prodam ŠTEDILNIK (3 plin, 1 elektri ka) in pralni STROJ Ferlan, Trojarjeva 18/a_9776 Za 20 SM prodam nerabljeno 23 000 cal etažno PEČ Predoslje 61/c _ 9777 Prodam 2 rabljena KAVČA in 3FO TELJE Predoslje 3_9778 Prodam malo rabljeno SPALNICO in pisalni STROJ. Skokova 9_9759 Prodam jedilni KOT, mizo in 2 stola. Tel: 41-104 _9760 Prodam POHIŠTVO temne barve za samsko sobo. Tel.: 60-234, zvečer 9761 Ugodno prodam rabljen ŠTEDILNIK gorenje. Tel.: 22-662, po 16. uri 9762 Prodam KAVČ in dva fotelja z mizico in kupolo okno, strešno okroglo, širine 140. Zrimšek, Frankovo naselje 68, Škofja Loka tel.: 61-968_9763 Prodam Tel.: 66-182 PEČ kiippersbusch. 9764 Prodam Tel.: 51-877 kuhinjske elemente. 9765 Prodam 2 večji preprogi in otroško posteljico za polovično ceno. Tel.: 22-958, od 19. do 20 ure 9766 Prodam samsko LEŽIŠČE z jogijem. Grošelj, Šorlijeva 8 (popoldan) 9767 Poceni prodam nekaj rabljenega POHIŠTVA (kavč, omara), kiippersbusch peč in ŠTEDILNIK in dektični invalidski voziček. Tel: 22-263 9768 muuicn ftranj Prodam starejšo marlesovo KUHI NJO in stensko oblogo ruska češnja in nov topli POD. Marija Čeče, Zg. Bitnje 47 _9769 Ugodno prodam sedežno garnituro Tel.: 77 606 _9770 HLADILNIK z zamrzovalnikom v omari, lužen hrast, nov, prodam. Nova vas 8, Radovljica__ 9771 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK -pečica na plin in otroško posteljo z jo-aijem 140x 70 Blažič, Zlato polje 3/a, Kranj 9772 ■#___ Nerabljeno sedežno garnituro, masivna lužena bukva, prodam, 15 od- stotkov ceneje Tel.: 70-211 _9773 Prodam kombinirano PEČ za kopal nico znamke bruk. Trojarjeva 38, Stra šišče Kranj 9774. vozila Prodam FIAT 126, letnik 1984. Tel.: 50 852_ Prodam DIANO Y, letnik 1976, ne reg. v voznem stanju, po delih ali v celoti Ogled v soboto od 14 do 18 ure Podpurfljica 10 pri Zmincu, Škofja Loka Predhodne informacije po tel. 64 293, zvečer. Ugodno prodam ZASTAV O 101 t plinsko napravo, letnik 1977, zelo do bro ohranjen in registriran do januarja 1988 Milan Likozar, Jesenice, Cesta talcev 7 b. Tel : 83 359__ Prodam ZASTAVO 101 GTL - dobro ohranjeno, garažirano, letnik 1984 Nunar, Pristava 31/a, Tržič Prodam nov MOTOR BT 50 Tel : 37 244 popoldan_9874 Prodam Z 101 GT 55, letnik 1982, ka roserija letnik 1986 Zakotnik, Suha 8, Škofja Loka_9875 Prodam dele za DIANO Jungič, Frankovo naselje 175. Sk. Loka 9876 Prodam ŠKODO 110 L, letnik 1979. Jože Hafner, Trnje 9, Škofja Loka Po delih prodam Z 750, letnik 1975. Pavel Košir, Sv Barbara 10, Šk Loka, Hrastnica_9878 Prodam dobro ohranjen VW 1200, letnik 1973. Janez Pintar, Martinj vrh 28, Železniki_9879 Prodam 7 let staro LADO 1600 Tel : 22 577_9311 Prodam Z 750 LC, letnik 1980 Pra-protna polica 5, tel.: 42 438_9796 Ugodno prodam GOLF, letnik 1980. Sp. Brnik 31_9797 Prodam GOLF GL, letnik 77. Hlebce 43, Lesce_9798 Prodam R 18, letnik 1982 Marjan Trampuž, TemniSka 28, Naklo 9799 Prodam LADO 1300 S, letnik 1985 Jože Rakovec, Sp. Duplje 84 9800 MINI MORIŠ 1000, letnik 1976, pro dam Tel 28 820 9801 Prodam Z 33 661 750. letnik 1977, tel.: 9802 Prodam Z 101, letnik 1977, registrira na do 30 oktobra 1987 Tel 23 175 _9803 Prodam Z 101, letnik 1978 Janez Ra kovec, Dolenja vas 46, Selca_9804 JUGO 45, letnik 1985, prodam. Jam ka Puclja 3, Kranj, tel.: 26-803 9805 MOSKVIČ, letnik 1978, prodam. Tel.: 80-733_9806 Prodam Z 101, letnik 1976, potrebno popravila, za 35 SM. Škerjanc, Ader-gas 9_9807 Z 750, letnik 1978 prodam za 40 SM. UI. 26. julija 12, Naklo_9808 Prodam FORD EXORD 1100, letnik 1971, vozen, neregistriran, tel.: 79-405, popoldan_9809 Prodam TOMOS 15 SL. Hrastje 177, tel.:49-014 9810 Prodam APN 6. Tel.: 42-087 9811 Prodam Z 1500, letnik 1979, registrirano do junija 88. Aleš Hribar, Teneti-še 18, Golnik_9812 Prodam SIMCO 1307 PLS, letnik 1978. Alojz Bračič, Kumerdejeva 16, Bled_9813 ŠKODO 105 L prodam za rezervne dele. Tel.: 33-261_9814 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Tel.: 47-435_9815 /*\ SALON POHIŠTVA Slovenijales, Lesna industrija n. sol. o Idrija 65280 Idrija tel.: 065/71-855 AVTOMATIK, nerabljen, v garanciji, ugodno prodam. Globevnik, Trojarjeva 50, Kranj, Stražišče (bivši Rog servis), tel.: 24-415_898JI Prodam Z 101, letnik 1977, registriran do 9. junija 1988. Golnik 46, so-ba 316_9405 Prodam DIANO, letnik 1977, registri-rano do aprila 1988. Tel.: 33-161 9406 Prodam dobro ohranjen FIAT P 125, letnik 1978. Tel.: 61-442, vsak dan po-poldan__9409 Prodam ŠKODO Š 110 L, letnik 1976, prevoženih 85.000 km, registrira-na do 30. aprila 1988. Tel.: 46-375 9410 Prodam dobro ohranjeno LADO 1300 S. Praprotna polica 10_9411 Prodam MOPED TMZ, »švrča«, za 50.000 din, 2 hrastova »stoka« primerna za podstavek za nakovalo, ČELADO za motor in kupim potovalna kovčka za motor MZ ter vzvratno ogledalo. Tel.: 51-352 _9412 Prodam nov motor M 14, občutno nižja cena. Tomšič, Šorlijeva 18, Kranj _ 9413 Z 101, letnik 1975, registriran do aprila 1988, prodam. Tel.: 28-743 po poldan_9414 Prodam osebno vozilo CITROEN GSC 1,2, letnik 1978, karamboliran, motor po generalni, ter nadomestne dele. Selo24,Žiri, tel.: 69-426 9415 Prodam dobro ohranjen FIAT 126 P, letnik 1978. Tel.: 83-450, popoldan _9416 Prodam APN 6, nov, 10 odstotkov ceneje. Franjo Rolk, Dežmanova 3, Lesce_9417 Z 101 confort, letnik 1981, prodam. Bojan