Iz deželnih zborov.
Deželni zbor Koroški.
25. dne u. m. je bila zbornica nenavadno polna ; videlo se je namreč, da „ustavoverci" bodo svoja usta široko odprli in planili čez pismo (reskript), ki ga je cesar poslal češkemu zboru. In res je prišel predlog dr. Luggina na vrsto, kteri hoče, naj politični odsek prevdari in potem zboru poroča o tem, kakošne nasledke utegne oni reskript cesarjev imeti na deželo koroško? Ves svoj predlog je dr. Luggin vprl na 3 puhle podstave: 1) na Schmerlingovo februarsko ustavo^(ktero so ustavoverci sami prekucnili), 2) na to, da Čehi nimajo državnega prava (ktero sta po stoletnem obstanku pragmatična sankcija in oktoberska diploma priznala in potrdila), in da 3) gre zdaj za to, da bi se Nemci v Avstriji potlačili (če Nemec ne more vseh druzih  narodov   tlačiti,   misli že,   da je on
potlačen!) C. k. deželni predsednik baron Ceschi za-nikuje zboru pravico, sklepati o tem. Vendar 33 usta-vovercev na vrat na nos sprejme Lugginov predlog; nasproti so glasovali leEinspieler, Jager, Pon-grac in škof Wiery. Gosp. Einspieler je že pri začetku seje naznanil oporčko (protest) zoper ta predlog. Mnogo govornikov beseduje zoper to, da se E. protest bere; na zadnje se vendar dopusti branje. Einspieler dokazuje, da deželni zbor po ustavi še pravice nima pretresati reskript cesarjev do češkega zbora, — da ces. reskript odločno pravi, da se po njem ne bode žalilo nobeno drugo deželno pravo itd. — Ce tudi 4 glasovi ne poder6 sklepa, vendar je Einspielerjev glas strašno zopern bil koroškim ustavovercem.
Deželni zbor Gornje-avstrijsJci.
Kakor v Ljubljani 13, tako v Lincu 19 ustavo-vercev ne hodi v deželni zbor. Ko pa je kupčijska zbornica volila 3 nove poslance ustavoverce, pride 27. septembra vsa „ustavoverska procesija" v zbor in zahteva, naj zbor vse, kar je že obravnal in sklenil brez njih, še enkrat obravnava in o vsem še enkrat sklepa. Deželni glavar vsled deželnega reda tega ne dopušča; dr. Wieser po vsi sili hoče govoriti, deželni glavar ustavi zborovanje, ustavoverci kričijo in razsajajo, galerija jim pomaga, naposled „procesija ustavoverska" vendar odlazi in zborovanje 30 poslancev se nadaljuje. — Kakor srboriti otroci so današnji ustavoverci.
v
Deželni zbor SlezJci.
Ta deželni zbor šteje le 2 Čeha in 2 Poljaka, a ti so krepko protestovali zoper sklep ustavoverske večine, kteri je jud dr. Blitzfeld glavar in kteri je tudi cesarski reskript do češkega zbora hud trn v peti. Slezija šteje le 223.000 Nemcev, Slovanov (Čehov in Poljakov) pa 238.000 in vendar je tudi tukaj zvita Schmerlingova buča izduhtala volilni red tak, da Nemci lahko povsod do večine dospejo.
Deželni zbor Ceski.
V odseku, ki je za državopravne zadeve sestavljen iz 30 poslancev, so bili 27. septembra vsi predlogi pododsekov, ki se tičejo adrese na cesarja, sprejeti. Kot poročevalci treh pododsekov so bili izbrani: grof Clam-Martinic, dr. Rieger in dr. Zeithamer. Na to adreso —- se ve da ves svet čaka z največo radovednostjo.
Deželni zbor Zidarski.
Tudi v Zadru niso brez ustavovercev, ki se re-penčijo nad cesarjevim reskriptom do cehov. 29. dne u. m. je poslanec Filipi (zagrizen Talijan kakor La-pena, Alseani in še par druzih) v imenu talijanske manjšine s protestom stopil zoper ta protest na noge; al predsednik zbornice ni pripustil, da bi se bilo o njem kaj govorilo. — Na to pa je poslanec Klaic v imenu večine zborove napovedal, da jej bode predlagal, naj pokloni adreso cesarju, v kteri zaupanje izreče spravo-Ijubni politiki ministerski.
Deželni zbor Galiski.
Kakor deželni zbor Linški tako je tudi že deželni zbor Galiski izdelal adreso do cesarja. 2. oktobra je bila a dresa sprejeta, v kteri veje federalistični duh; žalibog, da še zmirom razpor med Poljaki in Rusini ni poravnan; zato je 20 Rusinskih poslancev zapustilo zbornico o razpravi  adresini.
321
322
Deželni zbor Goriški.
