Leto 1883.
281
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXI. — Izdan in razposlan dne 14. junija 1883.
91.
Ukaz finančnega ininisterstva «d 11. junija 1883,
v zvršitev postave od 23. maja 1883 (Drž. zak. št. 83) o razvidnosti zemljarinskega katastra.
Zvršujoč postavo od 23. maja 1883 (Drž. zak. št. 83) o razvidnosti zemljarinskega katastra izdajejo se naslednja zvršitvena določila.
I. Splošna določila.
K §'" 1.
Izdelki zemljarinske uredbe so podloga letni davkovni porazdelitvi.
Da bode moči, primerno razvidnostni svrhi, izrečeni v §,a 1 postave, davka zahtev nameriti na vsakokratnega dejanskega posestnika in po meri njegovega davek dolžnega posestnega obsega v eni davkovni občini, treba je poizvedeti vse premene, katere se v teku leta podadö z ozirom na osebo posestnikovo ali odav-kanja predmete.
Podatke poizvedeb izraziti je po naslednjih propisih gledé vsakega posameznega davkovnika v občini.
V to s vrbo napravila se je za vsakega davkovnika v občini gledé njegovega posestva v tej občini posestna pola, katoro je rabiti kot razvidnosten izdelek za dotična uradovanja.
Razen teh v uradne svrhe potrebnih posestnih pôl izdati je za sedaj po alineji 2 §f’ 1 postavo tudi posestnikom posestne pole, katere naj obsezajo podloge dokončne davkovne odmere.
Zvršujoč to zakonito določilo naj davkovni urad najprej stori, da se vročijo v tem času napravljeni prepisi posestnih pôl enočasno s plačilnimi nalogi o zem-Ijarinskem prepisu za leto 1883 po občinskih starejšinstvih.
(SlOT6Dllcb0
Pristojbino po pet krajcarjev opraviti je za vsako posestno polo brez razločka, obseza li celo ali pol pôb1, in koliko njenih strani se je popisalo.
Ako je potreba vložnih pôl, opraviti je tudi za vsako tako vložno polo pet krajcarjev pristojbine.
To pristojbino naj pobere občinski predstojnik o vročevanji plačilnega naloga utrjenega s posestno polo.
Y	ta namen naj davkovni urad popisu, s katerim se plačilni nšlogi s posestnimi polami vred izročajo občinskim predstojnikom, pridene dva predela, v katera naj se pri vsakem davkovuiku zapise, koliko pôl ima zemljeposestna pola, ter iznos, katerega je pobrati. Ob enem naj se poočiti vsota vseh pristojbin, katere je pobrati od vseh posestnikov tiste občine skupaj, in ta vsota naj se propiše na konci porazdelitvene razkaznice za dotično občino.
Iznosi, katere vsled tega odpravljajo občinski predstojniki, naj se zaračunijo v poddnevniku, kateri se piše za zemljarinski kataster, — prejemke in razhodke posebe — in v porazdelitveni razkaznici naj se pové dan odprave, iznos in dnevnika člen.
V	posestnih polah, katere se vročajo posestnikom, vpišejo se nastale premene dodatno samo na zahtevo posestnikov in to na podlogi določil §'" 58, alineje 2 postave samo proti temu, da se opravi tarifna pristojbina.
K §fu 3.
Premene v obsegu kake davkovne (katasterske) občine morejo se primeriti: ako se kaj premeni v deželnih mejah, ako se izloči kaka krajna občina, ali kak zemljišk obsežek, odnosno, ako se izločijo posamezne parcele iz katasterske občine ter odkažejo v drugo katastersko občino.
Take mejne premene morejo biti stoprav tedaj predmet izvedbi razvid-nostnim potem, ko se je mejna črta dokončno ustanovila po činiteljih, kateri so po veljajočih posebnih postavah in propisih v to poklicani.
Kar se tiče izvedbe takih razvidnostnih slučajev v zemljarinskih izdelkih» izdâ se v vsakem slučaji posebno navodilo finančnega ministerstva.
K §f" 4.
Med dolžnostmi razvidnostnih opravnikov je tudi th, da ovedb pravno ime kake premene v posesti.
Pravna imena so prilikoma v §f“ 4 postave našteta. Da se ovedö, v to bodejo listine o pravnih poslih, sodbe, prisodne listine, razsvojitvene razsodbe it. ali to kar se je našlo po poizvedbah, katere je opraviti po §fu 20.
Po členu V postave od 7. junija 1881 (Drž. zak. št. 49) ostanejo olajšila, katera se po členu IV tč postave pripuščajo davkovnikom v veljavi, pri sodnih prisilnih prodajah, kakor tudi v slučaji, če je zemljiška posest teh zemljiških davkovnikov prešla na njih otroke, ali roditelje (starše) (§. 42 o. gr. zak.)*) ali
§. 42 o. gr. zak. - Pod imenom roditelji (starši) obzezajo se |>raviloma brez razločka stopnja vsi sorodniki po vzhodni loži, pod imenom otroci, vsi sorodniki po nizhodni loži.
na zakonske druge, kateri o času posestnega predevka niso ločeni od zemljiškega davkovnika. Treba je torej sosebno te načine posestne pridobitve v posestnih polah posebe oznameniti.
Kr 5.
Pojem stalne predmetne premene ima že to v sebi, da mora parcele stan, kateri je nastal po njej, na sebi imeti znamenje stanovitnosti.
Zatorej bode sosebno v tistih slučajih, v katerih je beseda o premeni v „namenu“, poljemerskemu uradniku paziti na to, ali je ta premena uže ugotovljena.
V to svrho je potreba natančnega poistinjenja, kaj je bilo povod tej premeni in stanu predmeta, kateri je nastal po njej.
Pri namenu v javne svrhe bode pogledati v pogodno ali posvetno listino, če je kaka, in zabeležiti njeno vsebino.
Premene, katere so nastale vsled elementarnih dogodkov, morejo se po zmislu postave za stalne smatrati samo tedaj, če je bilo zemljišče popolnem ali deloma uničeno (poginilo) ali je pridobitev kakega pridelka stalno nemožna postala.
To se bode zlasti podalo, ako je površina popolnem odplavljena ter se je kamenje spodnjih tàl odgrnilo.
Tudi take premene je prigledovati z ozirom na to, koliko časa vpliva elementarni dogodek, o priliki drugih uradovanj, sosebno občasnih pregledov.
Na naplave naj se ozir jemlje po postavi stoprav tedaj, kader se prikažejo nad srednjo vôdno višino.
Da se ta stvar poistini, bode poljemerskemu uradniku ogledovati stan vode na vodomeri, če so kaki napravljeni, eventuvalno iz zapisov političnega okrajnega oblastva ali občinskega urada poiskati si potrebnega poučila.
K §>“ 6.
Da bode moči soditi o časnih predmetnih premenah, merodajno je to, da je plodna prst črnica tako z gramozom (prodom) ali peskom pokrita, da se more zemlja samo tako zopet plodna narediti, ako se gramoz ali pesek odpravi, ali pa se plodna prst navozi, do tistega časa pa kakega pridelka doseči ni moči.
Da se poizvé, ali ni elementarnega dogodka smatrati za takega, kakoršen se je, ker izvira iz krajevnih ali podnebnih razmer, uže pri ocenitvi in vcenitvi pridelka v poštev vzel, pogledati je v cenilne izdelke zemljarinske uredbe, katere je torej' še, predno se opravi komisijska ovedba, pri mapni zbirki poiskati.
K 7.
Premene v obdelavni vrsti ne uplivajo na davek.
Vendar je v svrho, povedano v postavi, stalno obdelavne premene poizvedeti in probeležiti.
Ta probeležba obsega torej samo take obdelavne premene, katere je moči po znamenjih v postavi navedenih smatrati za stalne.
Kako je pri tem postopati poljemerskemu uradniku, uravnava se s posebnim tehničnim poukom.
K §fom 8 in 9.
Takoj ko se vzglasijo ali uradoma zapazijo pisni ali računski pogreški taki, kakoršni se povedujejo v §§lh 8 in 9, izvedö se naj v izdelkih prav tako, kakor vsaka druga premena, ki je razvidnosti predmet.
Poprave, o katerih je govor v §f” 8, alineji 2, opirajo se na to, ker se je opazilo, da so se v nekaterih slučajih, nekoliko zvršujoč dela v svrho zemlja-rinske uredbe, nekoliko pri osnovi novih zemljiških knjig, vsled pomotnih stranknih napovedeb zasebni poti oznamenili za javno svojino in narobe javni poti za zasebno imovino, in da se je na podlogi priznanila zemljeknjižnih sodišč dotična premena opravila tudi v izdelku zemljarinske uredbe.
A v teku pritožnega postopka se je pokazalo v večini takih slučajev, da se oznamenilo v zemljiški knjigi ne vjema z dejanskimi razmerami. Taki slučaji naj se v dogovoru sè zemljeknjižnim sodiščem razjasnijo, in ako stvar tako nanese, po razsodbi v to pristojnega upravnega oblastva ali sodišča popravijo.
K §f“ 10.
Odpraviti pogreške v izmeri in njih predočbi na mapi vidi se v svrho redne razvidnosti, dalje pa tudi iz tega razloga potrebno, ker se v osnovo novih zemljiških knjig in o premenah v njih vpisovanji rabijo posnetki katasterskih map, in bi, dočim se pri tem ozir jemlje na ležo predmeta, iz mape razvidno, kriva predočba na mapi lahko povod dajala k prepirom o posestvu.
Ali predno se popravi mapa, treba je prej poistiniti dejanske razmere.
Ako se tu poistini, da se nahajajo pogreški v izračunu površine in čistega donosa, treba je té pogreške popraviti na podlogi §f" 9 postave.
Ako se razglasje odnaša na predočbo posameznih posestnih mej, opraviti je popravo tedaj, ako so prvič stranke gledé mejne poteze ene misli, in torej ni drugega treba, nego mejo v naravi razvidno (očitno) v mapo prenesti, ali se drugič ima razsodba pristojnega sodišča ali upravnega oblastva o pravi mejni potezi.
K §'” 13.
Javna oblastva in upravni organi imajo ne redko priliko, opravljati uradovanja v poistinjenje dejanskih razrnér (n. pr. pri osnovi javnih cest, uredbah rek it.).
Ako se tu opazijo premene v osebi posestnikov in v zemljarinskih predmetih, nalaga postava dolžnost priznaniti jih poljemerskemu uradniku.
V to svrho bodo okrajna poglavarstva dotična pisma izročila davkovuemu nadzorniku, da vanje pogleda, in on jih probeleži.
Poljemerski uradnik naj to probeležbo o zimskih mesecih vsak mesec v poljeopravni dobi o priliki svoje navzočnosti v sedeži okrajnega poglavarstva
pregleda, morebiti v dotična pisma pogledalo, ako treba, zahteva uradno potrdilo, na katero se meri v postavi.
Isto tako dolžni so občinski predstojniki, podpirati poljemerskega uradnika o njegovem delovanji v ovedbo premén, dajoč mu pojasnila, opozarjati ga na nastale premene ter sodelovati pri krajnih poizvedbah v to stran potrebnih.
K §f“ 14.
Zaprostorijo razpravam poljemerskega uradnika, katere je opraviti v občini, bôdi praviloma občinska pisarna.
Kjer posebne razmere ne dopuščajo njene uporabe, dolžna je občina za vsak slučaj posebe priskrbeti pripravno prostorijo.
Priprežnino naj poljemerski uradniki po odmeni, v to za konja in kilometer občasno ustanovljeni in javno razglašeni, s prispevkom deželnega zaloga vred, določenim za dotično deželo, v postaji, v kateri se jemlje priprega, takoj v gotovini plačajo.
Kar se tiče troskov, imenovanih v točki 2 §fa 14, naj občinski predstojniki dotičnim pobotnicam prejemnikov pristavijo potrdilo, da so naračunjeni iznosi krajevnim razmeram primerni.
K §f" 15.
Slučaji, o katerih je govor v tem paragrafu, da naj namreč brezplačno posredujejo občinski predstojniki ali njih zastopniki (zastopniki samostalnik grajščin) ali doverniki, podajajo se zlasti ob uradnih dejanjih, oznamenjenih v §fil' 20, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 29, 30 in 32.
IL Poistiiijenje premén.
K §fu 16.
Začenja se najprej razvidnostim uradno dejanje pri posestnika naznanilu katero se mu naklada po §f° 16.
V zmislu §f0' 16, 17 in 18 postave je posestnikom na voljo dano, v nazna-oilnih rokih premene vzglašati, kakor jim je najpriročneje, pri davkovnem Uradu, ali pri poljemerskem uradniku, in to pri poslednjem tako v uradnici, ka-ker tudi ob času, ko pride v sedež davkovnega urada, ali pa v dotično občino.
O sleharnem razvidnostnem slučaji, t. j. o sleharni premeni, katera se je podala z ozirom na celo posestvo ali na posamezno parcelo, napraviti je vzglasilno polo po obrazci A.
Ako gledé kake parcele nastane ob istem času posestna in predmetna predena, obravnati je obé na eni in isti vzglasilni poli.
Pisne in računske pogreške deti je samo tedaj kot posebne razvidnostne lučaje v posebno vzglasilno polo, ako niso bili enočasno z drugimi premenami 0vedeni.
Osnovati vzglasilno polo je dolžnost davkovnega urada, kakor tudi polje-^ßrskega uradnika, po tem, kakor je li bilo naznanilo pri tem ali onem °pravljeno.
Obrazec A.
OŠteviliti vzglasiine pole dolžan je poljetnerski uradnik in to za vsak dav-kovni uradzâse.