Balantič, C 4. julija 21, Tržič, tel.: 51 633_9418 Prodam JUGO 55, letnik 1984, registriran maja 1987 Nanezič, Pristava 69/a 9419 Prodam TOMOS AVTOMATIK, izv°-zni model. Tel.: 21-448__J432 Prodam Z 101 GT 55, letnik 1984-Franc Jesenovec, Sv. Duh 97, Škofjs Loka_9433 Ugodno prodam 126 P, letnik 19#-Tel.: 88-658, v dopoldanskem času j ____9434 Prodam Z 750 S, letnik 1979. Jan« Jan, Sp. Gorje 213__943» Prodam AUDI 80, letnik 1974, in TOMOS AVTOMATIK, letnik 19» Smledniška 120, Kranj — Čirče Jj43j> Prodam 126 P, letnik 1981, prevoženih 54500 km. Bizjak, Hrušica 25, niče__9_43i Prodam FIAT 850 special, karamboliran, z rezervnimi deli, in avto NSU 1200 C v voznem stanju, celega ali P° delih. Franc Belehar, Voklo 55 (Sen-čur)___9 Prodam VW jetta, letnik 1981, Povoženih 60.000 km. Tel.: 57-193, P° 14. uri____JL. Ugodno prodam Z 101 GTL 55, letnik oktober 1984, prevoženih 22.400 krn-Tel.: 47-340__94«! Z 101, prva registracija 1977, ug no prodam. Tel.: 81-558 ali 81-640^ Matjaž__§44, Ugodno prodam R 12, letnik 74 — december. Dinov, Janka PuCL 7/31, Planina III__jfiSS Prodam Z 101, letnik 1982 Vesejjj' Sokolov, Janka Puclja 9, Planina I'1' Kranj 946- 126 P, dam. Tel. letnik 1981, 74-592 ohranjen, pg Prodam Z 101 comfort, letnik H Tel.: 68-082, popoldan od 15. ure ' Prodam Z 101, starejši letnik,"vozn"-neregistrirano, za 20 SM. Tel.. 23-6 Prodam ŠKODO 100 S, letnik^71; 40-litrski kotel za žganjekuho in 3 hr3 stove KADI. Srečko Trobec, Brebo^' ca 16, Gor, vas___9*5. Prodam OPEL KADETA, letnik 197* Ogled ves dan. Zdravko Rodić, Platiša 1, Planina II_ Prodam LADO 1200 in barvno TELJ' VIZIJO. Kranj Cani Kastrati, Savska c^j Prodam GOLF, letnik 1977, obnOj vljen, za 180 SM Tel.: 51-839 __Jffi Prodam zelo dobro ohranjen »** keson, star 5 let, za 8.300.000 din, voženih 58.000 km. Tel.: 24-419_?jH? Prodam osebni avto GOLF, le*"' 1981, in ŠKODO 100 S. letnik 1971.1°. polovec, Šorlijeva 18, Kranj, 28-426__ Prodam FIAT 126 P, letnik 1980-^j' dreča 4______?J*> Prodam Z 101, letnik 1977, registri^' na do novembra 1987. Jože Krnja*^« 4. julija 3, Tržič, tel: 51-321 __Jg> Prodam Z 1500, letnik 1979, orevol* nih 50.000 km. Tel.: 26-888 ___JS^ GOLF 82, zelo dobro ohranjen, 'n ( 101, obnovljena, prodam. Boris P£^_j Žiganja vas 4, Duplje_ Prodam 126 P, letnik 1980. OP^tj soboto. Dovje 12/G _J?^ Prodam OPEL ASCONO, prevožej1' 49 000 km, garažirano. Leopold St^ Breg ob Savi 47, tel.: 40-337 __Jg^ Prodam FIAT 1500, letnik 1977, ce^ po dogovoru. Keleman, Savska Kranj___JZ> Prodam FIAT 126 P, letnik 1980, o bro ohranjen Šenčur Lučič, Mlakar) DRUŽBENI IN PRIVATNI SEKTOR, POZOR! 1. V primeru, da vaša septična jama (greznica) ne funkcionira (ne absorbira — upija tekalne vode) se obrnite na pooblaščeno podjetje BALKAN, ki garantira preprečevanje nadaljnjega polnjenja. 2. Gradimo nove septične jame (greznice) s pomočjo specialnega materiala - 30 % ceneje od klasične gradnje z dolgoletno garancijo. 3. Postavljamo tudi kanalizacijske mreže vseh dimenzij za družbeni ali privatni sektor. Če vas naše usluge zanimajo, dobite informacije po telefonu: 061/317 313 ali 226 513 vsak dan od 7. do 20. ure. Športno ŠKODO, letnik 1980, regi strirano do aprila 1988, in R 4, letnik 1977, registriran, ugodno prodam. Tel : 68 526_9420 Prodam MOPED T 12, dobro ohra njen. Mavčiče 20_9421 Ugodno prodam JUGO 45, letnik 1981,garažiran.Tel.:45 745 9422 Ugodno prodam JUGO 55/A, letnik 1986 Tel 69 634, od 14 do 16 ure _9423 Prodi n Z 101 C, letnik 1980, zelo dobro ohranjeno, garažirano Zlato po Ije 15, Kranj_9424 Prodam (iS 1.3, letnik 80, prevoze nih 72 000 km, karoserijsko obnovljen Tel : 75 955, v soboto od 10 do 12 ure _9425 Prodam SIMCO 1301 S letnik 1970, celo ali po delih Bojan Grohar, Dvor ska vas 7, Begunje, tel : 70 131, int. 13 _9426 Prodam JUGO 45. letnik 1982 Tel.: 83 524_9427 Prodam TOMOS CROSS 50 junior Ernest Cih, Boh. Bela 16_9428 Prodam Z 101. letnik 1973, neregistrirano, in novo KAD za tuš — kolpa san 4(1 odstotkov ceneje !el H ( 9f>1 _9429 Prodam PRINCA 1200 C, registriran, v voznem stanju, zelo dobro ohranjen Ogled popoldan Emil Grmjak, Sp Gorje 3_9430 Prodam TOVORNJAK FAP 13 14 SK, dvodiferencialen, kiper, letnik 1979, v voznem stanju, registriran, ce na 480 S M V račun vzamem osebni avto Avtoprevozništvo Braco čehič, Janežičeva 3, Tržič, tel 51 187 9431 Prodam Z 101, letnik 1978 Ofll^Aj 15. uri v petek. Britof 114 Prodam VW GOLF bencinT^O 1982. tel 8l) 062, po 19 uri Prodam / II)! in / 750, .. 1978, registrirana eno leto Tel ^ gflOC Prodam Z 750, letnik 1982 Stoj vič, T. Vidmarja 12, Kranj, tel Prodam avto FIAT Z 101 GTL, (| 1984, registriran do marca 1988 Ofl vsak dan popoldan od 16 ure o .{ Jože Planine Sv Duh 168, škofja ^ Prodam GOLF, letnik 1982 Strehar, Bokalova 15, Jesenice TRGOVINA ZUSNJEM IN l SNJI MM1 l/.njjj^ Kn»MfteM« <«<»" ."«!• k-'»"K.....I ''Jlif* «|»0.».. .....k......k ........h, l.....t, .....