Naš deželni zbor nima že poldrugi teden nič sej. Odseki delajo in so že nekaj tvarine pripravili za občni zbor, pa poročevali niso svojih važnih poročil — na pr. o volitnem redu. — Lahi so vse popravne nasvete slovenske (pri volitnem redu) zavrgli. Sicer pa je že gotovo, da vsa postava pade, ker za obveljavo je 2 tretjin glasov treba , teh pa Lahi nikdar ne dobodo. Vendar pa hočejo Slovenci svoje manjšinino sporočilo temeljito izdelati.
Deželni zbor PoreškL
Kakor sem „Novicam" že naznanil, so v našem zboru štirje Slovani: oče Isterskih Slavenov, prečastiti škof g. Dobrila, Franjo M ar o t in Anton Rubesa (Kastavca) in Ivan Grobiša, dekan iz Kerkavca. Od treh namestnih izborov sta bila izbora kanonika dr. Fe-retica in posestnika Bogoviča potrjena; g. Za-marina pa so odvrgli, — zakaj? Menda zato, ker ni vreden naslednik lani v zboru umrlega dr. Mado-nizze. M ad o niz za je bil velik liberalec, svetniki so mu bili pravi „štifelpucerji"; sv. Ignacija Lojola je imenoval prismodo, sv. Frančiška pa norca itd.; katoliški plovan Zamarin bi ga tedaj ne mogel prav nasle-dovati. Odbor je našel Zamarinove izborna pisma vse v redu, a vendar izvan gori omenjenih Slovanov ni noben poslanec zanj glasoval, in tako je padel. Nadjamo se pa, da bodo njegovi volilci znaČajni ter ga sopet volili. On je pošten Talijan. Gosp. Bogovic in Feretic nista prišla v zbor, menda zato ne, ker so ju liberalci lani odvrgli kakor letos Zamarina. — Občine so skoro vse se s prošnjami oglasile, da hočejo avtonomijo; pa talijanska gospoda menda ne bode prošenj vslišala, češ, da so občine premajhne. Al jaz bi tem gospodom doslednost njihovih besedi pokazal in bi rekel: vsaj tudi zborček je predroben, treba ga je združiti z zborom bele Ljubljane, da bode Istra srečni del Slovenije v srečni Avstriji.
Deželni zbor Kranjski.
V  6. seji je deželni glav&r priobčil pismo, po kte-rem c. k. deželni predsednik vabi zbor, naj kmali voli poslance v dunajski državni zbor; nektere peticije so bile izročene šolskemu odseku. Potem se začne obravnava postave, po kterej naj bi se §. 28. črk. 8. naše občinske postave dodal pristavek, po kterem naj bi se omejilo izdavanje ženitvanjskih oglasni c in sicer tako-le:
„Pri dokazanem pomanjkanji potrebnih dohodkov ali pri dokazanem slabem obnašanji se sme odreči ženitvanjska oglasnica. Pritožba proti odločbi občinskega starešinstva grč na občinski odbor in dalje na deželni odbor".
V  imenu odborovem je deželni glavar dr. Razlag poročal o tej postavi in za ta čas je mesto predsednikovo prevzel deželnega glavarja namestnik Peter Kozler. Prvi poprime fajmošter Tavčar besedo, da pove, da cerkev ne stavi nikomur ovir zakona, ako ga ne za-branujejo državne in druge postave. Iz cerkvenega stališča je tedaj on proti nasvetovani postavi; al iz narodnogospodarskega ozira in gledč na to, da prav velike nadloge za soseske izhajajo iz tega, ako se sme vsak berač in vsak lenuh ženiti, mora on glasovati z a to postavo, ki pametno omejuje prostost ženitvanjsko.