O vzglasilnih polah naj poljemerski uradnik za vsak davkovni urad piše pro-Obrazec B. beležbo po obrazci B.
Ako se naznanilo ustno opravi, naj se potrebni podatki neposrednje postavijo v vzglasilno polo in vzglasujoča stranka naj jih podpiše. Ako bi pa bila oba pričujoča, odstopni in nastopni posestnik, podpišeta naj vzglasilo obé stranki.
Pismena naznanila priložiti je vzglasilni poli in storiti, da se té napolnijo po onih vsebini.
Ako obseza pismeno naznanilo po več razvidnostnih slučajev, spiše naj se, če posebne okolnosti ne zahtevajo posebnega postopka zase, o razvidnostnih slučajih obseženih v enem naznanilu samo ena vzglasilna pola.
Ker bi iz prestopa naznanilnega roka izvirali neugodni nasledki, naj se zvesto pazi na to, da se pismenim naznanilom, kakor tudi vzglasilnim polam, pisanim o ustnih naznanilih, takoj pristavi vzglasila dan.
Ako se naznanilo nadomešča z vpisno (tabularno) prošnjo, vzprime naj se vsebina vpisne prošnje ali vpisnega odloka v vzglasilno polo.
Naznanila v svrho odmere pristojbine naj poljemerski uradnik o priliki, ko biva v sedeži davkovnega urada, pregleda in o tistih slučajih, kateri so razdvid-nosti predmet in se niso uzé v to svrho posebe vzglasili, spisuje vzglasiine pole.
Ako v pristojbinsko odmero poklicani urad ni ob enem davkovni urad, naj prvi na konci vsakega meseca podatke naznanil o pravnih poslih, katerim je predmet posestna premena, priznani poljemerskemu uradniku.
Ako se iz tega priznanila pokaže, da gledé posameznih pravnih poslov ni še vzglasilnih pôl, naj se té osnujejo.
Poslednja alinea §f* 16 meri na slučaj, da seje od leta 1881 zemljariua pobirala na podlogi izdelkov zemljarinske uredbe, da se pa razvidnost teh izdelkov ureduje stoprav s pričujočo postavo, katera obseza zlasti gledé časnih predmetnih premen nova določila.
Do sedaj opuščeno naznanilo ne bodi v kvaro posestnikom tudi z ozirom na premene, katere so nastale od omenjene dobe do veljavnosti té postave, in na-znanilni rok tedaj začenja teči stoprav od dné razglasitve te pr stave.
K §'■ 17.
Določila §r' 17 merijo na to, da naj se napovedbe posestnikov po davko-uradnih in poljemerskik opravilnikih dado tako dopolniti, da bodejo, kar se tiče natančnega oznamenila predmeta, pri katerem je nastala premena, sposobna podloga nadaljšnjim razvidnostnim uradnim dejanjem.
Ako stranka ne more povedati dotične številko parcele, to je po postavi najprej nâlog davkovnega urada, s pomočjo katasterske mape, odnosno napovednega očrta, ugotoviti istovetnost predmeta.
Tako dopolnjene vzglasilno pole naj davkovni urad v razdobjih po Štirinajst dni pošlje poljemerskemu uradniku, odnosno, ako je on pri poljskih opravah, v dotično občino za njim.
V	to 8vrho naj poljemerski uradnik davkovnemu uradu od meseca do meseca izroča bivališčni izkaz.
Razen tega ima poljemerski uradnik dolžnost vzglasila prejemati'tudi o priliki svoje občasne navzočnosti v sedeži davkovnega urada.
V	§f" 17 postave propisano je uže, z ozirom na dopolnitev vzglasil s konca omenjeno, še dalje, da je moči vzglasujoči stranki veleti, da naj zaradi tega, ker pri davkovnem uradu pri tej priči ni moči poistovetiti (identificirati) predmeta, še enkrat pride k poljemerskemu uradniku, odnosno v sedež davkovnega urada.
To določilo se ne smé raztegniti tako. da bi se stranka po nepotrebnem prisilila priti z nova v sedež davkovnega urada.
Ako ni torej davkovnemu uradu nikakor moči ugotoviti istovetnosti, naj vsakakor v 8 dneh najpozneje vzglasilno polo pošlje poljemerskemu uradniku.
Tako bode poljemerskemu uradniku moči, ko bi katasterski izdelki ne zadostovali za ugotovitev istovetnosti, Še pred svojim prihodom v dotično občino na znanje dati dotičnim posestnikom, da se bode o določenem dnevi poistovetil predmet.
Ako se vzglasilo vprinese stoprav po zvršetku poljeopravne dobe, tedaj bode, če se vzglasilo takoj izroči poljemerskemu uradniku, moči, kadar ide za slučaje, kateri ne zahtevajo nobene izmere, in če more poistovetbo poljemerski uradnik opraviti brez nadaljŠnjega zaslišavanja stranke, na premeno ozirati se še pri davkovni porazdelitvi prihodnjega leta.
Ako bi bilo treba zaslišati posestnika, priznaniti milje to s pristavkom, da mu je na voljo še predno pride poljemerski uradnik v občino, k njemu priti in tako, podavši pojasnila, omogočiti, da se bode ozir imelo pri davkovni porazdelitvi.
K §f“ 18.
Poljemerski uradnik pride v občino:
1.	po besedali §,J 19 postave, opravljat poizvedbe o premenah, katere so mu doŠle na znanje.
2.	po besedah §f* 24 postave, opravljat popoln pregled napovedeb tako gledé oseb posestnikov kakor tudi davkovnih predmetov.
Njegovo navzočnost v sedeži davkovnega urada je tako urediti, da pade pi vo tridnevno bivanje v leti 1883 v mesec julij, če pa spada več nego en dav-koven okraj k izmernemu okraju, naj pade prvo bivanje pri enem davkovnem Uradu vsakakor v mesec julij, pri ostalih pa v prvo polovico meseca avgusta; P° tem takem bodi torej prihodnje bivanje meseca oktobra 1883, po tem meseca Januvarja in meseca aprila 1884, odnosno prvega prihodnjega meseca in to naj °8tane tudi v prihodnje.
Vendar naj se v meseci bivanja roki zdaj pa zdaj tako določijo, da bode Umglo finančnodeželno oblastvo, ko bi poljemerski uradnik nagloma zbolel, ali Pu kako drugače oviran bil, še pred iztečajem tretjega meseca po zadnjem biva-nJb poslati drugega opravilnika dotično uradovanje opravit.
V tistih izimnih slučajih, v katerih je bilo za nekaj časa več občin enega davkovnega okraja odkazati izmernemu okraju drugega poljemerskega uradnika, dolžna sta, samoumevno, oba poljemerska uradnika dotična uradovanja opraviti vsak za sebi odkazane občine, in zatorej naj razglas obseza samo te občine.
Obrazec c/„ Razglasi, na katere meri §. 18 postave, naj se spišejo po obrazci G/{ in od-c/s- nosno po C/2.
Pri odpošiljanji teh razglasov naj se poljemerski uradnik ozira na čas, ki je za poštni dohod, odnosno za vročbo potreben, da bode moči ta razglas osem dni, odnosno mesec dni prej razznaniti, nego pride poljemerski uradnik v občine.
Poljemerski uradnik je dolžan o svoji navzočnosti v občini preveriti se, da seje stvar razzuanila po prepisu, primerek razglasa opravljen z dotičnim potrdilom občinskega starejšinstva nase vzeti ter priložiti razvidnostnemu izdelku do-tične občine.
K §f” 19.
Iz vsebine tega paragrafa je jasno, da naj se uradna delavnost poljemerskega uradnika razteza na vse premembne slučaje, za katere je zvedel, bodi po naznanilu stranke, po priznanilu javnih oblastev in organov, bodi da jih je sam zapazil.
V	kolikor priznanila javnih oblastev in organov nimajo užč v sebi podatkov v razvidnost potrebnih, bode jih praviloma kratkim potem dobiti moči, vpogledavši v dotična pisma, ali pa po uradnih potrdilih, na katere meri §. 13.
V	mnogih takih slučajih bode se smelo, ker je bila stvar morda uže izmerjena ali natanko popisana po v to poklicanih veščakih, opustiti posebno poizvedbo na samem mestu.
Ako uže bivajo take okolnosti, bode poljemerski h uradnikov opravilo to> prigled opravljati z ozirom na soglasje z dejanskimi razmerami in sosebno z ozirom na odsih dob nepremenjeno stanje razmer podajajočih se iz pisem.
V	kolikor gledé premén, katero so na ta način prišle poljemerskemu uradniku na znanje, ni užč vzglasilnih pôl, kakor tudi gledé premén, katere je polj6' merski uradnik sam zapazil, osnovati je isto tako vzglasilne pole.
Glavno opravilo poljemerskega uradnika gledé poistinjenja premén bodi, kakor naravno, v poletnih mesecih.
Za to popotno dobo naj poljemerski uradnik do 15. aprila vsakega leta položi popoten črtež ,in duplo“ v odobrenje pred finančno deželno oblastvo.
Istodobno je razglase o navzočnosti v prvih opravnih občinah, kakor tudi o bivanji v sedeži davkovnih uradov z ozirom na zakonite roke izprožiti in p° tem z opravami v prvih občinah začeti.
Finančno deželno oblastvo bode razsojalo o opravnem črteži, a kake pre drugačbe opravljalo samo tako, da to ne bode zadevalo prvih občin.
En istopis odobrenega popotnega črteža položiti je pred finančno mini' sterstvo.
Y	popotni črtež privzeti je najprej tiste občine, za katere so do konca mar-eija došla naznanila ali priznanila o razvidnostnik slučajih.
Na stran se puščajo za nekaj časa 'tiste občine, iz katerih ni do sestave popotnega črteža nič vzglasil ali drugačnih naznanil ali tudi opazil o nastalih premenah; potem tiste občine, v katerih ni opravljati izmčr, ter je moči premene, katere so se vzglasile ali so drugače na znanje prišle poljemerskemu uradniku, brez posebne ovedbe ali zaslišanja strank izvesti na podlogi dokazil, katera se imajo, ali pogledavši v pisma.
Dalje je o sestavljanji popotnega črteža ozirati se na kolobarni red (turnus), o katerem je govor v §f" 18, gledé bivanja v sedeži davkovnega urada, kakor tudi na redni kolobar, katerega se je držati po §'° 24 postave v popolnem popre-gledu občin.
Naznanila o premenah, katera se zgodevajo o navzočnosti v občini, privzeti je vsakakor v ovedbe.
Slednjič se bodo v teku poletja primerile tudi še premene gledé takih občin, iz katerih ni bilo o sestavljanji popotnega črteža nikakih naznanil.
Tudi v takih občinah je ob popotovanji tedaj opraviti ovedbo, če se more to zgoditi tako, da ne moti nikakor pravočasnega zvršila naloge, ki jo daje prvotni popotni črtež.
Poljemerskega uradnika prihod v občino ustanavlja se že naprej ter razglaša na določene dni.
Ako bi torej poljemerskega uradnika n. pr. deževni dnevi ovirali nalogo v kaki občini začeto tako zvršiti, da bi mogel o pravem času priti v bližnjo občino, to je najprej pomisliti, je li moči naslednjim občinam za časa na znanje dati, da se je odložil rok prihoda vanje, ali ne.
Ako je moči, izprožiti je dotično razznanilo.
Ako ni moči Še dalje odlašati, mora poljemerski uradnik o določenem času oditi v bližnje občine ter opuščene izmere, zvršivši svoja uradovanja, v občinah, katerim je bil že poprej naznanjen njegov prihod, in z ozirom na bivanje v sedežih davkovnih uradov začeti.
V	to svrho naj poljemerski uradnik občinam, v katerih so izmere zaostale, z nova v zakonitem roku dâ na znanje, da zopet pride.
Popotovanje naj praviloma izhaja od služnega kraja in zaporednost občin lzvoliti je brez ozira na omejitev davkovnih okrajev golo z ozirom na to da se kode za popotovanje od občine in do sedeža davkovnega urada kar najmenj Časa potrebovalo.
K §'* 20.
Poglavitni svrhi razvidnosti primerno, da se namreč zemljarinski kataster °krani v soglasji z dejanskimi razmerami, treba je zlasti poistinjajoč posestne Premene z vso opreznostjo (previdnostjo) ravnati, da so ové resnični posestnik.
Vzglasilna pola je tisto pismo, v katerem se naj podatki ovedbe izrazijo.
V slučaji alineje 1 §h 20 utesniti se je na probeležbo bistvenih podatkov lstine, in vložbe prepisov ni zahtevati.
(Slov „al .oh.)	Jj7
A listine je preizkušati na to stran, je li v veljavnost pravnega posla mordà potrebno Še privoljenje kakega upravnega ali sodnjega sodišča.
O tem dd pojasnilo ali dotična listina, ali pa se podd potrebnost takega privoljenja iz osebnih razmér izddteljev.
To bode, n. pr. pri osebah, katere 60 pod varstvom ali skrbstvom (kuratelo).
Ako se imajo samo ustna izrecila, to naj se poljemerski uradnik prilično prepriča o istovetnosti osebe in o njeni upravičenosti do prostega razpolaganja z dotičnim posestvom.
Za premene, o katerih se ima golo napovedba ene stranke, ali o katerih so stranke, dasi se je zgodila očitno premena, opustile naznanilno dolžnost in tudi niso prišle na razpravo, naj se, kakor veleva postava, zaslišavši občinsko starej-šinstvo in dva posestnika iz občine, katerima so znane posestne in krajne razmere, s podpisom njih napovedeb pridobi oporišče za nadaljšnji izvedni postopek.