*«• j,.,*' p.M>»l . . <,fii/jr. ilrn.tniirl Md . • MMMA* ' ,ii " *A IIIH'HIOODV1 MUSI II SMI pHTEK, 19. JUNIJA 1987 MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE .19. STRAN ©Q)3S®SfojJ©ISEGLAS POLETJE JE TU. Izbira konfekcije za vso družino je v NAMI bogata in se podreja modnim linijam letošnjega poletja. OD 15. DO 30. JUNIJA DO 40% tovarniško znižanje cen oblačil nekaterih proizvajalcev. Pri nakupu vseh oblačil izkoristite ugodnosti pri plačilu. VELIKA IZBIRA ŠPORTNIH POTREBŠČIN v I. nadstropju: • športna oblačila • športna in planinska obutev • kolesa in rezervni deli za kolesa, mopede • oprema za kampiranje • teniški loparji Veleblagovnica W__ nama ŠKOFJA LOKA 4 usodam Z 101, registrirana do konca ta!3; letnik 1976. Ninič Bogdan, Prole-g^jaVTržič_9487 letnx°dno Prodam ohranjeno Z 101, B:; .. 1978, registrirana za celo leto. ^l!£j>g svobode 13, Tržič 9488 ran am 126 P' letnik 1979' re9istri" 44n d° junija 1988, garažiran, -^^HOJHTi! Tel: 38-496, po 18. uri 9489 stardno Prodam TOMOS avtomatik, 27 _r?no leto. Gregorc, Mlaka 75, tel.: ^gP^popoldan_9490 I9ftl°dam dva MOTORJA MZ, letnik m**- m novo 72-basno HARMONIKO ^glljajel.: 80-260_9491 stantral dr0bro ohranjen JUGO 45, ^^§2j?J^e2-844 mM Prodam OPEL KADET, letnik 1973, C izvedba, ohranjen. Ogled petek, sobota popoldan. Golniška c. 44, Kokrica _ 9818 Z 101 confort, letnik 1979, registrirano do konca marca 1988 prodam za 110 SM. Tel.: 77-302_9819 R 4 GTL, letnik 1983, prodam. Tel.: 45-098_9820 Prodam Z 101 GT, letnik november 1984. Prebačevo 36, tel.: 49-066 9821 Prodam SUZUKI GS 400. Branko Ahačič, Slap 27, Tržič_9822 Prodam Z 101, letnik 1981. Zapu-že21_9823 Prodam KOMBI VW diesel transporter, letnik 1982. Tel.: 43-151 9824 BIROSTROJ Ljubljana Celovška 134/b enota Kranj Iščemo POSLOVNI PROSTOR v Kranju ali bližnji okolici v izmeri 20 do 30 m2. Ponudbe pošljite na naslov Birostroj Ljubljana, Celovška c. 134/b, tel.: 061/551-972. CITROEN GSC 1.2 break, letnik 1978, prodam, registriran do konec avgusta 1987 Tel : 74 436, popoldan _9849 Prodam Z 750, letnik 1982. Ivan Štu-lar. Mlaka, Golniška c. 98, Kranj 9850 Prodam avto SIMCA 1300 GLS. Tel.: 47 039 _ 9851 Prodam FIČOTA, letnik 1976, obnov Ijen motor po generalni, zelo dobro ohranjen. Vojko Jovanovič, Posavec 115, Podnart _9852 Prodam Z 101, garažirana, letnik 1978 Drolčevo naselje 18, Orehek _9853 LADA 1200, letnik 1972, obnovljena, prodam. Frelih, Begunjska 9, Kranj _9854 Dobro ohranjen MOTOR APN 6 ugodno prodam Robert Ravnikar, Sv duh 111, Škofja Loka_9855 Prodam FORD ESCORD 1970 Stara loka 142, Škofja Loka_9856 Prodam karambolirano Z 101 Cot man, Šenčur, Mlakarjeva 16 9857 Prodam 126, ohranjen, garažiran. Tel : 34 444, popoldan_9858 Prodam zadaj karamboliran avto OPEL, letnik 1966, po delih. David Pe-trovič, Partizanska 8, škofja Loka 9859 Prodam Z 101, letnik 1982. Celar, Strahinj 97_9860 JUGO 45, letnik 1983, 42 000 km za 2 Mio Marjan Mulej, Dvorska vas 16, Begunje_9861 Prodam VVARTBURG, letnik 1971. Vrhovnik, Stefetova 15, Mlaka 9862 Prodam VIVA VAUXHAL, letnik 1975, za 55 SM Tel : 24-628 9863 Prodam Z 101, letnik 1976, po delih. Stane Mojzes, Frankovo naselje 172, Škofja Loka_9864 Prodam R 4 GTL, letnik 1983 Hab jan, Cankarjeva 24, Radovljica 9865 Prodam Z 101, letnik 1973, garažira no. Tel : 68 401_9866 Ugodno prodam nov maxi PONY, zložljiv, in gorenje color, ekran 67, za 8SM Tel: 78 169 _9867 Prodam osebni avto ŠKODA 120 L, letnik 1989. Tel : 83-209 po 20 uri 9868 AVTOMATIK, izvozni model, za ameriško tržišče in 30 W zvočnika za avto vse novo ugodno prodam Kri inarjeva pot 5, Stražišče_9869 Prodam JUGO 45, rdeče barve, regi striran do maja 1988. Ogled v soboto ves dan. Baielj 25/a _9870 Prodam tomos AVTOMATIK in 380 litrsko zamrzovalno skrinjo. Ne doljko Rodič, Frankovo naselje 164, Sk Loka_ 9871 Prodam Z 101, letnik 1977 Franc Ži bert, Suha 19, Kranj 9872 Prodam VW 1300, registriran do 15. aprila 1988. Ogled v popoldanskih urah. Tel.: 28-497_9825 Prodam VW KOMBI bus 8 + 1. Lipo-vec, C. revolucije 12, Jesenice 9826 Prodam Z 750, 70-408 popoldan letnik 1980. Tel.: 9827 Prodam VW 1200, letnik 1975, brez-hiben. Tel.: 23-463 _9828 Prodam Z 101, letnik 1976 za 55 SM. Ogled sobota popoldan, nedelja do- . poldan. Pot v Bitnje 57_9829 Prodam ohranjen APN 4 za 20 SM, 8 m5 suhih bukovih drv in vezi tyrolia 260 s smučmi za 3 SM. Bistrica 13 pri Podbrezjah_9830 Prodam Z 750, letnik 1974, registri-ran celo leto. Tel.: 38-702_983_[ Prodam staro LADO 1200 dobro ohranjena. Bratov Praprotnik 13, Naklo ___9832 Prodam rdeč JUGO 45, letnik 1984. Guzelj, Barbara 23, Šk. Loka 9833 Prodam BMW 728, letnik 1979, spre-daj karamboliran. Tel.: 37-429 9834 Z 750, letnik 1979, registriran do aprila 1988, prodam. Tel.: 22-804 9835 Prodam FIAT 127, letnik 1973. Špa-rovec, Cankarjeva 22, Tržič_9836 Prodam MOPED APN 4 H. Jesenko, Žirovnica 91_9837 RENAULT 4 GTL, letnik 1986, prodam za 3,5 Mio. Vadnov, C. Kokrškega odreda 1, Kranj_9838 VESPO, staro 4 leta, prodam. Tel.: 36-525_9839 Poceni prodam dobro ohranjenega VVARTBURGA, letnik 1979. Pavlin, Se-nično34, Golnik_9840 MOTOR laverda 500 S, športno urejen, brezhiben, in žensko dirkalno kolo maraton na 10 prestav. Kavar, cesta 4. julija 31, Tržič, tel.: 50-069 popoldan _9841 Prodam MOPED avtomatik zelo ugodno. Tel.: 37-380_9842 Ugodno prodam GOLF, letnik 1977. Terzič, Ribenska 24, Bled_9843 Ugodno prodam Z 750, letnik december 76, registriran do aprila 1988. Janez Ravnik, Slap 6, Tržič_9844 Ugodno prodam VVARTBURG v dobrem stanju, letnik 1977, registriran do junija 1988. Novak, Zg. Bitnje 226 — pri Puškami__9845 ' Prodam 2 katrci R 4, registrirani za eno leto, letnik 1978. Bečan, Zvirče 36, tel.:50-518_9846 Prodam R 4 TLS, letnik 1983. Britof 329, Kranj_9847 Prodam Z 101 GT 55 (5 vrat), letnik 1983, registrirano do aprila 1988. Boro Jurkič, C. na Loko 7, Tržič_9848 Prodam KRAVO po izbiri. Stra-hinj 63__ Prodam BIKCA simentalca, težkega 150 kg, za rejo. Zbilje 1/C pri cerkvi _9394 Zaradi bolezni podarim 5-letno PSIČKO mešanko (terier-pudelj) dobrim ljudem. Helena Sitar, Groharjevo nas. 2, Škofja Loka od 18. ure dalje _9543 Prodam od 30 do 70 kg težke PRA-ŠIČE. Sv. duh41,Šk. Loka 9544 Prodam manjše in večje PRAŠIČKE. Stanonik, Log 9, Šk. Loka_9545 Prodam 7 tednov stare grahaste PE-TELINČKE. Cena 600.