Za g. fajmoštrom Tavčarjem poprime dr. Blei-weis besedo in priporoča zboru, naj sprejme predloženo postavo, da se vsaj nekoliko zabranijo ženitve ljudem, ki nimajo od ničesa rodovine rediti in so nepoštenega obnašanja.    Omenil je,  da že  leta 1864. je
deželni zbor sprevidel potrebo ,   da bi se ž u p a n i j a m pravica dala, da v svoji soseski ne dado takim ljudem privolitve v ženitev;   al ko se je leta 1866. delala občinska postava, prezrl se je ta sklep. In tako morajo zdaj županije  po črki 8.  §. 28.  ženitvanske  oglasnice dajati vsacemu,  kdor se pri  njih oglasi,   da   se  hoče ženiti.    Dr.  Bleiweis pripoveduje   potem  velike  zadrege,   v kterih je pretekla leta večkrat  bil deželni odbor,   ko so pred-nj prišle pritožbe ženinov, da jim župani nočejo  oglas ni c  dati;   pritožil  se je   enkrat cel6 s lep berač,  ki  se je na vrat na nos hotel ženiti. Deželni odbor je  sprevidel,   da ima župan popolnoma prav, da se brani beraške družine v svojo sosesko, al po nesrečni postavi ne more se nikomur braniti ženitev. Deželni odbor v taki zadregi je skušal večkrat rešitev take pritožbe za vleči, misle si, da ženinu preide muha že-nitvanska. Al le malokterikrat se mu je  posrečil dober namen njegov.    Zato je živa potreba,   da  se nekoliko predrugači oni §.    Oziri so trojni, ktere povdarja dr. Bleiweis v svojem govoru:   eden je ta,  da mar-sikter ženin  in marsiktera  nevesta  bosta pozneje hvaležna, ako se jima je zabranila ženitev, — polna miza otrok pa  prazna  skleda  delata  velike  nadloge.    Take ženitve odvračati, zabranja beraštvo (proletarijat), in to je dolžnost vsacega človekoljuba. — Drugi ozir je ozir na soseske.    Ce imajo   soseske   dolžnost,   svojim ubogim živež dajati,  morajo  tudi pravico imeti, za-braniti,  da   v   njeno  sosesko   ne   stopijo taki,   ki jim še veča bremena nakladajo kakor jih imajo že zdaj; če avtonomija nima biti le  prazen glas,  se jim ne more pravica jemati,   da ne dovolijo takim ljudžm ženitve,   o  kterih  se   že gotovo ve,   da  jim  pridejo  na glavo.    In poleg  vsega  tega mora se  tudi skrbeti za pošteno  življenje (moraliteto)  kolikor je  mogoče. Kako stoji z i zrejo tacih otrok? kako s stariši samimi tacih otrok?    Kedar kruha ni,  nastopi  beraštvo, iz beraštva tatvina, goljufije, samomori, umori žene in otr6k, kakor to vidimo vsak dan po različnih deželah! Po vsem tem je priporočal zboru, naj sprejme postavo. — C. k. deželni predsednik pl. Wurzbach potrjuje resnico tega, kar je dr. Bleiweis povedal od zadreg, v kterih je deželni odbor zarad ženitev bil, in da res vse soseske želijo,   da  bi  se  omejila prostost ženitev.    Al deželni predsednik se boji, da se ne bode ta postava potrdila,   ker nikjer  v našem cesarstvu take postave ni,   pa tudi ni gotovo,   da  se polajšajo bremena soseskam,   ker namesti zakonskih otrok ne bode nič manj nezakonskih.   Vendar je obljubil visi vladi priporočati, naj potrdi to postavo. — Konečno poprime še dr. Razlag besedo ter povdarja, da občni državljanski zakonik pa tudi druge postavne določbe omejujejo preproste ženitve; tako, na priliko,   se ne smejo ženiti maloletni vojaki, nekteri uradniki, pazniki v jetnišnicah itd. Tudi postava ni pretrda,   ker do dobrega dokazano mora biti, da je ženin preubožen in slabega vedenja. — Na-svetovana postava  se  po vsem tem enoglasno sprejme. Dr. Jan. Blveiweis poroča potem o deželni gozdarski   šoli v Sneperku.    Deželni   odbor  je   naprosil gosp. dr. Razlaga in  odbornika  družbe kmetijske g. Schollmayerv-a, da sta šla k konečnim preskušnjam 31. avgusta v Sneperk.    Poročilo   njuno   o tej  šoli jo tako častno za  učitelje in učence,   da  more   deželni zbor jako zadovoljen biti s to šolo,   ki bode na veliko korist gozdarstvu kranjskemu.    Deželni  zbor je   enoglasno sklenil zahvalo knezu Schonburgu za velikodušno ustanovitev te šole na njegovi grajščini.
Poslanec Murni k poroča potem v imenu finančnega odseka o proračunu bolnišnice, porodnišnice, najdenišnice in norišnice za leto 1872. — Predlogi so bili soglasno sprejeti.
323
Deželni zbor Štajarski.
Kakor povsod „ustavoverci", tako tudi nemški Stajarci so zatrobili^v rog, da protestujejo zoper cesarjev reskript, Cehom poslani. Poročevalec Rech-bauer je žugal ministerstvu cel6 s zatožbo in le obžaloval je, da te pravice deželni zbor zdaj še nima. Zoper ustavo versko resolucijo so trije Slovenci: dr. Dominkuš, Herman in dr. Srnec krepko povzdignili svoj glas in resno in šaljivo take resnice metali ustavovercem v obraz, da je mnogokrat, posebno pri govoru Hermanovem, vstajal tak hrup, da ga je deželni glavar dvakrat vstavil v govoru. Se ve, da je bila resolucija ustavoverska sprejeta — in to z 44 glasovi proti 16.