V tem slučaji je treba postopati s posebno opreznostjo in natančnostjo, ker bi se z ene strani lahko primeril kak pogrešek, ko niso pričujoči dotični posestniki, z druge strani pa naj ovedba po §f“ 43 postave daje povod nadaljšnjemu postopku zemljeknjižnega sodišča.
K §* 22.
Premene v predmetu zahtevajo nekaj izmero, nekaj preudarek činiteljev, ki vplivajo na čisti donos, posebno pa dobrote zemljišča.
V tem oziru podkrepuje ovedbo dejanskih razmer zaslišanje dovernikov, veščakov iz občine.
Privzemajo naj se posestniki s pravočasnim pozivom h krajnemu ogledu.
A ker je za komisijsko presodbo predmet merodajen, uradnega dejanja ne more ovirati neprihod posestnika.
Ovedno pismo obstoji v vzglasilnih polah, ki obsezajo podatek poizvedbe in so podpisane po navzočnih.
K §** 23.
Na korist uradovanju, ki naj ustreza dejanskim razmeram, izrečeno je v postavi načelo, da naj bodo pri izmerjanji udeležene stranke pričujoče, ali pa da naj so omejitev zemljišč same opravile.
Dolžan je torej poljemerski uradnik, na vsako izmerjanje pozvati udeležence.
Ako ne pridejo, ukazuje postava vendar izmero, kakor tudi omejitev, ko bi je ne bilo.
V	takem slučaji naj poljemerski uradnik priskrbi tudi omejitveno gradivo.
V	oznamendvanje mejnih črt naj se praviloma rabijo rezani kameni.
Ko bi se pa taki dobiti mogli samo z neprimernimi troški, kakor tudi v slučaji, ko ide za majhne predmote, morejo se rabiti tudi leseni koli.
Po opomnji k tarifi II o izmernih pristojbinah dolžan je v omenjenem slučaji posestnik pridobitelj razen prepisnine in izmernine in pa 20-odstotnega pri-kiada k poslednji povrniti tudi omejitvene troske.
Ti so dejanski troski za dobavo znamek in času primeren delež dnine pomagaču.
Kar se tiče primernosti teh troskov, dobiti je, kakor veleva §. 14, potrdilo občinskega predstojnika na pobotnicah prejemnikov.
Posestnikom, keterih ni bilo na izmerjanje, izdati je priznanilo po obrazci D Obrazec I). ^er po občinskem starejšinstvu za prejemno potrdilo vročiti.
A ko se ugovarja, more se z nova opraviti izmera ob troskih ugovornika stoprav tedaj, ko to dopuščajo uže ustanovljene popotne razporedbe poljemer-skega uradnika.
V takem slučaji nimajo veljave oziri, ki jih postava dodeljuje onim posestnikom, kateri so s pravočasnim naznanilom premen in svojim prihodom k do-tičnim uradnim dejanjem storili dolžnosti, naložene jim po postavi.
Pristojbine za uradna dejanja opravljena v pravilnem službovanji pobirajo se po postavi samo v majhnem iznosu, ki resničnih troškov nikakor ne doseza.
A v prej omenjenem slučaji ni vzroka, da bi se troški pobirali v iznosu pod onim, s katerim se državna blagajnica obremenjuje po opravi dotičnega uradnega dejanja. Zato določa postava v §f‘ 23, alineji 3, da naj se taka vnovična izmera opravi samo ob troških tistega, kateri je tega kriv.
Dolžan je torej ugovornik razen kakih vnovičnih omejitvenih troškov povrniti tudi, kar se je za hrano in pot izdalo.
Troški za hrano naj se po meri porabljenega časa in deleža poljemerskemu uradniku pristoječih prejemkov, to je: plače, dejalnostnih priklad in dijete odmerijo tako, da naj se, kar je potrebovanega časa menj nego štiri ure, računi za pol dné s polovico deleža, kar je časa več nego štiri ure na dan, s celim na en dan spadajočim deležem omenjenih prejemkov.
Popotni troški naj se računijo po tem, kar se je potrebovalo vsled tega posebnega uradovanja.
Daši je daljo finančna uprava samo dolžna, po svojih opravnikih opraviti dati tiste omejitve in izmere, katere se potrebne vidijo, da se izvedö uže zvr-Šene jposestne in predmetne premene v katasterskih izdelkih, naj se vendar podobne zasebne koristi posestnikov pospešujejo v toliko, kolikor je moči ne kvareč pravilnih razvidnostnih uradnih dejanj in ne obremeneč državne bla-gajnice.
Torej je poljemerskim uradnikom dovoljeno, ako zaprosijo posestniki, izmere ali omejitve opraviti tudi tedaj, ko ni Še nobenega razvidnostnega slučaja.
Mejo tem služnim delom dajö uradna dejanja, katera je poljemerskemu Gradniku opraviti, da zvrši popolnem svojo razvidnostim nalogo.
Z ozirom na velikost té naloge o začetku dél na podlogi postave mora se za Sf*daj izmerjanje o zasebni zaprosbi utesniti samo na posamezne slučaje.
S pridržkom, da se pozneje razširi to dovoljenje, bodi za sedaj naslednje za vodilo:
1.	Izmere in omejitve, katere niso potrebne v dognanje razvidnostma slučajev, nego se samo za zasebno korist zélé, opraviti je samo tedaj, ako se je zanje zaprosilo
a)	v svrho nameravane zemljiške delitve, ali
b)	v pojasnilo nepremenjenih posestnih razmer na podlogi podatkov kataster-
ske mape.
2.	Posamezni izmerni slučaj ne sme se raztezati na večjo površino nego na. 1 hektar = 1 oral 1180 □ sežnjev.
Tudi v tega razsežja mejah ne sme se opraviti izmera, ako bi bila po številu delilnih črt, katere je potegniti, zamotana in zamudna. Zategadelj se ne izmerjajo n. pr. parcelovanja za stavišča.
3.	Število sploh v eni občini dopustnih izmer o zasebni zahtevi naj se po času, katerega je že tako potreba za izmere v občini, ki jih je opraviti v raz-vidnostne svrhe, ravna takö, da je smeti o zasebni zahtevi zraven opraviti
o bivanji preudarjenem na en dan v občini največ dve,
»	»	» n d7a dni »	«	» »tiri,
r> n	n	»tri»*»»	» šest,
»	»	»	» štiri „	„	„	„ osem,
„	„	„	„ pet dnî in čez — deset izmer največ.
4.	V nobeni občini, v katero se pride v tečaji delavne dobe, ne sme se, tudi ko bi se primerili vsi gori pod točkami 1, 2, 3, navedeni uve.ti, za skupno število izmer, katere je opraviti o zasebni zahtevi, potrebovati več nego en dan časa.
5.	Taka izmera sme se sploh opraviti samo tedaj, če to nikakor ne moti niti popotnih razporedeb gledé uradnih dejanj, ki jih je opraviti v razvidnostne svrhe, niti nadaljšnjih razvidnostnih izvedeb.
Ako je moči po teh določilih lotiti se izmere, naj poprej posestnik prositelj dd od sebe pismeno ali zapisniško izrecilo, da se zavezuje, kar se nabere troškov, takoj plačati, ko se mu povedö.
O določevanji teh troškov merodajni so isti pomiselki, na katere se je gori ozir jemal za slučaj, ako je po postavi izmero opraviti samo ob troških tistega, kateri je kriv.
Vrhu tega ne smejo državne blagajnice užč zato zadeti nikaki troski, ker se dotično službovanje godi samo v zasebno korist.
Troški torej, katere mora povrniti stranka, so to, kar se potroši za omejitev, potem kar se izda za hrano in popotne troške poljemerskemu uradniku; to naj se poiznajde tako, kakor se gori veleva za tisti slučaj, ko se je izmera opravila ob ugovornikovih troških.
Kar se tiče izračunjenja izmerni h troškov po tarifi II, na j se opravi takoj, ko se je zvršila izmera, v tistem slučaji, če ni nikakor dvomiti, da bivajo ploskve, merodajne za izračunjenje, v mejah v tarifi postavljene minimalne in maksimalne površine. '	v
Drugače naj se izračuni prej površina.
O vseh gori omenjenih iznosih, katere so stranke povrniti dolžne, naj polje-merski uradnik spisuje odrezen (juksten) sešitek po obrazci E ter enakoslovno Obrazec E. izdaje odreznice (jukste).
Desnostranska odreznica s priloženo potrdilno golico vred poslati je nemudoma davkovnemu uradu.
Davkovni urad naj izkazane iznose propiše v probeležbi, katero je pisati po obrazci F', izpolni na hrbtu jukste pridejani pristavek in na to juksto po Obrazec F. občinskem starejšinstvu plačilo dolžnemu vroči proti prejemnemu listu.
Iznos se poterjava ob enem času kakor zemljarina.
Potrdnieo o propisu juksti pridejano naj davkovni urad izpolni, odloči in v osmih dneh nazaj pošlje poljemerskemu uradniku.
Zaračunjajo naj se pobrani iznosi v poddnevniku za zemljarinski kataster.
Davkovnega urada potrdnieo o propisu naj poljemerski uradnik pridene svojemu mesečnemu popotnemu računu in dotični mesec poočiti v tistem kosu jukste, kateri pri njem ostane.
Računski oddelek, kateremu je naloženo ugotovljenje popotnih računov, bode tč potrdnice zbiral in na njih podlogi pobiranje in zaračunjanje pristojbin prigledoval.
Za tehnični postopek pri izmerjanji merodajna so posebna izmerna določila
Gledé tistih slučajev, v katerih o vzglašenih zemljiških delitvah ni treba opravljati izmere po poljemerskem uradniku, merodajen je ukaz ministerstev za. pravosodje za finance od 1. junija 1883 (Drž. zak. št. 86), kateri^obseza propis o uvetih, pod katerimi je pri vzglašenih zemljiških delitvah opustiti izmerjanje po poljemerskem uradniku.
Poljemerski uradnik naj v vsakem posebnem slučaji preizkuša, če so uveti tega propisa izpolnjeni.
Ako se pokaže tu kak pogrešek, katerega ni moči odpraviti brez izmere, naj se izmera opravi.
Ker bode v tem slučaji stranka dolžna opraviti potarifne pristojbine in je torej materijalno na škodi, naj se z nova izmera opravi samo tedaj, ako se po haž.e, daje izmera zares potrebna, zaradi pogreškov prinesenega črtežnega začetka, katere je neizogibno odpraviti v razvidnosti svrho.
Nasprotno je posestnikom na korist, da se pazijo večkratne oŠkodbe po takih pogrešnih izdatkih.
Ako bi bili torej kaki neresnični izdatki geometričnih črtežev sè strani upravičenih zasebnih tehnikov, naj se to priznani c. kr. okrajnemu poglavarstvu, kateremu bode nalog, to na znanje dati oblastvu, pristojnemu upravičevati zasebne tehnike.
K §f" 24.
Da se hode poljemerski uradnik v popolnem popregledu občin držal kolobar-nega reda prepisanega v postavi, naj začenši od leta 1884 razdeli odkazani mu
Obrazec G.
Obraioc H.
Obratec J.
okraj v tri skup:ne občin, in ko sestavlja letni popotni črtež, naj se ozira na to, da bode v tečaji vsakega leta vselej ena teh skupin v popregledu odpravljena.
Za napravo skupin ni to merodajno, če so prišla iz občin vzglasila o premenah ali ne.
Prvi popregled bode opraviti v prvi skupini v letu 1884, v drugi skupini v letu 1885 in v tretji skupini v letu 1886, in na to pride v letu 1887 zopet prva skupina na vrsto.
Da se dobode na to stran potreben razgled, napraviti je probeležbo po obrazci G.
V	njej naj se propišejo vse občine tistega okraja po davkovnih okrajih v abecednem redu.
Kar se tiče popregleda, postopati je tako:
1.	Oprava popregleda in svrha njegova naj se z razglasom po obrazci H, kakor v kraji navadno, razznani ter posestniki naj se povabijo, določenega dné priti v občinsko pisarnico.
2.	Razprava naj se začne z došlimi posestniki in z njimi s pomočjo posestnih pol in napovednih začrtov, eventuvalno map, parceloma razjasni, jeli v posesti ali v predmetu nastala kaka primena.
Ako se tu pokažejo kaki pomiselki, katerih ni moči rešiti s pomočjo izdelkov ali z ustnim zaslišanjem, ali če ide za krajne premene ali zemljiške delitve, to naj se z nadaljšnjim postopkom počaka do poizvedbe na samem mestu.
3.	Na to naj se enako preizkušajo posestne pole ne došlili posestnikov ter izprožijo na to stran primerna zaslišanja došlih posestnikov kakor tudi občinskega starejšinstva.
S tistimi slučaji, katerih ni na ta način moči za gotovo na čisto deti, naj se tudi počaka do poizvedbe na samem mestu.
4.	Ko so končane té razprave v občinski pisarnici, začeti je takoj krajno poizvedovanje ter z njim združiti potrebne izmere.
V	postavi se veleva, da je k temu udeležene posestnike povabiti s posebnim priznanilom.
To priznanilo naj so spiše po obrazci J.
Da se s tem priznanilom in njegovim vročevanjem ne bodo zakasnjevali nadaljŠnji uradni postopki, naj se užč o razpravljanji pazi na tisti čas, ko bi se utegnile, kakor kaže, začeti krajne poizvedbe in izmere, in po tem, kolikor bodo užč odpravljenih posestnikov posameznih kosov, užč o razpravljanji izproži naredba posebnih priznanil in njih vročbo.
5.	Razen tistih zemljišč, za katera se užé po ustni razpravi pokaže, da jih je ogledati potreba, obhodijo naj se vsekakor:
a)	zemljišča ob vodah,
b)	krajni (selni) kos,
c)	tisti del poljan, pri katerem se godé bolj pogostoma parcelovanjo.