— din. Stanonik, Log 9, Škofja Loka_9546 Prodam KRAVO simentalko. Ogled dopoldan. Zg. Besnica 35_9547 Prodam BIKCA simentalca, starega 1 teden. Hraše 25, Lesce_9548 Prodam breje TELICE ali menjam za jalovo goved. Virmaše 42, Škofja Loka _9549 Zaradi bolezni prodam KRAVO frizij-ko. Podbrezje 27_9550 Prodam 2 KOZI z dvema mladičema. Krnica 18, Zg. Gorje_9551 Prodam KRAVO, težko 600 kg, brejo, v 6. mesecu, ima še 9 litrov mleka, ali menjam za jalovo goved. Papler, Ži-rovnica 52_9552 Prodam PUJSKE, težke 40 kg in manjše, domače reje. Sp. Brnik 60 _9553 Prodam črne PUDLJE z rodovni-, kom, odličnih staršev. Romšak, Pod-Ijubelj 82_9554 Prodam brejo KRAVO ali TELICO. Repnik, Rudnik 11, Radomlje 9555 Prodam PRAŠIČKE, težke od 25 do 30 kg. Sp. Brnik 15_9556 Prodam KRAVO s teletom. Igor Remškar, Boh. Češnjica 65_9557 Prodam 10 dni staro TELIČKO si-mentalko. Sp. Lipnica 36, tel.: 74-927 _9558 Prodam TELE, staro šest tednov. Podbrezje 16_9559 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO — drugo tele. Janez Šifrar, Češnjica 21, Železniki 9560 živali Prodam perzijske MUCKE, interesenti naj se javijo čimpreje na telefon 62-468 ali na naslov Saša Žibert, Po-točnikova 7, Škofja Loka_9784 Prodam KRAVO s prvim teletom. Pregrad, Vaše 31/k, Medvode 9785 Prodam OVCE. Stojan pri Bevcu, Boh. Bela 97_9786 Prodam KRAVO simentalko z 10 do 12 litrov mleka ali v devetem mesecu brejosti, tretje tele, in 5 tednov staro TELIČKO simentalko za rejo ali zakol. Srednja vas 12 pri Goricah_9787 Prodam 2 TELIČKI simentalki, stari pol leta. Zevnik, Praše 10, Mavčiče _9788 Prodam mlado KRAVO simentalko Miloš Stanonik, Vinharje 10, Poljane, tel.: 68 662 _9789 Zatekel se je mlad, svetel nemški OVČAR. Lastnik, kli či zvečer na št 27 158 _9790 Prodam PRAŠIČE od 40 do 100 kg in rjave PIŽKE. Posavc 123, Podnart 9791 Poceni prodam 5 tednov stare nemške OVČARJE Rant, Podbrezje 20 ____9792 Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni Hraše 17/a, Lesce_ Prodam večje število mladih KRAV molznic in plemenske TELICE. Čadež, Delnice 7 Poljane_9561 PRAŠIČE prodam, težke 40 kg. Se-benje 36, Križe__9562 Prodam mlado KRAVO za zakol ali rejo. Naslov v ogl. odd. _9761 Za prodajo družinskih knjižnih zbirk s priročniki nudimo NAJBOLJŠE POGOJE. Interesenti z lastnim prevozom in prostim časom ob sobotah in nedeljah, javite se. Šifra: Pridnim denar za-gotovljen_9670 V dopustu iščem delo v gostilni. Na-slov v ogl. oddelku_9671 V butiku ŠIK na Jesenicah, Titova 27, redno zaposlimo šiviljo. Oglasite se osebno ali po telefonu: 81 -587 9672 Zastopnike za prodajo knjig za otro-ke iščemo. Šifra: Komunikativni 9673 Frizersko POMOČNICO zaposlim. Tel.: 22-379_9674 Ambicioznim z lastnim prevozom se nudi možnost dela z izredno prodajanim artiklom (niso knjige). Mnogo mnogo denarja. Šifra: Kam vas lahko pokličemo?_9675 Honorarno delo dobi vestni elektro-inštalater in mizar za montažna dela, lahko tudi mlajša upokojenca. Tel.: 26-456, od 8. do 18. ure_9676 Iščemo natančno žensko za pomoč v gospodinjstvu enkrat na teden. Sa-gadin, Podlubnik 216, Škofja Loka, tel.: 62-849_9677 Rabim delavca za žaganje drv. Albin Žagar, J. Gabrovška 3/a, Kranj 9678 PAŠNA SKUPNOST Kranjska gora išče pastirja za pašno sezono na pašnikih pod Vršičem. Informacije dobite pri Andreju Koširju, Borovška 85, tel.: 88-048_9703 Iščem žensko za čiščenje gostinskih prostorov, delo od ponedeljka do petka — 3 ure dnevno, primerno za upokojenko. Zaslužek dober. Pavle Demšar, Titov trg 10, Škofja Loka, tel.: ' 60-077_9704 HS Jaka Platiše 5 išče snažilko za čiščenje bloka dvakrat na teden. Tel.: 34-941, od 19. do 20. ure 9705 kupim Kupim manjše stanovanje, lahko brez centralne. Šifra: Navedite ceno _9684 Kupim belo rabljeno KUHINJO do 13 SM. Tel: 23-093_9685 Kupim 100 kosov smrekovih LETEV 3 x 5 cm za streho. Tel.: 47-641 9686 Kupim otroški AVTOSEDEŽ. Tel.: 47-250_9687 Kupim otroški športni VOZIČEK. Mulej, Krnica 77, Zg. Gorje_9688 Kupim »kimpež« (ročni voziček). Tel.: 41-118, popoldan_9689 Kupim OBRAČALNIK BCS olivi Tel: 70-412 9690 Kupim MOTOR za LC DIANO, letnik 1980 ali mlajši, lahko tudi nevozno DIANO. Tel.. 60-473, int. 33 9691 Kupim debel KROMPIR za pomfri, lahko tudi večjo količino. Tel.: 26-456 __9692 Kupim OBRAČALNIK za pasqualija ali sonce. Janez Justin, tel.. 70-412 _ 9693 Kupim smrekove HLODE Tel:24-485 susca. 9694 Kupim do 2000 kosov strešne OPEKE kikinda, lahko tudi rabljeno, in približno 200 kosov PUNT ZA OPAŽ, dolžina 3 m. Jenko, Godešič 53, Škofja Loka_9695 Ekscentrično STISKALNICO 15 do 20 ton vzamem v najem ali kupim. Tel:24-415 9793 zaposlitve Honorarni zaslužek nudimo pridnim in poštenim osebam pri prodaji knjig na področju Slovenije. Šifra: Kratek življenjepis _8746 Iščemo SNAŽILKO za čiščenje blo-ka v Kranju. UI. Tuga Vidmarja 6, tel.. 35-109__9568 Iščem ZIDARJA za zidavo hiše ta-koj Šifra: Hitro in poceni_9569 poseiii Prodam del stanovanjske hiše, možno tudi za obrt. Ogled od 15. do 17. ure. Bohinjska Bela 29/b 9169 GARAŽO na Planini prodam. Šifra: Vrečkova ulica_9679 Gradbeno parcelo z začeto gradnjo pri Kranju prodam (zgrajena prva plošča za montažno hišo). Šifra: Goto-vina_9680 1/2 hiše z vrtom 10 km iz Kranja zamenjam za enako ali lastniško stano-vanje. Šifra: Čimpreje_9681 Vzamem v najem nezazidljivo parcelo v bližini Kranja. Šifra: Prijatelj 9682 najdeno Našli smo PONY KOLO. Drulovka 42/b 9374 POINANITVA Želim spoznati osamljenega, prijet-nega fanta, ki še študira ali je študiral organizacijo dela, zaradi skupnih inte-resov in druženja. Šifra: Dekle 22 9794 OBVEITIiA ROLETE IN ŽALUZIJE! Popravila rolet in žaluzij za privatni in družbeni sektor naročite Špilerjevim, Gradniko-va 9, Radovljica, tel.: 064/75-610 5766 Konc Alojz, Predelava mesa Naklo, tel.:47-618, obveščam cenjene stranke, da bo trgovina zaprta od 6. julija 1987 do 4. avgusta 1987 zaradi letnega dopusta_9179 BRUSIM krožne žage za železo in les od 0 100 do 1000. Virje 3/a, Tržič _9387 ŠIVAM oblačila po meri! Naslov v ogl. oddelku_9483 Sprejmem naročila za večja zidarska dela, notranje omete in vse vrste fasad — s svojim materialom in odrom. Tel.: 39-385_9484 Vsa zidarska dela vam izgotovi obrtnik hitro in poceni. Šifra: Kvalitetno 9563 Strojno čistimo preproge, tapisone, itisone in vse talne preproge. Tel.: 37-217, popoldan_, 9564 i'M,.t,,iM I ado 1200 Tel 27 945 letnik 1976 9873 LADI MILI! Minilo komaj dvajset ti je mladih, nežnih let, ko v življenje razigrano radosti sile sreče ves si bil razpet. A joj! S kombijem je vrag pospešil kruti smrti črn korak, da vate, Ladi mili naš, v prednosti je tvoji kremplje strašne krvaveče zasadila, česar po naravi pravice resnično ne bi smela, tebe nam za vedno vzela. Krije tvojo, ljubo, zdravo, dragoceno, ki življenja že je reševala, hrepenenja do življenja polno, po asfaltu zlila, namesto da bi rod nam še množila, v srcih naših grozo, žalost in trpljenje nam pustila. MAMI ZAHVAIA Nismo še doumeli, da smo za vedno izgubili našega ljubega sina, brata, strica in nečaka LADIJA VREZCA V najtežjih trenutkih so nam stali ob strani dobri in srčni ljudje. Iskreno in iz srca se zahvaljujemo vsem, ki so poklicali nujno zdravniško pomoč in vsem, ki so mu na kraju nesreče nesebično pomagali. Hvala zdravniškemu osebju reševalne postaje ZD Kranj. Zahvaljujemo se dobrim sosedom, sorodnikom, članom DO KŽK TOZD Komercialni servis, DSS£ in HKS, sedmošolcem OŠ Hratstvo in enotnost ter prijateljem za vso pozornost in pomoč. Hvala vsem za podarjeno cvetje in za sožalje, ki ste nam jih izrazili ustno ali pisno. Hvala tov. Zupanu za ganljivo igranje Tišine. Hvala prijatelju Spensu in vsem prijateljem, ki ste njegov zadnji dom zasuli s cvetjem. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Neutolažljiva mami, oči, Tanja, Domi, Nada in ostalo sorodstvo PRIREDITVE ANSAMBEL JEVŠEK igra vsak ponedeljek na vrtu hotel Park na Bledu! - _ 9795 Ekipa »STRIPY« organizira nočni turnir v malem nogometu, ki bo v soboto, 27. junija 1987 s pričetkom ob 16. uri na nogometnem igrišču Poleta pri Sv. Duhu. Prijave (5000 din) sprejemamo pol ure pred pričetkom tekmovanja. Igra se lahko s čevlji, ki imajo gumijaste karampone. VABLJENI! _ 9565 Športno društvo Selca vabi v sobo-to, 27. junija 1987, od 18. ure dalje in v nedeljo od 9. ure dalje na tradicionalno kegljanje za jarca in druge bogate nagrade na igrišče v Selcih. Ob 16. uri v nedeljo 28. junija 1987 velika veselica na kateri vas bo zabaval ansambel AGROPOP. VABLJENI!_9566 Jamarsko društvo Gorenja vas prireja v soboto, 20. junija ob 20.30 veselico v Domu Partizana. Igra ansambel SORA. VABLJENI!_9567 Gasiisko društvo Stražišče priredi v soboto, 20. junija 1987, ob 18. uri na Pantah STRAŽIŠKO NOČ. Igra ansambel Tinca. VABLJENI! 9683 OIIAIO Prodam PESJAK 4x2 m. Kokrški log 15, Kranj_9779 TRAVNIK 4000 m Tel.: 21 -370, v soboto prodam. 9780 GARAŽO na Planini prodam. Tel.: 23-893 _9781 V najem oddam stanovanje, primerno za pisarniške prostore. Tel.: 23-554 _9782 Nudimo kvalitetne instrukcije iz fizike, matematike in angleščine za vse stopnje. Tel: dopoldan 22-221, int. 27-90 (Zajec) _9783 Cesta na Vršič bo zaprta Kranjska gora, 18. junija — Cestno podjetje Kranj bo v ponedeljek, 22. junija, začelo obnavljati most pri Eriki v Kranjski gori. Denar za obnovo prispeva republiška skupnost za ceste, most pa bodo le delno obnovili, saj za temeljito obnovo ni denarja. Cesta na Vršič bo zaprta za promet do 1. avgusta. D. S. NESREČK Neprevidno prečkanje Bohinjska Bistrica, 15. junija — 24-letna Milena Erlah iz Bohinjske Bistrice je na avtobusni postaji v Bohinjski Bistrici izstopila iz avtobusa in v hudem nalivu stekla čez cesto, ne da bi se prepričala, če lahko to varno stori. Zaletela se je v tovornjak, ki ga je vozil 32-letni Hasan Muhič iz Ljubljane. Pešakinja se je v nesreči huje ranila in so jo odpeljali v jeseniško bolnico. Objestna vožnja Lesce, 15. junija — 31-letni Marko Polutranko iz Kranja je nameraval v ponedeljek