6.	O razvidnostnih slučajih, ovedenih o popregledu, naj so spisujo za vsakega posestnika, v katerega posestvu so nastalo premene, ako ne kažejo posebne okolnosti, da bi bilo dobro posamezne premene razpravljati zase, ena vzglasilna pola, ter z njo nadalje uradno postopa.
7.	Slednjič je o zvršenem popregledu spisati kratek zapisnik, v katerem naj se najprej o kratkem razloži, kaj se je podalo iz popolnega popregledovanja posestnih pôl, na to naj se oznamenijo obhojeni kosi, navedö o tej priliki spisane vzglasilne pole, ter zapišejo kaka druga opazila, katera so se podala gledé pre-mčn, ki se še pripravljajo (nastanje naplavov, opuščenje zemlje zaradi nameravanega parcelovanja za stavbne svrhe it.).
K §f* 27.
O vcenitvi v svrho zemljarinske uredbe vvrstilo so se v nekih slučajih parcele z večjo površino, a ene in iste obdelavne vrste, po srednji dobroti skupnega sveta v tarifno vrsto, katera tej vstreza.
Ako se taka parcela deli med več posestnikov in bi enemu posestniku pripadel kos, kateri je ves najmanjše dobrote, tedaj bi ne bilo pravično, porazdeljevanju čistega donosa samo površino v podlogo vzeti, ker bi se s tem primernost davka premaknila, kakor tudi podloga ocenjevanju posameznih ločnih kosov predrugačila in njih prodaja otežila.
Postava dodeljuje iz teh ozirov porazdelitev čistega donosa po dobrotnih razlikah.
Ali tak slučaj more nastati samo tedaj, če se je celo zemljišče z ozirom na dobrotne razlike vcenilo v srednji, a ne v prvi ali zadnji tarifni razred.
Razen tega je pomisliti, da je ta porazdelitev olajšilo posestniku, za to se ne sme opraviti proti volji njegovi.
Tudi bode poljemerskemu uradniku posebno delati na to, da se, če samo eden udeleženih posestnikov prosi za porazdelitev, stvar z lepa poravna, in da se ne daje povod kakim poznejšim prepirom.
O porazdeljevanji čistega donosa bode na posamezne dobrotne razlike, ko-kolikor moči, uporabljati njim primerne tarifne postavke.
Ker je pa porazdelitev v mejah skupnega čistega donosa prvotne parcele tako opraviti, da mora vsota čistih donosov najdenih za delne parcele enaka biti prejšnjemu skupnemu čistemu donosu prvotne parcele, to naj se kake razlike številoma porazdelé.
Po tem takem ne bode v nekih slučajih najdeni donos po številu na tanko ustrezal tarifnemu postavku.
Da se pozneje tak postavek ne bode smatral za pogrešnega, za to je potreba v razvidnostnih izdelkih (vzglasilnih polah, premembnem izkazu, posestnih polah, izrecno opomniti, dato čistega donosa Število izvira iz porazdelitve čistega donosa.
K §'°m 21, 28 in 29.
Ako se zlagajo poljedelska zemljišča, napravi se zložni črtež na podlogi ka-tasterskih map in posebnih izmer s pripomočjo veščakov in deželna komisija £a potrdi.
Pri vsakem takem zlaganji zemljišč ustanovi se posestna razmera in površna posestva, katero pripade v prihodnje vsakemu posestniku, in potem se po cenitvi poiznajde vrednost zamenjavanih in odmenjavanih kosov.
Takoj torej, ko se ima potrdilo zložnega črteža, bodo premenjene razmere, kakor so se s tem naredile, podloga uadaljšnjim uradnim dejanjem poljemerskega uradnika.
Iz primerjanja skupne vrednosti zloženega zemljiškega obsežka s čistim donosom katasterskim, kateri nanj spada, podaje se razmerno Število po odstotkih, katero je uporabiti pri ovedbi čistega donosa za odmenjane kose, prisojene posameznim posestnikom.
Dotični postopek je v obrazci K z izgledom pojasnjen. Ako je dalje ovedeti treba čisti donos za stalne obdelavne premene, pri posameznih odmenjanih kosih vsled premenjenega okmetovanja po zvrŠeni zložbi nastale, ni moči tudi tukaj ravnati se po ustanovljenih tarifnih postavkih, nego čisti donos, ki spada na zložena zemljišča, porazdeli se naj na posamezne obdelave po določenih iznosih z ozirom na okolnosti omenjene v §f" 29 postave.
III.	Davkovne oprostitve.
K §fu 30.
Dobo davkovne prostosti računiti je po tistem letu, ki pride prvo po zvrše-nem okrčenji.
Treba je torej čas zvršenega okrčenja poistiniti ter podatek poočititi v vzgla-silni poli.
Znamenje zvršenega okrčenja je:
1.	da uporaba posebne človeške moči, katere je bilo potreba, da seje zemlja plodna naredila (n. pr. odkopa, razstreljenja kamenja, posušenja) sedaj ni več potrebna, in je torej
2.	moči začeti okmetovanje.
K §f0 31.
V	svrho davkovnega odpusta vsled po nenavadnih elementarnih dogodkih nastalega časnega opuščenja treba je najprej omejiti tisto dobo, katera je dovol jna, ako se dela nemudoma zaönö, da zemlja zopet plodna postane.
V	določbo té dobe merodajne so po postavi dejanjske razmere, kakor se v opu9tošenem okoliši ovedö za večino posestnikov, katere je zadel elementarni dogodek.
Z ozirom na to, naj poljemerski uradnik najprej preudari razsežjo opusto-šenega okoliša.
V	opustošenem okoliši podadö se razliko v stopnji opustošenja, po katerih se dad<5 gledé zemljišč, katera je enakomerno zadel elementarni dogotek, ustanoviti posamezne vrste (kategorije).
Z ozirom na té posamezne vrste bode poljomerskemu uradniku po svoji sodbi, kakor tudi po zaslišavanji občinskih starejšinstev, ter posestnikov in do-vernikov veščakov, katere je po 22 postavo privzemati k ovedbi, preudariti, koliko časa bo le pač potreba, da se po stopnji opustošenja odpravi plodnosti ovira.
Doba, za katero se tu gledé večine po elementarnem dogodku zadelih posestnikov spozna, da ustreza dejanskim razmeram, da se odpravi plodnosti ovira, bode merodajna tudi za ostale posestnike, spadajoče v isto vrsto oškodovanja; pri tem se ne gleda na to, je-li kdo voljân z večjimi troski v krajšem času svet pripraviti v prvotno stanje ali dotična dela na daljše razdobje raztegniti, nego preudariti je samo stvarno okolnost, da more po krajnih razmerah v opustoŠe-nem okoliši skrben poljedelec s pripomočjo domačih delalnih moči v določenem času doseči pridelek.
Takoj ko se je ovedelo toliko, naj se pokvarjena zemljišča začnč vvrsčevati v določene kategorije.
Ako so bile posamezne parcele pokvarjene po vsem svojem razsežji, posneti je njih površino iz zemljarinskih izdelkov.
Ako se je pa opustil samo kos zemljišča, katerega zaradi obširnosti ali nepravilne oblike ni moči določiti z očmi, izmeriti je pokvarjeni del.
Z ozirom na poslednjo alinejo §f* 16 postave utegne tudi biti, da je treba poistiniti razmere, merodajne za dovoljenje davkovne oprostitve, gledé takih začasnih predmetnih premen, katere so nastale po elementarnem dogodku, ki se je primeril pred veljavnostjo té postave.
Ker je v teh slučajih mogoče, da so se pokvarjena zemljišča v tem času zopet obdelavah začela, in bode težko razsoditi, kako močno so bila opustošena, postopati je, da ne bode kakih neupravičenih zahtev, pri dotičnem ovedovanji s posebno skrbnostjo in opreznostjo, ter praviloma preizkušnjo raztegniti na posamezne parcele.
K §f0 32.
Po določilu alineje 3 tega paragrafa naj se davkovni odpust raztegne tudi na leto, v katerem je nastal elementarni dogodek, ako dotični posestnik nima uže zaradi pokvarjenja pridelka pravice do davkovnega odpusta za pokvarjenja leto.
Da bode moči z ene strani posestniku podeliti to olajšilo, z druge strani za-prečiti, da se ne bode vsled omenjenega imena, kakor tudi zaradi opuščenja zahteval dvojen davkoven odpis, eventuvalno, ba se ne bode izprožil dvojen odpis, naj se poljemerski uradnik prepriča, če se je zahteval davkoven odpust, če se je spisal izdelek o elementarni pokvari in če se dotični posestniki gledé tistih parcel, za katere se zahteva davkoven odpust zaradi opuščenja, nahajajo v izdelku o elementarni pokvari.
Podatek vseh ovedeb skup naj se razloži v vzglasilnih polah, in na njih podlogi spiše probeležba o časnih predmetnih premenah po obrazci L.
Finančno deželno oblastvo, kateremu pristoji po §fu 33 razsodba o časnih davkovnih prostostih, naj tu, te izdelke skrbno primerjajoč z izdelki o dovoljenji davkovnih odpustov, ugotovi, bivajo li tu uveti alineje 3 §f“ 32 ali ne.
K 33.
Dohajajoče prošnje eventuvalno vzprijete vzglasilne pole v zadobljenje časue davkovne prostosti naj se oznamené z dnem dohoda ter politično okrajno oblastvo, eventuvalno davkovni urad naj jih (akoj pošlje poljemerskemu uradniku.
(SlovouUcU.)	KU
Obrazec L.
Razsojajoče finančno deželno oblastvo bode razen opreznosti, užč k §fu 32 omenjene, pazilo na dostajanje rokov in na nasledke, ki se držč njih prestopa, zatorej naj vsakakor na tanko oznameni začetek in konec davkovne prostosti.
IV.	Izvedba preinén.
K §fu“ 11, 34 do 49.
A.	Postopanje poljemerskega uradnika.
Izvedba premen, izločivši stalne obdelavne premene in časne predmetne pre Obrazec M. mene, naj se opravi v izkazu o premenah po obrazci M, in v individuvalnih posestnih polah na podlogi vzglasilnih pôl, katere obsezajo poizvedeb podatke.
1.	Postopanje z v z glasil ni mi polami.
Takoj, ko so se premene poistinile, kakor veleva postava in, ako treba, izmerile ter se je površina s čistim donosom vred izračunila, naj poljemerski uradnik izpolni dotične predele vzglasilne pole, ter podatke prenese v pre-membni izkaz.
Dalje naj se tekoče število premembnega izkaza po razločku, ali se je izvedba dokončno opravila ali začasno, postavi v vzglasilno polo.
Tako uradovane posestne pole, s kakimi dokazili vred, naj se dalje gledé tistih občin, za katere se imajo nove posestne pole, koncem vsacega meseca izroéé davkovnemu uradu, da naj on dalje z njimi uraduje po zmislu §f> 42, potem pa tudi zemljeknjižno sodišče po zmislu §fl"' 43 in 44 postave.
Takoj ko se té vzglasilne pole vrnejo od zemljeknjižnoga sodišča po davkovnemu uradu, naj poljemerski uradnik preizkuša, če se je po priznanilih zemljeknjižnega sodišča na vzglasilnih polah zemljiška knjiga v soglasje dela s katastrom, ali če bivajo še kake razlike.
Ako té razlike merijo na take vpise, kateri so predmet zemljestanske (irno-vinske) pole (parcelno število, ali drugo oznamenilo parcele) in predočbe na mapi zemljeknjižnega sodišča, naj poljemerski uradnik izproži razjasnilo ali odpravo razlik po naslednjih določilih in potem eventuvalno popravi vzglasilno polo.
Ako se pa iz priznanila zemljeknjižnega sodišča pokaže, da se, poleg postopka zvršenega po §fu 43 alineji 3 postave, gledé osebe posestnikove, vpis zemljiške knjige ne strinja z vpisom na vzglasilni poli, to ostane vpis na vzglasilni poli v veljavi tedaj, ako je do dobrega zanesljivo poistinjeno, da oseba vpisana na vzglasilni poli dejansko biva v posesti in torej gledé osebe posestnikove knjižna uredba ni še gotova. A v tem slučaji naj se, po besedah §f‘ 44 alineje 3 postave, ime posestnika vpisanega v zemljiško knjigo poočiti tako na vzglasilni poli, kakor v ostalih razvidnostnih izdelkih.
Vendar, ko bi se po podatku sodnjega postopka pokazalo, da se ni z vršila posestna mena, katero je poizvedel poljemerski uradnik, odnosno, da se je morala
razveljaviti, to naj tudi ne bode nadaljšnje izvedbe v razvidnostnih izdelkih na podlogi vzglasilne pole, odnosno, ako bi se bila taka izvedba uže začasno zgodila po naslednjih določilih, to naj se po glasu §fa 29 postave nazaj dene v prvotno stanje.
2.	Postopek s premembnimi izkazi.
Kakor je bilo prej rečeno k 1, naj se, ko so poistinjene premene, podatki vzglasilne pole prenesč v premembni izkaz.
Ta izkaz ostane pri razvidnostnem izdelku in iz njega bodi moči vsak čas razpregledati zvršena uradovanja poljemerskega uradnika.
Pri tistih razvidnostnih slučajih, katerih ni moči takoj dokončno izvesti po naslednjih določilih, naj se za sedaj v predelu „Opomnje“ zapiše pristavek „začasno“.
Premembne izkaze je pisati po občinah in letih in koncem leta pridenejo se parcelnemu zapisniku, odnosno popravljeni poobčinski razredni sestavi.
3.	Postopek s posestnimi polami.
Izvedbo v posestnih polah je postopno (sukcesivno) v teku leta opraviti, in to najprej gledč tistih premen, katere je moči dokončno izvesti.
Pri dokončni izvedbi premčn paziti je na razloček, kateri se podaje iz tega,
Če se imajo za dotično občino novo zemljiške knjige ali ne.
Z ozirom na tiste občine, katerim niso osnovane nove zemljiške knjige, razteza se dokončna izvedba na slučaje v §fa 35 oznamenjene in vrhu tega tudi še na slučaje §f‘ 36, ker za take občine ni potreba dogovora sè zemljeknjižnim sodiščem, nego je postopati samo s tako opreznostjo, da se zagotovi davkovna porazdelitev, kakor ustreza dejanskim razmeram.
Vendar se more tudi v slučaji, ko je po §f" 36, alineji 2 v pravovezen posesten predevek potreba privolitve kakega upravnega ali sodnjega oblastva, izvedba začasno opraviti tedaj, če je posestna mena uže dejanjsko nastala, ker je upati privolitve.
Priznanilo v slučaji §f* 36, alineji 3 naj se izproži po obrazcih N/t in N/2 Obrazec N/,, proti prejemnemu potrdilu in to vsem udeležencem.	N/*-
A izvedba ne sme se začeti, dokler ni dokaza, da se je opravilo priznanilo) m dokler ne poteče pritožni rok.
Kar se tiče tistih občin, za katere se uže imajo nove zemljiške knjige, sme Ro izvedba, razen slučajev oznamenjenih v 35 za sedaj samo začasno opraviti.
Začasna izvedba premčn v slučajih, imenovanih v §fu 45, št. 2 in 3, naj se Rtoprav 15. novembra vsakega leta prične gledč tistih slučajev, za katere, kakor kaže, v tečaji tistega leta no bode moči odpraviti ovire dokončne izvedbe.
Koncem leta naj se davkovnemu uradu izročč vse posestne pole, pri katerih n' bilo nikake premene, ali pa so je v njih premena užč dokončno ali začasno
izvêdla, s tistimi vzglasilnimi polami vred, na katerih podlogi je dodatno opraviti propis ali odpis ali pa zadobiti privolitev časne davkovne prostosti zaradi okrčenja, da se bode nanje ozir jemal o porazdelitvi davka za prihodnje leto.
Tudi je priložiti spisek tistih posestnih pôl, pri katerih se izvedba (n. pr. zaradi tega, ker jim je Še izračuniti površino in čisti donos) še opravlja.
Poslednje treba da dojdejo postopno do 15. aprila prihodnjega leta najpozneje davkovnemu uradu, in davkovni urad naj pusti porazdelitev davka za to leto gledé tistih, ki so tu udeleženi, „in suspenso“, in pobere naj se sedaj po §'" 5 postave od 9. marcija 1870 (Drž. zak. št. 23) davek samo po izmeri poprejšnjega leta, tako da bode pozneje poravnava.
B.	Posebna določila, da se doseže’'soglasje zeailjnrinskega katastra se zemljiško knjigo za tiste občine, za katere se osuovavajo nove zemljiške knjige ali pa so se
iižč odprle.
K %‘°m 11, 40 do 44.
Da se doseže, kakor je načelno izrečeno v §f" 11 postave, soglasje zemlja-rinskega katastra z železniškimi in rudarskimi knjigami, dalje z novimi zemljiškimi knjigami, osnovanimi na podlogi izdelkov zemljarinske uredbe, razločati je po §'“ 43 postave mej vpisi, kateri so predmet imovinski poli in onimi, kateri se odnašajo na kako stvarno pravico (posestno, svoj insko pravico), katera je podloga osebni davkovni dolžnosti.
Da se doseže soglasje z vpisi na imovinski poli, naj poljemerski uradnik priznanila, katera mu od zemljeknjižnega sodišča vsled osnove novih zemljiških knjig, kakor tudi po odprtji nove zemljiške knjige po zvršitvenih določilih pravosodnega ministerstva k postavam, kako osnovati, popravljati in pisati zemljiške knjige, dohajajo o premenah v parcelnih številih in drugačnih oznamenilih parcčl, potem v predočbi na mapi zemljeknjižnega sodišča, preizkuša na podlogi katasterske mape in razvidnostnih izdelkov.
Ako ni o preizkušnji ni kake izpotike, naj se priobči zcmljeknjižnemu sodišču, da se dotične premene izvedö po oznamenilih, katere je ono izvolilo, v zemljarinskem katastru, in izvedbo takoj izprožiti.
Ako ni moči ohraniti oznamenil, katera je izvolilo zemljeknjižno sodišče, ali pa priznanjeni ležni začrti niso taki, da bi bilo moči po njih izprožiti predočbo premene na katasterski mapi, to naj se pravšna parcelna oznamenila, odnosno izpotike, katere so, priznanijo zemljeknjižnemu sodišču.
Ako zemljeknjižno sodišče ne more odpraviti izpotike, katera se je pokazala gledé ležnega začrta, a je vendar potrebno, da se predoči premena na ka tasterski mapi, ali če priznanilo zemljeknjižnega sodišča meri na to, da je zaradi različne obremenitve potreba deliti predmet, kateri je pod onim parcelnim številom vpisan v katastru, ali pa slednjič na premene v obdelavnem načinu zemljišč, naj poljemerski uradnik, ko pride prvič v dotično občino, opravi potrebno izmero, odnosno poistini, jeli obdelavna premena stalna ali ne.
Po tem, kar se je našlo po izmeri ali poizvedbi, naj se opravi izvedba, od nosno probeležba prernén v zemljarinskem katastra, in dotične podatke je pri-znaniti zemljeknjižnemu sodišču.
Dalje je poljemerski uradnik dolždn premene, katere je on poizvedel, ako zahteva zemljeknjižno sodišče, v zemljeknjižno mapo vrisati tudi užč v polje-opravni dobi o svoji navzočnosti v sedeži davkovnega urada.
Ako bi pa treba bilo opraviti toliko vrisâvanj, da bi jih poljemerski uradnik ne zmogel v času svojega tridnevnega bivanja v sedeži davkovnega urada, to naj se, kar ostane dela, opravi v tečaji zimskih mesecev.]
Ko bi bilo vrhu tega zaradi obširnih prernén v prvotni predočbi na kata «terski mapi napraviti treba novo katastersko mapo, to se bode zemljeknjižnemu sodišču o zahtevi izdâl ali odtisek dotičnega lista v novolitografovani mapi, ali ročno risanje proti temu, da se opravi po tarifi pripadajoča pristojbina.
Gori omenjenega vrisavanja poizvedenih premen v mapo zemljeknjižnega sodišča ne bode potreba, ako biva gledé delitve katasterske parcele, užč izvedene v zemljiški knjigi, pri davkovnem uradu začrt, in gledé té parcele sedaj nastane z nova kaka premena.
V tem slučaji naj geometer premeno vrisa v začrt.
Da se doseže soglasje zemljiške knjige sč zemljarinskim katastrom, kar se tiče osebe posestnikov, zvé z ene strani poljemerski uradnik po priznanilih zemljeknjižnih sodišč, oznamenjenih v §fil' 40 in 41 postave, o katerih se govori užč v občni zemljeknjižni postavi, za sleharni odpis in pripis gledé kake nepremičnine.
Kar se tiče priznanil zemljeknjižni h sodišč, o katerih je beseda v §f" 41. naj si poljemerski uradnik dotične za osnovo vzglasilne pole potrebne date zabeleži ob svojem občasnem bivanji v sedeži davkovnega urada (urada za odmero pristojbin), in po §f” 19 postave, ako bi bilo potreba kakega pojasnila, dobi ga naj pogledavŠi v javne knjige, katere se pišejo pri sodišči.
Z druge strani daje se zemljeknjižnemu sodišču s tem, da mu poljemerski uradnik pošlje spise o poistinjenih posestnih premenah, povod, izvesti postopek, kateri se veleva s postavo od 23. maja 1883 (Drž. zak. št. 82).
Poljemerski uradnik jo vrhu tega dolžan, o priliki svojega bivanja v sedeži zemljeknjižnega sodišča skrbeti kratkim potem za koristno dogovarjanje, da se razjasnijo in odpravijo kake razlike med zemljiško knjigo in zemljarinskim katastrom.
C.	Postopek davkovnega urada.
Davkovni urad je dolžan najprej vzglasilne pole dohajajoče mu gledé tistih °bčin, za katere so nove zemljiške knjige osnovane, takoj preizkušati na to 8tran, če so se pravni posli, oznamcnjeni v njih, užč naznanili za odmero pristojen ali ne.
Ako ne, vpisati je dotične pravne posle v probeležbo po obrazci O in ob obrazec O eQem vzprijeti v iskalnik B pristojbino dolžnih dejanj.
0bra?pc P.
Za davkovno porazdelitev naj se za nekaj časa v razkaznici zemljarinske porazdelitve pri dotičnem posestniku, pridevši številko vzglasilne pole, poočiti, da se bode ozirati na premeno.
Opravljene probeležbe naj davkovni urad potrdi v predelu vzglasilne pole za to namenjenem, sklieavši se na postavke iskalnika B in porazdelitvene razkaznice.
Nato naj davkovni urad tč vzglasilne pole, z dokazili vred, nemudoma izroči zemljeknjižnemu sodišču.
Vračajoče se vzglasilne pole naj se, ko so se zabeležile date, katere bi bile morebiti bistvene za odmero pristojbin, iz priznanil zemljeknjižnega sodišča, nemudoma vročč poljemerskemu uradniku.
I). Postopek e. kr. uradov za odmero pristojbin.
Ako urad poklican v odmero pristojbin ni tudi davkovni urad, naj polje-merski uradnik predno izroči vzglasilne pole davkovnemu uradu, tč pole primerja s priznanili, ki mu dohajajo na podlogi §f' 16 tega propisa od c. k. urada za odmero pristojbin, in nato temu uradu priznani date vzglasilnih pôl z izkazom po obrazci P gledč tistih pravnih poslov, o katerih za odmero pristojbin ni bilo nikakega priznanila.
Urad za odmero pristojbin naj o tem piše probeležbo po obrazci O ter dotične pravne posle vzprime enočasno v iskalnik B o pristojbino dolžnih spisih.
K. Poseben postopek sè stalnimi ohdelavnimi in èasnimi predmetnimi premenami.
Stalne obdelavne premene probeležujejo se po §r“ 7 samo pri poljemerskem uradniku.
Kar se tiče poistinjenih časnih predmetnih premen, naj se probeležba zaukazana k §fu 32 z dotičnimi prošnjami in vzglasilnimi polami vred praviloma vroči stoprav, ko je pretekla poletna opravna doba, davkovnemu uradu, kateri naj ta spis po davkoizmernem oblastvu I. stopinje v razsodbo položi pred finančno deželno oblastvo.
Na podlogi tč razsodbe, katero naj finančno deželno oblastvo poočiti v pro-beležbi, naj davkovni urad zemljarino odpiše, odnosno v imovino pripiše, in nato probeležbo s prilogami vred vrne poljemerskemu uradniku.
Ta naj dovoljene časne davkovne oprostitve in čas, doklej trajajo, poočiti v posestnih polah pri dotičnih parcelah.
Ako ide za časne predmetne premene, katere so uže v prejšnjem letu nastale, a poistiniti so se mogle stoprav v tekočem letu, to je z dotičnim spisom po-sebe nemudoma dalje postopati.
F. Začasna izvedba v slučaji §f“ 45, št. I.
Z ozirom na začasno izvedbo premen, za katere je potreba obširnejih izmčr, držati se je naslednjega:
1.	Delitvene razkaznice, katere naj železnocestne uprave izročajo poljemer-skemu uradniku in vred podpisujejo udeleženi posestniki, morajo obsezati date iz obrazca Q razvidne.
Čisti donos dotičnih parcel vpise poljemerski uradnik na podlogi izdelka posestne pole.
2.	Gledé predmetnih premén, povedanih v §fu 47, na katere se je po želji železnocestne uprave ozirati užč ob začasni izvedbi, naj ona prinese poseben izkaz, priloživši potrebna dokazila (začrte, popise it.).
3.	Poljemerski uradnik naj delitveno razkaznico skrbno primerja z dotič-nimi posestnimi polami, in kar zapazi napak, takoj popravi ali pa priznani že-leznocestni upravi, da jih ona pojasni.
4.	Začasni premembni izkaz naj se sestavi po zgledu, kakor je izveden v obrazci R.
Posestne pôle naj se za sedaj ne popravljajo, nego začasni premembni izkaz bodi v to, da se bode ozir jemal ob davkovni porazdelitvi, po kateri je pre-inembni izkaz takoj vrniti poljemerskemu uradniku.
5.	Pri dokončni izvedbi na podlogi dokazil, prinesenih po §f“ 48, naj se najprej kake premene poočitijo v začasnem premembnem izkazu.
Ako se tu ne pokažejo nobene ali pa samo nebistvene premene, ni potreba novega premembnega izkaza, nego začasni naj se s podpisanim pristavkom „dokončni“, na naslovni strani, za dokončnega oznameni ter priloži parcelnemu zapisniku, odnosno razredni sestavi poizvedbi pritožeb.
6.	Na podlogi premembnega izkaza, kateri je za „dokončnega“ ozuame-njen ali pa z nova napravljen, naj se nato tudi izvedejo premene v posestnih polah, in z njimi naj se dalje postopa kakor o drugih premenah.
7.	Da se laže ovedö površine in čisti donosi, naj si poljemerski uradnik v težavnejih slučajih pomore s posebnim izkazom po obrazci S, katerega je priložiti premembnemu izkazu.