z avtomobilom prečkati železniške tire pri Žitu, vendar je bil prehod zaprt. Avto je obračal na dvorišču bližnje stanovanjske hiše in trčil v avtomobil Leopolda Pernuša z Bleda, nato pa s pospešeno hitrostjo odpeljal in že po tristo metrih vožnje zbil 4-letnega otroka K. D. iz Lesc, ki je sedel na triko-lesu ob cesti. Objestnega voznika je zaustavljal Jože Dež-man, vendar tudi tokrat ni počakal, temveč je odpeljal naprej in se po kilometru vožnje z avtomobilom zaletel v drevo. Otrok se je v nesreči huje ranil, za voznika pa so odredili odvzem krvi. Opravičilo V torek približno 600 naročnikov ni dobilo Gorenjskega glasa. To pot je tiskarski škrat zamenjal nekatere številke na naročilnici in so jih v tiskarni toliko več poslali na prodajna mesta namesto naročnikom. Napako ^mo skušali takoj zjutraj popraviti, vendar je tako majhno količino praktično nemogoče še enkrat natisniti. Zato se našim naročnikom lahko le opravičimo in prosimo za razumevanje. Uredništvo NOVICE IN DOGODKI Pri Zabončarju na Dolgih njivah nad Lučinami je gospodaril veter Divjanje, kakršnega ne pomnijo Dolge njive nad Lučinami, 17. junija — Uničen kozolec, odkrita hiša, polomljeno sadno drevje, predvsem pa podrt gozd so posledice hude nevihte, ki je v noči s ponedeljka na torek divjala na Dolgih njivah nad Lučinami. Koliko strahu je prestala mlada družina Godler na obronku gozda, kjer je do prvega soseda skoraj pol ure hoda, si lahko le mislimo. Ko smo v sredo dopoldne obiskali Zabončarjeva, je bilo že marsikaj postorjeno. Toda do hiše se še vedno ni dalo z avtomobilom, saj so drevesa in veje ležale povprek po cesti. Streho so s pomočjo kmetov iz Lučin že popravili, od kozolca je ostala le opeka, betonski temelji, ki jih je izruval veter, in late. Okoliški gozd je bil kot pokošen. »Devet otrok je bilo rojenih v tej hiši, sedem nas je še živih. Pred leti sta ata in mama ostala na kmetiji sama, zato sem se odločila, da pridem nazaj domov. Tu sedaj živiva z možem in dvema hčerama. Starejša je stara petnajst let, mlajša pa štiri. Kmetija je majhna in od nje se na da živeti, zato oba z možem hodiva v službo v Ljubljano. Seveda je ta pot naporna, saj je pozimi več kot dve uri hoda do avtobusne postaje, pa tudi poleti je daleč. Starejša hčerka hodi v šolo, mlajšo pa morava voziti v vrtec, ker sta mama in ata že stara in bolna. Prejšnjo noč, ko je divjal veter, smo bili doma sami, saj sta mama in ata v Ljubljani pri sestrah, ker morata biti pod zdravniško kontrolo. Mama je pred nekaj tedni padla in se polomila, pa tudi oče ima težave z zdravjem,« je o življenju na kmetiji povedala Monika Godler. Njen mož Darko pa se usodne noči spominja takole: »Malo po deseti uri smo šli spat, kmalu potem pa je začelo grmeti in treskati. Monika se je bliskanja vedno bala, zato sem ji rekel, naj se skrije pod odejo. Takrat je začelo tudi močno pihati in deževati, zato mi je rekla, naj spravim avto pod kozolec. Ko sem nik iz Kmetijske Zadruge Škofja Loka so ugotavljali škodo na hiši in kozolcu ter v sadovnjaku, ogledali so si tudi del uničenega gozda. Seveda škode še niso mogli natanko oceniti, predvidevajo pa, da je uničenega ali poškodovanega najmanj dva tisoč kubičnih metrov lesa. prišel pred hišo in hotel sesti v avto, kozolca ni bilo več. Odneslo ga je, kot bi bil iz papirja. Vsi smo bili zmedeni in samo čakali samo, kaj bo. Ven nismo upali, saj so se okrog nas lomila drevesa, opeka je padala s strehe. Oblekli smo se. Veter se je čez kakšnih petnajst minut polegel, deževati pa ni nehalo. Zjutraj, ob šestih, sem peš odšel do prvega soseda. Ker je bila telefonska žica pretrgana, sem moral naprej v Lučine. Prišli so miličniki, kmetje iz Lučin, sorodniki. Vsi so včeraj pomagali, tako da smo streho pokrili. Danes bomo skušali očistiti še pot, da bomo mogli v dolino z avtomobilom.« Že v sredo je bila na ogledu tudi občinska komisija za ocenitev škode elementarnih nezgod. Vinko Cankar iz Gozdnega gospodarstva Kranj, Maks Pivk iz Tehnika in Stane Rup- Ignac Buh, predsednik sveta krajevne skupnosti Lučine, je povedal, da ljudje v okolici česa takšnega ne pomnijo in da jih predlanski žled ni tako prestrašil. Električno napeljavo so popravili že naslednji dan dopoldne, le telefoni še ne delujejo povsod. Zdi se mu potrebno, da bi družina dobila družbeno pomoč, saj je življenje pri Zabončarju že tako težko in bati se je, da ne bo kmetija, kjer so šele pred štirimi leti dobili elektriko, ostala brez naslednikov. V. Stanovnik Dvajsetletnica kadetske šole Tacen, 17. junija — Kadetska šola za miličnike, ki sodi v izobraževalni center organov za notranje zadeve, praznuje letos dvajsetletnico. Doslej se je v njej izšolalo 2500 miličnikov in hkrati usposobilo (v šoli in v raznih dejavnostih) 2200 voznikov motornih koles, 450 radiotelegrafistov, 80 vodnikov službenih psov, 110 gorskih reševalcev, 300 športnih sodnikov, 850 nosilcev raznih borbenih pasov, 400 reševalcev iz vode ... Prireditve ob dvajsetletnici šole so se začele že marca in se bodo sklenile v teh dneh. Včeraj sta bila »dan odprtih vrat« — prikaz dela in življenja šole — in slavnostna akademija, na kateri je govoril Andrej Marine, član predsedstva Sit Sloveni je. Danes dopoldne bo slavnostni zaključek šolanja kadetov, študentov, učencev in tečajnikov