8.	Ako bi se pri dokončni izvedbi gledé geometrične predočbe pokazala kaka razlika med črteži, katereje podala železnocestna uprava, in med katastersko mapo (n. pr. s tako zvanimi zasukàvanji), to je najprej delati na to, da se ta razlika odpravi dogovorno sè železnocestne upravo, eventuvalno, ovedbo je na samem mestu, odnosno izmero opraviti.
9.	Podobno tem določilom (1—8) naj se na podlogi §,a 49 postopa tudi o začasni izvedbi premen, katere so vzglasile druge stranke, in za katere je potreba obširnejih izmér.
V.	Kakor ozir jemati pri davkovni porazdelitvi.
IK 50—53.
Pri davkovni porazdelitvi jemlje se po določilih postave ozir praviloma od ščetka leta.
lzimek bode samo gledé zemljišč, katera se smatrajo za stavišča, po §fu 51.
Obrazec (J.
Obrazec K
Obrazec S.
Priloga k 54.
Pri premenah v osebi posestnikov, na katere ni bilo po njih krivdi moči tudi začasno ozirati se od leta, ki pride prvo po premeni, in se torej po §f° 53 postave davek zahteva za naprej od posestnika vpisanega v kataster, dano je strankam na voljo, da se, kar se tiče plačevanja davka, zasebnim pôtem med seboj pogovoré.
Ako se vsled izvedbe premen podadö dodatni propisi ali odpisi, ali če je na podlogi vzglasilnih pôl razsoditi gledé časne davkovne prostosti zaradi okrčenja, to naj davkovni urad dotične posestne pole z vzglasilnimi polami vred. ki k njim pripadajo, naravnost položi pred davkoizmerno oblastvo prve stopinje, in ono naj preizkuša, jeli so izpolnjeni zakoniti uveti za dodaten propis in odpis, ter na to napravi „in duplo“ propisni, odnosno odpisni izkaz. En istopis prepisnega izkaza s posestnimi in vzglasilnimi polami vred vročiti je takoj v ugotov-Ijenje davkovnemu uradu, drugi istopis položiti pred finančno deželno oblastvo, katero izproži probeležbo dodatnega prepisa.
. A oba istopisa odpisnega izkaza z dokazili vred, kakor tudi vzglasilne pole o okrčenjih, na katerih podlogi se prosi za dovoljenje časne davkovne prostosti, položiti je v razsodbo pred finančno deželno oblastvo.
Razsodba naj se pri davkoizmernem oblastvu, kakor tudi pri davkovnem uradu probeleži, da se bode ob letni davkovni porazdelitvi nanjo ozir jemalo, in nato naj se vse vzglasilne pole skup vrnejo poljemerskemu uradniku.
VI.	Pristojbine za razvidnostim uradna dejaitja.
K §f" 54.
Pristojbine za razvidnostna uradna dela opravljati je za vse razvidnostne slučaje, za katere bode od časa, ko pride postava v moč, opraviti uradno dejanje, da se poravnajo ali popolnoma izvedö.
Prepisnina po tarifi I je delovita odmena za dela, zvezana s popravo izdelkov in posestnih pol, in torej naj se vseh v slučajih, v katerih je treba take poprave, odmerja ali v nepremičnem iznosu ali pa takem, da raste s čistini donosom.
Izmerna pristojbina po tarifi II naj se računi samo o izmerah, katere so se zares opravile.
Postavki tarife II ravnajo se po parcele oziroma parcelnih delov površini povedani v meterski meri.
Ali izdelki zemljarinske uredbe obsezajo Še katastersko površino v dolnje-avstrijskih oralih, in preskrbelo se bode, da se ta površina preračuni na rneter-sko mero.
Da se dotlej zlajša presoja, kateri tarifni postavek je uporabljati po sedanji katasterski površini, prilaga se razkaznica o preračunu površin po tarifi II Ka izračunjanje izmernih pristojbin merodajnih, iz meterske mere v dolnjc-avstrijsko površinsko mero.
V svrho odmere naj poljemerski uradnik v juksto, katero je napraviti p° določilih §f' 23, postavi date, po obeh tarifah merodajne za izračunjanje, kakor
tudi iznos, katerega je plačati po tem, pri prepisnim in izmernini, ter davkovni urad naj po tem preizkuša, jeli so prav oštcviljeni iznosi.
Ako je posestni prepis po alineji 5 §fa 54 opraviti pristojbine prosto, vzkli-cati se je v premembnem izkazu na dotično razsodbo o razsvojitvi ali zložbi.
VII.	Pritožni postopek.
K §" 55.
Podatki izmere, izračunanja čistega donosa in davkovne odmere storjenih razvidnostnim potem naj se izrazijo pri davkovni porazdelitvi z vročitvijo zem-ljarinoplačnega nâloga.
V to svrho je vsakemu plačilnemu nalogu, pri katerem se propis proti prejšnjemu letu vsled razvidnostnega uradovanja premeni, pristaviti, vsled katerega razvidnostnega uradovanja se podaje zmanjšanje ali pomnoženje čistega donosa ali časna davkovna prostost, odnosno davka odp ust.
Vzroki opravljenega razvidnostnega uradovanja so:
1.	podatki izmere,
2.	poprava pogreškov,
3.	posesten predevek cele nepremičnine,
4.	posesten predevek cele parcele,
5.	posesten predevek parcelnega kosa,
6.	stalne in časne predmetne premene.
Ako bi plačilni nalog ne imel dovolj prostora, da se jasno razloži to opravičenje, naj se na mestu, na katerem se oštevilja v posestni poli izkazani čisti donos, namigne na obširno razjasnilo, katero je pridéti v dokladi k plačilnemu nalogu.
VIII.	Olajšila glede plačevanja štcmpljev in pristojbin.
K §f" 56.
l)a se poistini okolnost, ali so izpolnjeni uveti, pod katerimi jo po alineji 3 tega paragrafa opustiti propis povišanja pristojbine, naj davkovni urad iz vzgla-silne pole posname:
o.) jeli se je o pravnem poslu spisala listina, ali ne;
à) o katerem času se je zgodil posestni predevek;
c)	jeli se je posestna premena uradoma poizvedela ali po stranki, in v tem slučaji, katerega dne se je vzglasila;
d)	o katerem času je bil poljemerski uradnik prvič po posestnem predevku v občini.
Ako v pristojbinsko odmero poklicani urad ni tudi davkovni urad, posname Prvi omenjene date iz izkaza poljemorskega uradnika (obrazec P), kateri mu pri-*iaja po naredbi k §f"m 34—49.
Té date naj se poočitijo na odmernem spisu.
8lOT«nl«oh.)	59
Ako te iz teh dat kaže:
a)	da se o posestnem predevku ni spisala nikaka listina,
b)	da se je naznanilo o posestni premeni zvršeni brez listine opravilo najpozneje o priliki, ko je bil poljemerski uradnik prvič po zvršenem pravnem poslu v občini, naj se propis zvišane pristojbine, ki nastaja po pristojbin skih zakonih, opusti. Ako bi pa bilo to zvišanje pristojbine užč propisano, naj se na podlogi, kakor gori rečeno, ovedenib dât, uradoma odpiše.
IX.	Redovne globe.
K §f0 57.
Kar se tiče zdelanja globnega nakaza in nadaljšnjega uradnega postopka z njim, naj tako poljemerski uradnik kakor davkovni urad postopata po naredbah izdanih k §f0 23. Po preteku vsakega četrtletja naj davkovni urad vplačane iznose izroči, proti štemplja prosti pobotnici, starejšinstvu dotične občine, in pobotnico je prideti razhodnemu postavku v poddnevniku za zemljarinski kataster.
X.	Splošna pravica vpogledavati v katasterske mape in razvidnostim
izdelke.
K §'■ 58.
V	katasterske mape in razvidnostne izdelke sme vsakdo vpogledati. Ako se pa potrebujejo posnetki ali prepisi teh izdelnih delov, izproži se njih zdelanje samo po razvidnostnih organih proti potarifnim pristojbinam.
V	kolikor se naročila strank odnašajo na prepise katasterskih izdelkov in nepremenjene ali ugotovljene litografovane odtise katasterskih map, naj se ti napravijo po na to stran veljajočih propisih, katere je v davkouradni prostoriji in v mapnem arhivu nabiti, da more vsakdo do njih.
Da bode pa posestnikom moči nameravane premene vpisa v zemljiški knjigi kar najhitreje mogoče storiti ter tabularnim prošnjam priložiti potrebno črteže, pooblašča se poljemerski uradnik, da ko bi se o priliki kake izmere, opravljene za razvidno8tno svrho ali pa na zasebno zahtevo, enočasno prosilo za zdelanje geometričnega črteža v enem ali več primerkih, naročilo sam vzprime ter zvrši držeč se naslednjih določil:
1.	Za zdelanje črtežev uporabljati jo praviloma litografovane mapneo dtise, in dotične mapne liste v ta namén prejemati od inapnega arhiva.
2.	Zdelanje posnetkov s prosto roko dovoljuje se v tem slučaji,
a)	ako ni litografovanih mapnih odtisov, ali
b)	ako je treba predočiti kak zemljišk obsežek, kateri nima več nego 10 par*
cel in 6 hektarov = 10 oralov, 682 štirjaških sežnjev v sebi.
3.	Take ročne zriske je zdelati na tako zvanem posnetnem (paus-) platnu. Za izrisanje naj se rabi trpežen tuš.
A s prebadanjem (pikanjem) napravljati posnetke ni dovoljeno.
4.	Zdelanje ročnega nariska mora ustrezati naredbam, obseženim v ukazu ministerstev za pravosodje in za finance od 1. junija 1883 (Drž. zak. Št. 86), s katerim se razglaša propis o uvetih, pod katerimi je izmero po poljemerskem uradniku pri vzglaŠenih zemljiških delitvah opustiti, in to v oddelku II, št. 1, 2, 3, 5 in 6.
Ročnemu zrisku je prideti datum in podpis poljemerskega uradnika.
5.	Zdelanja naj se, ko se je storilo izdelanje izmernih podatkov, po vrsti kakor so naročena, izgotovč kar najhitreje.
6.	Da ne bode izgube državni blagajnici, ko bi se ne prevzeli zdelani posnetki, naj poljemeski uradnik od prositelja in to tako v slučaji, če se za napravo rabijo mapni odtisi kakor tudi če se dela s prosto roko, poterja ponapredščino v iznosu za dve tretjini dozdevnih troškov, ter takoj izroči davkovnemu uradu.
7.	O naročilih naj poljemerski uradnik piše naročno knjigo po obrazci T.
Posnetke, ko so napravljeni in troški izračunjeni, poslati je davkovnemu uradu, da jih vroči naročniku ter pobere ostale troške.
Blagajnične pobotnice, katere naj davkovni urad o ponapredščini in pobranih ostalih troških izroči poljemerskemu uradniku, pridéti je naročni knjigi.
Ta knjiga naj se hrani pri razvidnostnem izdelku.
Določila o splošnih dolžnostih razvidnostnih nadzornikov.
Po postavi od 23. maja 1883 (Drž. zak. št. 84) postavljajo se za organe v nadziranje poslujočih poljemerskih uradnikov, da zakonito postopajo, po dolžnosti službujejo in tehnična ter pisarniška dela natanko zvršnjejo, razvidnostni nadzorniki.
j V to svrlio sestavlja se služili okoliš nadzornikov iz skupine izmernih okra-ev, odnosno iz vseh izmernih okrajev kronovine, v kateri naj vršč dolžno nadziranje popregledujoČ vsa opravila in uradna dela poljemerskih uradnikov.
Sosebno je nadzornik o teh popregledih dolžan :
1.	preizkušavati, če se redno pišejo vse probeležbe, in če se razvidnostne izvedbe zlagajo z vsebino vzglasil ali priznanil javnih oblastev in organov 5
2.	preizkušavati, ali se je o pravem času uradno postopalo z vzglasilnimi polami;
3.	preizkušavati, ali so se po propisu in o pravem času razznanili zakonito zapovedani razglasi ;
4.	preizkušavati napravo in vročbo propisanih priobčil in pozivov;
5.	preizkušavati postopanje pri razpravi s posestniki v poistinjenje posestnih premen;
6.	preizkušavati pravočasno zvršitev in postopek pri občasnih pregledih na-povedbe;
H9*
Obrazec T.
7.	preizkušavati postopek pri poistinjanji predmetnih premen;
8.	preizkušavati, če so pristojbine za razvidnostna uradovanja.jin za napravljene mapne začrte zakonito izračunjene, in prigledovati njih pobiranje v zakonitem iznosu, vpogledavši v izračune troskov strankam vročene in primerjavši jih s propisom davkovnega urada, eventuvalno, zaslišavši posestnike o plačanih iznosih ;
9.	preizkušavati, če so po propisu dopolnjene posestne pole, zlasti gledč tega, če se je pristavilo pravno ime posestnih predevkov;
10.	preizkušavati. če se posestne pole gledč odpadka ali prirastka, ki se je v površini in čistem donosu primeril v teku leta, vjemajo sè sumarno predočbo v parcelnem zapisniku, odnosno z razredno sestavo po občinah ;
11.	prigledovati okolnosti, iz katerih izvira davkovna prostost in njena doba;
12.	preizkušavati, če so izmere prav opravljene in na tanko po propisu vrisane v mapo ;
13.	nadzirati in pospeševati služabno občenje poljemerskih uradnikov z javnimi oblastvi in organi, sosebno sč zemljeknjižnimi sodišči, davkovnimi uradi in občinskimi starejšinstvi.
Določila o služabnili razmerah uradnikov za razvidnost zemljarinskega katastra na podlogi postave od 23. maja 1883 (Drž. zak. st. 84) ter pri-
stoječili jim prejemkih.