vseh šol izobraževalnega centra organov za notranje zadeve. Zbranim bo spregovoril Tomaž Ertl, republiški sekretar /.a notranje zadeve. C. Z. Puštalska brv gorela — Vandali-zem resnično nima meja. Kaj drugega kot to jo povzročilo tudi požar na stari leseni pustalski brvi če/. Soro blizu loškega kopa-Iini a Domnevajo, da so jo ponoči zažgali vročekrvne/i, ki so odhajali iz disea Sora. Zjutraj so opazili dim in seveda požar takoj pogasili. Kljub temu je škoda precejšnja, brv pa zaradi nevarnosti zaprta, dokler je n«- bodo popravili. (H. J.) — Foto: F. Perdan Znova rokovnjaški tabor Lukovica — Na tradicionalni turistični prireditvi na Brdu pri Lukovici se /bere (udi do NMM) ljudi, ki uživajo v rokovnjaškem dogajanju. Začelo se bo že jutri zvečer z igralko Jerco Mer/.elovo in muziko za ples, nadaljevalo pa v nedeljo dopoldne / otroškim rokovnjaškim inišmašem in popoldne oh 15. uri s pravim rokovnjaških taborom. V nedeljo, 21. junija, se bo na Brdu pri Lukovici marsikaj dogajalo Začelo se bo že v gostilni pri Joštu, kjer se bo plesalo, pelo in pilo, pa Francozov ne bo manjkalo, saj bodo skozi Luko vico tovorih težko blagajno, polno denarja. Pa ne za dolgo, pri- drveli bodo rokovnjači, in to na konjih, (kar okoli trideset so jih »angažirali«) premagali bodo francoske vojake in jim vzeli blagajno. Pa pokanja, in to ta pravega, ne bo manjkalo. Vse to se bo dogajalo na Kersnikovem Brdu pri Lukovici ob 15. uri po- 30-letni Emil Pušar (desno) i/ Vogolj in šest let mlajši Franc Miklič (levo) Iz Podtabora pri Kočevju sta osumljena več ropov. Ugotovljeno je bilo, da sta v zadnjih šestih mesecih napadla in oropala več občanov v Kranju, vendar domnevajo da vsi ropa niso prijavili. Kdor bi na sliki prepoznal napadalca, oaj se /glasi na Postaji milice Kranj ali v Upravi /a notranje /adeve Kranj. poldne. Sodelovala bosta tudi KUD Janko Kersnik s pevskim zborom in folklorna skupina DPI) Svobode Mengeš. Začelo se bo že zgodaj, že ob 10. uri dopoldne, z otroškim rokovnjaškim mišmašem, kjer ne bo manjkalo iger in zanimivih tekmovanj. Če popoldanskega rokovnjaškega dogajanja gledal ci v dveh urah ne bodo imeli do sti, bo poskrbljeno tudi /a nadaljevanje s plesom, muziko in rokovnjaškimi specialitetami, od rokovnjaškega golaža do krneč kega kruha. Komur pa bo vse to premalo, naj se zapelje do Lukovice že jutri, v soboto. Turistično olepševalno društvo Brdo-Lukovica, krajevna skupnost Lukovica in še druga društva so mislili na vse: v soboto ob 20. uri bo namreč uvod v rokovnjaško dogajanje z igralko Jerco Mrzelovo in ansamblom Danila Poljan ška. In It to: ves dohodek od rokovnjaške zabave že vrsto let namenjajo za urejevanje krajevne skupnosti, za javno ra/.svot Ijavo. ceste m telefon, tei /a ure ditev prireditvenega prostor.i L. M. France Popit v Žireh Namesto vlade zardevajo direktorji (nadaljevanje s 1. strani) Kot so povedali direktorji ži-rovskih tovarn, njihov razvoj in prihodnost nista vprašljiva. Povsod so našli svoj tržni prostor, četudi v »koraku nazaj«, kot je dejal Rado Bogataj iz Kladivar-ja. Namesto manipulatorjev, ki so jih mislili razvijati, so se raje oprijeli komponent, za katere v Sloveniji manjka proizvajalcev. Inštituti in velike firme, ki so bile prepričane, da bodo sestavljale robote, so uvidele, da robot ne gre k staremu proizvodnemu programu, k staremu stroju in izdelku, ampak je treba najprej narediti proizvodno celico. Sicer pa se v Kladivarju boje, da bi zaradi neplačanih računov iz Litostroja (ki ima izgubo zaradi neplačanih del v Iraku) zašli v resne denarne zagate. Direktor Etikete Stane Oblak je povedal, da jih najbolj boli glava, ker jim banka še lanskih računov za uvoz reprodukcijskih materialov, ki jih v Jugoslaviji ni, ni plačala, niti ni plačala lanske montaže opreme, ki so jo kupili s posojilom mednarodnega sklada IFC. Gre za malenkostnih 58.000 mark. Kadar se srečajo z upniki na katerem od mednarodnih sejmov, jim lahko odgovarjajo samo z molkom in zardevanjem. Vse žirovske tovarne se bolj-alimanj uspešno poskušajo na zahodnih trgih, seveda pa ostaja največja izvoznica Alpina, ki za polovico svoje obutve iztrži trdno valuto. Žal pa od okroglih 20 milijonov dolarjev izkupička dobi komaj poldrugi milijon dolarjev uvoznih pravic in še od teh nima dobička, ker banka zadržuje račune iz tujine. Če ne bi sklepali kooperacijskih pogodb, ki so postale neke vrste zasilno nadomestilo za nepošteno devizno zakonodajo, bi tako v Alpini kot Etiketi že zaprli vrata. Nujno bi bilo, da se vne prejšnja zakonodaja. Namesto izvoznih stimulacij, ki ne zdržijo več (pripravljajo korekcije) in jih zato država tudi ne plačuje redno, bi morali uveljaviti realno sprotno drsenje dinarja glede na vrednost trdnih valut. Samo tako, in z nikakršnimi izvoznimi stimulacijami, bi po prepričanju Tomaža Koširja iz Žirov vlada res spodbujala izvoz in pridobila prepotrebne devize za plačilo državnih posojil. Tomaž Košir je ocenil za nemoralno početje odprtje uvoza blaga široke potrošnje, s čimer naj bi vlada uravnavala konkurenčne cene domačih proizvajalcev. V resnici z uvozom služi samo trgovina, država pa zapra- vlja dragocene devize. Odgov0 ni za to bi morali odgovarjati-Skrajno nepošteno je tudi sevanje nekaterih panog ozi ma izgubarjev z olajšavami, jim jih