1.	Vsi uradniki in pitomci (elevi) za razvidnost zemljarinskega katastra sestavljajo vkupen „status“ in nastavlja jih finančno ministerstvo.
2.	Nakazna pravica gledč pristojbin opravnikom, kateri se uporabljajo v kaki kronovini, pristoji finančnemu deželnemu oblastvu.
3.	Gledč odmene za priprego s prispevkom deželnega zaloga vred, katera komu pristoji po členu III. postave o služabnik in selilnih popotovanjih, držati se je tega:
n) Priprežna pristojbina je občasno ustanovljena in javno razglašena odmena za enega konja in en kilometer z deželnega zaloga prispevkom, kateri je določen za dotično deželo.
Da bi se ta iz deželnega zaloga pOvraČal finančnemu troŠkovniku, to se zahtevati ne more.
b)	Vsak razvidnostni uradnik sme ob služabnili popotovanjih za osebni in robni prevoz zaračuniti pol priprežnega voza (dva konja).
c)	Ali ta pristojbina sme se zaračunjati golo samo za pot, kar gaje storjenega
od občine do občine, od sela do sela, odnosno do bližnje železnične ali paro-brodne postaje.	' ir .rrnf
Za kretanjo v občinskih mejah, ali za pot, da so vrne v tako zvano prenočilo postajo, ne sme se zaračunjati nikaka pristojbina.
d)	V slučajih, v katerih je potreba rabiti večjo vozno moč dokazana, sme finančno deželno oblastvo dovoliti posebno odmeno (povračilo) do 50 odstotkov, priprežne pristojbine spadajoče na dotično daljavo.
e)	Za selilne troske sme se, ko se rabi priprega, število konj zaračunjati po pravilih za državne uradnike sploh veljajočih.
f)	Priprežnino naj razvidnostni uradnik na postaji, kjer se jemlje priprega, takoj v gotovini plača.
g)	Priprega se ne sme pod nikako pretvezo rabiti za zasebne svrhe. Ko bi prestopil to prepoved, naj se od dotičnega opravnika, razen disciplinarne kazni, terja, da plača polne poštne pristojbine njemu, ki mu je dal priprego.
4.	Poslujočemu razvidnostnemu uradniku je praviloma v prostorijah okrajnega glavarstva ali davkovnega urada v uradovanje pripravno prostorijo odkazati.
Ako bi ne bilo nikakor moči vmestiti ga tako, naj se zanj najme soba pi samica.
5.	Mape in izdelki naj se vsakakor hranijo pri okrajnem glavarstvu ali pri davkovnem uradu, in to mape v za to pripravljenih shrambah.
6.	V kolikor pohiškov potrebnih za uradovanje razvidnostnih uradnikov in za hranjenje map in izdelkov, ni moči brezplatno vzeti iz inventarja finančnih oblastev in uradov, bivajočih v njih stajališči ali njega obližji, naj se nakupijo po meri najsilneje potrebe in z največjo varčnostjo.
7.	Vsak opravnik razvidnosti dobiva pisne in risne navprečnine 1 gld. na mesec.
8.	Ako je treba urad obiskavati tudi popoludné, smé se začenši od 1. oktobra do konca aprila vsakemu razvidnostnemu opravniku za svečavo dovoliti 1 gld. 50 kr. navprečnine na mesec.
9.	V založbo potnih troškov in razhodkov zvezanih z izmernimi opravili naj so poljemerskemu uradniku daj6 na račun primerne ponapredščine.
10.	O razhodkih v gotovini, ki se plačujejo težakom, slom in za prevoz, dalje za znamenja, kole in za drugo gradivo v izmero in omejitev potrebno, naj računodajec pobotnice prejemnikov občinskemu starejšinstvu potrditi dâ na to stran, da so naračunjeni iznosi krajnim razmeram primerni.
11.	Popotne partikularije z dokazili opravljene naj se vsak mesec in to v štirnajstih dueli po iztečaji meseca položč pred finančno deželno oblastvo, da jih ugotoviti dd. Ako se prestopi ta rok, ugasne pravica zahtevati povračilo za-računjenih iznosov. Kar je bilo morda prejete ponapredščine, naj se takoj pro-piše v povračilo in poterja z odtezo od plače.
Priznanih), daje rešen popotni račun, naj se izda njemu, ki je oddal parti-kularije, proti projemnemu potrdilu.	J	i
Pritožbe zoper to rešilo morejo se vpoložiti samo v nepreložnom roku štirinajstih dni. O njih razsoja finančno ministerstvo.	;
12.	V izračunanje, koliko bodo potreba kurjave za pisarnico razvidnostnega uradnika, bôdi kubična prostornina po določilih o kurjenji davkouvadnih prostoriŠč.
13.	Najemščine naj se pri davkovnih uradih izplačujejo v pogodbenih rokih in navprečnine omenjene v gornjih točkah v mesečnih ponaprednih obrokih.
14.	Kar se tiče prodajanja in posojevanja državoblagajničnega mernega orodja, njegovih pozameznih delov in mernih potrebščin razvidnostnim uradnikom, naj veljajo naslednja določila:
a)	Razvidnostni nadzorniki dobč za svojo rabo vse potrebno memo orodje in merne potrebščine iz zaloga litografičnega zavoda katastrovega po finančnem deželnem oblastvu brezplatno samo da vrnejo nepokvarjeno.
b)	Poljemerskim uradnikom smejo se iz tega zaloga memo orodje, posamezni deli njegovi in merne potr ebščine v svojino prepustiti samo tako, da plačajo takoj ali obrokoma kupŠčino, katera se določi, ali pa se posodijo proti odmeni za obrabo.
c)	Kupoma prepuščati in posojevati smejo se državnoblagajnični predmeti samo, če se služabno poprosi pri finančnem deželnem oblastvu, in kaka posoja naj se ima pri tem deželnem oblastvu s probeležno knjigo v razvidu.
d)	Prodajščina novega mernega orodja, njegovih posameznih delov ali mernih potrebščin sploh določa se na podlogi posebe ustanovljene tarife za cene, pridevši prevozne troške do sedeža finančnega deželnega oblastva in spritič-nimi razhodki, kateri naj se računijo s polovico prevoznih troškov; za tiste predmete pa, kateri so se že rabili, na podlogi cenitve z ozirom na obrabo.
e)	Določena kupščina se mora vplačati
do 10 gld. na enkrat „20 „v treh mesečnih obrokih „50 „v osmih mesečnih obrokih čez 50	„ v dvanajstih mesečnih obrokih.
f)	Nazaj jemati ali odkopavati smejo se taki predmeti, ako prejemnik zapušča službo, samo tedaj, ko bi ne bilo nikakor drugače moči poterjati zaostalih obrokov, nego tako, da se zaseže prodani predmet. V tem slučaji mora razvidnostni nadzornik predmete preiskati in ceniti in, vračajoč uže odbite obroke, mora se gledati na kake pomanjkljaje, poprave in povračilo za obrabo.
g)	Obrabno povračilo za posojene državnoblagajnične predmete iznaša za vsak mesec, ko se je predmet rabil, en odstotek vrednosti tega predmeta. Pri novih predmetih je njih vrednost polna nabavna cena, brez ozira na prevozne in stranske razhodke. A pri starih, uže rabljenih predmetih določiti je njih vrednost s cenitvijo.
Ta cenitev opravi se za predmete, kateri se pošiljajo iz zaloga litografičnega zavoda, v tem zavodu komisijsko; a za predmete, kateri so pri finančnih deželnih oblastvih, opravlja jo razvidnostni nadzornik, privzemši vsaj enega vesčaka.
h)	Vrnene predmete naj vpričo oddajalca ali zastopnika njegovega razvidnostni nadzornik preišče.
Ko bi bilo kaj pokvarjeno, naj izposodnik plačuje troške za popravo, katero s povračilom za obrabo vred določa in izterjava finančno deželno oblastvo.
15.	Inventarijalni računi, za katere naj se rabijo tiskovine, (ki so se upotre-bovale pri dosedanji razvidnosti katastra, delč se po predmetih, kateri se zara-čunjajo, v naslednje:
I. o vsem mernem orodji in o vseh mernih potrebščinah;
II. o vseh risnih papirjih;
III.	o tiskovinah za rabo pri izmernih opravah;
IV.	o vsej pisarnični opravi in drugih potrebščinah.
V tem oziru propisuje se naslednje postopanje:
a)	Polagati račun dolždn je razvidnostni nadzornik.
Ako je v kaki kronovini nastavljenih več nadzornikov, naj finančno deželno oblastvo enemu izmed njih posebno izroči to nalogo.
b)	Inventarijalni predmeti, kateri so se v služno rabo oddali poljemerskemu uradniku, naj se v inventarijalnem računu ne postavijo med razhodke, nego v razvidu naj se imajo v probeležni knjigi, in prejemne liste, izdane o njih, naj hrani računodajec.
c)	Poljemerski uradniki naj tudi pišejo probeležno knjigo o izročenih jim inven-tarijalnih predmetih.
d)	Razvidnostni nadzorniki so dolžni, o priliki pregledov (lustrovanj) pri poljc-merskih uradnikih prigledovati, je li so pri roki izročeni jim inventarijalni predmeti, na podlogi dotičnih probeležnih knjig, ter prepričati se tudi, če se katasterske mape in izdelki hranijo, kakor treba.
Dalje naj na tanko preizkušajo, v kakem stanji bivajo posojeni predmeti, in kako se z njimi dela; če najdejo kake nerodnosti, naj jih odpravijo, po okolnostih naznanijo finančnemu deželnemu oblastvu.
e)	Po preteku vsakega leta naj se završč vsi inventarijalni računi. Probeležne knjige naj ostanejo pri računodajcih, oziroma pri poljemerskih uradnikih; a inventarijalne račune položiti je v štirih tednih po preteku leta pred finančno deželno oblastvo, katero jih dâ preizkušati svojim računskim uradnikom.
f)	Po preteku leta naj zaloge mernega orodja in mernih potrebščin, izkazane v inventarijalnem računu I, finančno deželno oblastvo naznani litografičemu zavodu.
16.	Razvidnostni uradniki so odgovorni in porok za to, da so njih urado-vanja in zdelo vanj a prav in na tanko opravljena.
Podvrženi so disciplinarnemu postopku po določilih cesarskega ukaza od
10.	marcija I860 (Drž. zak. št. 64).
Večkratni pogreški v pismenih zdelanjih in tehničnih delih naj se pokoré z globami od 1—20 gld. in tč globe naj se jim odtrgajo od plače.
Ako bi bilo vslcd pogrošne izmere potreba nove izmere, nima poljemersk "radnik, če more on sam opraviti izmero, nikake pravice do kakega povračila za omejitvene in potne troške, izvirajoče iz nove izmere, kakor tudi za dijeto.
Ako je moral novo izmero opraviti drug poljemersk uradnik, dolžan je on, klje tega kriv, povrniti gori imenovane troške.
Vse izmere in omejitve, dalje zdelanje mapnih posnetkov in prepisov raz-vidnostnih izdelkov na prošnjo strank, opravljajo razvidnostni uradniki vsled svoje uradne dolžnosti, in povračila, katera za to opravljajo stranke, gredö med državne dohodke.
Prepovedano je torej razvidnostnim uradnikom, dotična dela zvrševati tako, da državna blagajnica izgubi ali pa samo zmanjšane dobi pristojne ji pristojbine, ali pa za povračilo v svojo korist.
Prestop té prepovedijnaj se, razen tega, da je poterjati povračilo iznosa od-tegnenega državni blagajnici, v prvem slučaji kaznjuje s pismeno pokaro, če so * večkrat zgodi, po §f" 8, lit. d, cesarskega ukaza od 10. marcija 1860 (Drž. zak. Št. 64) z izpustom iz službe.
DiinajewNki s. r.
Vzglasilna pola št
Z
!
■s.
s
i
I
1
!
cs
o.
J
i
trn
a
«2 a)
a
g
e-
i
O
Q
I
*!
I
O
Podatek poizvedbe poljemerskega uradnika			o	Izmera v pričo obeh udeležencev		Stavbarina propiše se od dne j 1. avgusta 1883	
aup luiaqo A a;Ajd jpupBJn îqsjauialjod of i [iq ‘Bjapajd (sasod epjoui B[iq 9f 03j ‘nsca uiajsij o,j			05	IS. julija 1883	15. julija 1883	1	
Oznamenilo premene, casa, ko je nastala, pisma ali listine, na katero se opira			oc	Zemljiška delitev. Kupna pogodba ddo. Tulln, 17. aprila 1883	Kup. Dovoljenje okrajnega sodišča v Tullnu ddo. 10. aprila 1883, št. 6101, kot varvstvenega oblastva	nova stavba, uradoma poizvedeno	
Dosedanji stan - _	Čisti donos	i		§	*	»	
		i		00 2	•	05 50	
	Površina	Dt	50	•		1 ’r"	
		!			•	00	
	»:osi('|ui.)'z poJZBJ ui bjsja BUAi.'iapqo		»n	njiva 2.	•	njiva 1.	