omogočajo tako imenO" vani skupni programi. Gre 28 program jugo ter programe ' sarjev in nekaterih drugih, še v pretresu. Slabi gospodafl na ta način izkoriščajo bolj s J namesto da bi iskali rešitve gub v preusmeritvah, dobt10 programih, dobrem delu. Na to je posebej opozoril France Popit, ki je dejal, da J. kljub številnim zakonskim ram izhod za naše gospodarsb* edino v odprtosti, v izvozu izde kov, ki bodo narejeni z znanjel? in najsodobnejšo opremo, izde kov, ki jih bo iskal razviti sv*> Etatistično-centralistična ka vodi v vse hujšo revščino^ propad, ki ne bo posledica sla^ ga dela, ampak nemogoče SP spodarske politike. Vodilni sW" venski gospodarstveniki in V° ti k i se na vse mogoče načine trj> dijo, da bi zvezna vlada vendar prišla do poštenih, spodbudnj? inštrumentov gospodarske P°u tike, vendar bo očitno samo sW nje pokazalo, da bo treba zaČ« spreminjati sedanjo zakol dajo. H. JelovčaO Najboljši gorenjski kovinarji Radovljica, 16. junija — V torek so v prostorih sindikalnega izobraževalnega centra v Radovljici podelili nagrade in priznanja najboljšim delavcem, ki so se udeležili 4. regijskega tekmovanja kovinarjev Gorenjske. Med kovinostrugarji je bil prvi Senad Jezer-kič iz jeseniške Železarne, med kovinobrusilci Alojz Stare iz Iskre Kibernetike v Kranju, med kovinore/.kalci Bojan Šmit i/. Liana, med orodjarji Ciril Bečun iz Iskre Otoče, med ključavničarji Janko Resman iz Klana Begunje, med strojnimi kovači Cvetko Kemperle i/. Železarne Jesenice, med livarji Jernej Kocjančič iz Žele- zarne Jesenice, med plamenskimi varilci Via* dimir Cijan iz Verige Lesce, med varilci RKO Ivan Malek, med varilci TIG Jože Gračnar. med varilci MAG Denis Vezzosi, med obratni* mi elektrikarji Franc Morič — vsi iz Železarne — in med elektrikarji elektroniki Miro Kriv«.'1" iz Iskre Kibernetike Kranj. Najboljši gorenjski kovinarji bodo na koncf tega meseca sodelovali na slovenskem tekm°" vanju kovinarjev, ki ga letos v vseh petih £° renjskih ogčinah organizira Medobčinski sin dikalni svet za Gorenjsko. I). S. - / Elan tudi poleti sodeluje s »svojimi« smučarji Ko smuči zamenjata žoga in kolo Begunje, 16. junija — Večina odličnih domačih in tujih smučarjev, ki tekmujejo na ElanO* vih smučeh, se je že v ponedeljek zbrala v Begunjah, v torek pa je krenila na kolesarski p0' tep. Elan tour 87 imenovan. Škoda, da so se morali prihodu v Begunje odpovedati Ingemar Stenmark, Johan VVallner in Mateja Svet. Stenmark je v začetku tedna snemal za švedsko televizijo, Johan je imel prav tako obveznosti, Mateja pa je odšla v Združene drŽave Amerike zaradi izpopolnjevanja znanja angleščine. Robert Žan je v ponedeljek prišel v Begunje z mavcem na nogi, vsi drugi, z Bojanom Križajem, Primožem Ulago, Miranom Tepešem, Vegartom Opaasom in Ca-millo Nillson na čelu, pa so bili v ponedeljek gostje v tovarni Klan, popoldne pa so imeli nogometno tekmo z novinarji in piknik v Radovljici. V Elanovem tekmovalnem moštvu, zbranem v Begunjah, je bilo tokrat novo ime: odlični z.ahodnonomški slalomist in osvajalec kolajn v svetovnem pokalu in na svetovnem prvenstvu, Armin Bittner, ki bo odslej smučal na Elanovih smučeh. V torek dopoldne je karavana skoraj 30 smučarjev na kolesih prvič krenila na Elan tour 87, večinoma na kolesih Roga, v spremstvu Bogovih mehanikov, Zvoncta Zano škarja, Tofa iti našega nekdanjega odličnega kolesarja Vinka Polončiča. V torek so kljub slabemu vremenu kolesarili i/. Begunj prek Trbi ža do Bruce na Koroškem, kjer ima Klal) tovarno, prenočili so ob Baškem jezeru in si* v sredo čez Ljubelj vrnili v Ljubljano. Camillu Nillson Srečanje, ki potrjuje Elanovo strategijo, da tekmovalci niso v »služ bi« tovarne samo pozimi, ko smučajo, ampak ifle^e^L«*, tudi med letom, je pro j0r hitro minilo vei Ina smučarjev danes že vadi za prihodnjo sezono, ne kateri od njih pa že pri hodnji trden odhaja|o prvič pred novo sezono na sneg. Novinec v Klanovem moštvu, Armin Bilt-ner, je pripovedoval: »Kolesarim rad, čeprav ne prav pogosto Z bivanjem v Beguncih sem zrlo zadovoljen Lepo je Julija začnem resno vaditi, na sneg \ Hmtertu* pa greni ze prihodnji te den Pred sezono sem optimist Pričakujem vsaj taksno sezono kot je bila lanska, čeprav jo dve sezoni zapored zelo težko dobro voziti.« Vegard Opaas Danilo Pudgar, trene' naših skakalcev, ni pre tirano navdušen koj* Sar. »Poskusil boni ™ ne bo šli i, me bo pa L", ka Koprivšek zamenja'* Ne kolesarim veliko, f*^ je tečem. Tam, kjer st**, nujem, so ceste za kol*' šarjenje preveč neV«1* ne.« Mir.n Tepeš, id..... *| zono naš najuspešneje, skakalec-, je sel na KI** tour skupaj z Lla#* Opaasom, zmagovalce*" skakalnega pokala, " Fidest jelom z NorvešK* »Kolesarim bolj za he*j, ne veliko, ker pri IhH šarjenju poštam". sen predvsem pri rearj to pa je za P pa je pomembno. ."Srečanje v Begunjah je pej Sedaj liiiniiiih i dni kolesarili, potem P* jam na trening. Del reprezentance /e ^ rreiiir-J mi I)" zdelo, da |e n.t|Pr ranju, kalca pomembno. Srečanje jetno odhajam na trening. Uel repre di Ponoviti želim lanske rezultate bom toliko, kolikor se mernejse Tako sem počel zadnjo sezono praksa se je obnesla.« Mojstri smuči so uspešno prestali tudi k1 sarsko turo Želimo, da bi najmanj tako dO vozili vso prihodnjo smučarsko sezono. I Košnjek Slike (i Smik