	1 m e in stanovališče posestnikovo			Burg Franc iz Kronau-a	Lorm Ferdinand iz Kronau-a	Kern Franc iz Kromau-a	
	|S BUS1||		05		«e	{>	
	a|aajud ')s'		n	9	celo po- sestvo	i	
	8|od atqgasod |s uaoqa p 1				**	i-	


%
•		* 1 *	c:	->j	-*•	Št. posestne pole				S* C ◄ OD ert- p ! p
	610 Bp. ' 718	celo posestvo	423/1 423/2	tc	Številka parcele				
	njiva, 3. stavišče		njiva, 2. njiva, 2.	cc	Obdelavna vrsta in razred			N » 3 C—. c/Jt n* v	
	co	•	'		oralov	Površina			
	1340 60		•	4*-	□ sežnjev				
	* ©	•	46 62		?	Cisti donos			
	* 00	•	* ©	CJt	?T				
	Hk.	4**	O:	©	Hišna št.			posestnika	
	Dosedanji	Auer Janez iz Kronau-a	Burg Franc iz Kronau-a Lechner Karel iz Kronau-a	I-*-	C« 9- 3 0 < 5* 3 1 » t »				
	00	1C	-	00	dokončno		V premembnem izkazu izvedeno pod tek. številko		
		•	•	©	začasno				
\ - i		-		©	1 0 p o m n j e davkovnega urada				
				to	Prostor za priznanila zemljeknjiinega sodišča				

Obrazec 1$ k §fu 16.
Davkovni okraj
Probelcžba
o vzglasilnih polah, gledé razvidnostnih slučajev za leto . . . .
			Vzglasilno polo		
št. vzgla- silne pole	I m e stranke	Vzglašena premena kratko povedana	izročil je davkovnemu uradu polje-nierski uradnik dné	vrnil je davkovni urad poljemer-skemu uradniku dne	0 p o m n j a
	-				
«o*
Obrazec C/, k §fu 18.
Razglas.
Po §fih 18 in 19 postave od 23. maja 1883 (Drž. zak. st. 83), o razvidnosti zemljarinskega katastra, daje se občno na znanje, da pride podpisani poljemerski uradnik opravljat razvidnostne uradne posle v občino dne...........
Poživljajo se torej vsi posestniki, pri katerih se je kaj premenilo v njih posestvu, da naj pridejo omenjeni dan v občinsko pisarno ter podpisanemu polje-merskemu uradniku pokažejo, če imajo v rokah kake listine ali druga dokazila nastalih premenah, ali pa ustno podadö potrebna pojasnila.
T3ri posestnih predevkih, za katere dotični posestniki nimajo v rokali nobene jistine, naj prideta obâ, prejšnji in novi posestnik.
...........dne.....................
Razvidnostni .... geometer:
I. I.
Da se je zgornji razglas po določilih §f“ 18 postave od 23. maja 1883 (Drž. zak. št. 83), v občini, kakor v tem kraji navadno, na znanje dal, potrjuje.
Občinski predstojnik:
I. I.
Obrazec C/8 k §fu 18.
R a z g 1 a s
Po §Sh 18 in 19 postave od 23. maja 1883 (Drž. zak. št. 83) o razvidnost* zemljarinskega katastra daje se občno na znanje, da bode podpisani poljemerski uradnik za prejemanje naznanil o nastalih premenah v zemljiškem posestvu in
za druge razvidnostne uradne posle dni . . e?a in . . esa..................188 .
in............v prostoriji davkovnega urada v..............................pričujoč.
Naj hoté torej vsi posestniki o imenovanih dnevih pri podpisanem polje-merskem uradniku, ostvaréh razvidnosti katastra, vzglasila ali druge izkaze, kise odnašajo na premene nastale v zemljiškem posestvu, vprinesti ali od sebe dati ustna izrecila.
dne
llazvidnostni .... geometer:
I. I.
Da seje zgornji razglas po določilih §f“ 18 postave od 23. maja 1883 (Drž. zak. št. 83) v občini, kakor je v tem kraji navadno na znanje dal, potrjuje.
Občinski predstojnik : I. L
Obrazec D k §fu 23.
Gospodu
v
št. •
Ker vas ni bilo k izmeri parcél št.......................postavljeni na
..... dan............................, bila je ta izmera po §fu 23. postave od
23. maja 1883 (Drž. zak. št. 83) o razvidnosti zemljarinskega katastra uradoma opravljena in ob enem omejitev delitvenih črt izprožena.
To se vam priznanja s pristavkom, da se podatek té izmere vzame za podlogo izvedbi delitve v katastralnih izdelkih in uradnemu činu zemljeknjižnega sodišča v to svrho, da se vpišejo stvarne pravice, iz katerih izvira osebna dav-kova dolžnost, in da se bode, ko bi se v 14 dnevih pri podpisanem poljemerskem
uradniku ali davkovnem uradu v...........................kak ugovor pognal,
izmera z nova opravila samo ob vaših troških.
............dne........................
I. I.
razvidnostni .... geometer.
Obrazec E k §f" 23.
"   11	"'v/'	—- '''
Št.				št.		
Gospod					Gospod			
Posestnik v				a5	Posestnik v .				
			Pl • p—i	naj za 			
						
			*1	3			
			O			
			-h=>			
			zn			
	opravi.		•f—1		opravi.	
			P—i			
	gl d.	kr.	Pm		gld.	kr.
Za prepisno pristojbino				CD Pl i	Za prepisno pristojbino			
izmerno pristojbino				zn	izmerno pristojbino			
20 odstotkov priklada k tej . . . .			o	20 odstotkov priklada k tej ... .		
omejitvene troske ....				omejitvene troske			
dijele za . . dni à				rö	dijete za . . dni à			
polne troske (priprego)				•r-H	potne troske (priprego)			
plačo za . . dni à				>	plačo za . . dni à			
dejainostno priklado za . . dni à . .			bd	dejainostno priklado za . . dni à . .		
redovno kazen 				a3	redovno kazen 			
			r—H			
Skupaj .				Skupaj .		
			CÖ			
Datum				CS3	Datum 			
				I. I.		
			CD	c. kr. razvidnostni . . geometer.		
			•r-H			
			>OQ			
			CD	Potrdnica,		
Davkovnoga urada potrdnica v pripisu zgor-			C/2	da so bile. kakor kaže odreznica st.	. . naka-	
njib pristojbin bila je priložena izračunu potnih			•r-H	zane pristojbine za . . gld. . . kr. sub tek. št.. .		
troskov za mesec				Pl	probeležbe o razvidnostnih pristojbinah pro-		
St. (kakor gori).			tS3 CD	pisane.		
			P—1	C. kr. davkovni urad v			
			'd	dne			
			CD			
				I. I.	I. I.		
				pobiralec.	priglcdnik.		
Propisano vprobeležbi razvidnostnih pristojbin sub tek. št. . . in iznos na oni strani mora se s prihodnjim zemljarin-skim obrokom vplačati, da ne bode z vršila.
C. kr. davkovni urad.............
dne..............................
@
1. I.
pobiralec.
I. I.
priglednik.
inah in redovnih globah, katere je pobirati vsled opravljenih razvidnostnih dejanj in izmér.
0 po lunj n				§		
Na pristojbino zraven	I Š		SOIIZ1	c;	J	
					i	
			po ukazu	00 T*	le	
	1 !		j	O	il	
						
			„ 1	1C r—*	------ . ' 	.	
			•|0 U^IUAdUp			
£ ! -	-«	 = »			2	i	
					i	
	redovne globe			CC	i	
					-d	
	ill m				_i	
Kakor kaže juksta poljcmerskega uradnika, pobr;					i	
	0 1			"	i	
					i	
	polnili Iroškov ali priprež- ninc			O	•-lü			
					i	
	"S			er.	Ut	wm
					i	
	ome- jitvenih troskov				_i	
					i	
	2®% priklada k izmer-nini				i_	
					s ox	
	1 S s c .S			co	Â	'
					s 01	
	prepis- nine			ifs	i	
					4	
«C & - »M O ►5		stano- vališče in hišna st.				
		0» s •m		w		
U!|zoaz; aSou)s?|nl' 'jç						
aiijo[o<|ojd ai •,$ -5(oi				1-		
Obrazec O k §'“ 24.
Izmerni okraj
Probeležba
o popolnem pregledu napovedi gledé oseb posestnikov in davkovnih predmetov, opravljenem po §f“ 24 postave od 23. maja 1883 (Drž zak. št. 83) o razvidnosti zemljarinskega katastra
Tek. št.	Darko v ui okraj in občina	Pregled opravljen v letu			Vzglasilne pole so se izdale št,
		1884	1883	1886	
		po prilogi št.			
1	2	3	4	3	6
1	Davkovni okraj Asch: Ascii	 . .	1			24 do 30/1884
2	Gottmannsgrünn			34 *		18 „ 20,1885 	J
3	Haslau		2			55 „ 60/1884 J
4	Hirschfeld		z	•	35		2 „	4/1885
5	Nassengrub		3		•	
C	Niederreutli				48	12 do 15/1886
7	itd.				
					
Obrazec H k §f“24.
---— ni
R a z g I a s.
Po §f0 24 postave od 23. maja 1883 (Drž. zak. št. 83) o razvidnosti zemlja-
rinskega katastra bode pdpisani poljemerski uradnik dné..........................
opravil popoln pregled posestnega stanja v občini zategadelj, da se preskuša, so li resnični katastralni podatki gledé oseb posestnikov in pa gledé davkovnih predmetov.
Vsi posestniki vabijo se, da naj pridejo imenovani dan v občinsko pisarno, da se poi8tini (v čisto dene) njih posestni stan ter soglasje njegovo s posestno polo.
..............dné..........................
L 1.
razvidnostni .... geometer.
Obrazec H k §fo 24.
Po §f0 24 postave o razvidnosti zemljarinskega katastra bode dné . . . .
............. 1884 ob . .	. uri ‘Îîpoludné obhod kosov.......................
na katerega ste priti povabljeni.
.............dné............................
I. I.
razvidnostni .... geometer.
Obrazec K k §fo 28.
Primer
porazdelitve čistega donosa na zložena zemljišča.
Katastralna čistega donosa vsota, ki spada na ves zloženi
zemljiški obseg za......................................3.841 gld. 30 kr.
znaša 4*28 odstotkov vrednosti poiznajd^ne za ta zemljiški
obseg pri ustanovitvi zložnega črteža za ............... 89.750 „ — „
Katastralni čisti donos vsakega posebnega zamenjanega kosa znaša torej 4’28 odstotkov vrednosti, ki je bila temu za menja nemu kosu pri zložbi prisojena.
A. Ovedba katastralnega čistega donosa za vse zloženo posestvo vsakega posameznega posestnika
Št. nove posestne pole	Prisojena vredeost celokupnih v posestni poli navedenih zamenjanih kosov		4-28 odstotkov iznosa zraven kot novi čisti donos	
	gld.	kr.	gld.	kr.
1	2		3	
1	12.500		535	
2	4.300		184	4
3	3.300		141	24
4	7-400		316	72
s	12.800		547	84
6	9.750		417	30
7	4.200		179	76
8	15.500		663	40
9	9.860		422	1
10	10.140		433	99
Vsot»	89.750		3.841	30
B. Ovedba katastrainega čistega donosa za posamezne zamenjane enemu posestniku pri sojene kose.
Posestna pola št. 3.
Št. nove parcele	Pri 7.1ožb> prisojena vrednost		4-28 odstotkov od iznosa zraven kot novi čisti donos	
	gld.	kr.	gld.	kr.
1	2	1	3	
157	615		26	32
237	520		22	26
238	150		6	42
239	300		12	84
'240	340		14	5S
241	340		14	55
780	420		17	98
781	615		26	32
Vsota	3.300		141	24
Obrazec L k §>°^82.
Probelezha
poistinjenih basnih predmetnih premenah ter o davkovnih oprostitvah, vsled
njih dovoljenih.
Tekoča številka	Občina	Posestnika		1 C «5 «1 00 T «	Pokvarjenega zemljišča						Cas. ko je nastal elementarni dogodek
		i in e	stanovališče in hišna št.		parcelna št.	obdelavna vrsta	razred	površina ora- Q i	sez- lov 1 • n.) e v	č do gld.	stl nos kr.	
1	2	3	4	3	6	7	8	9	10		11
	•										-
Slan okmeto- vanja tisti cas, ko jc nastal elementarni dogodek	Dan, katerega je došla prošnja za časno dav-kovno prostost s priloženo prošnjo	Številka priloženih vzgla-silnili pol	Razprava razmer, za dovoljenje merodajnih, sè strani poljemerskega uradnika	Razloka finančnega deželnega oblastva
12	13	14	13	16
% *			-	














v'

■












Obrazec M k §fu 84.
Kronovina : Dolnja Avstrijska.
Davkovni urad: Tulln.
Občina: Kronau.
Izkaz o premenah
za davkovno leto 1884.
(ßlovsaUeh.)
62
—					D o z <1 n	nji sl	a n									& Not1			
		■s						Davkovnih		zemljišč		Povr-		£			
		b.										. sina		£			
	S.	S			I m e					/o C H		davku					
		«				Obdelavna						prosti!		«		Obdelavna	
	=	«			in			površina		donos		zcm-		S			
	1	a.	1	d		vrsta						ijišč		S.		vrsta	
«j	“	d 4 ir	£		stanovališce posestnike										O		-o
1 i E-	— 'X		SL — 'X	J			1	ora- lov	IsS- 1	I gld. kr.		ora-! Q , siz- l0V|njev		i ir	«C CU »X		eu S C6 ec
1 1	2	3	4	S	6	7	8	9			10	11		12	13	14	[L
1	1	7	423	7	BurgFranc izKronau-a	Njiva	2	7		108	30			7	423/1	Njiva	2
														13	423/2	Njiva	
			Celo												Celo		
2	2	4	po-	4	Lorm Ferdinand detto	.		.					.	4	po-	•	•
			stvo												sestvo			„
3	3	7	488	7	Burg Franc detto	Travnik	1		300	3	19			13	488	Travnik	1
		13	93	13	Leehner Karel delto	Vrt	2	*	120	3	60			7	93	Vrt	2
4	4	417	210	brez	Ender Ignacij detto	Vinograd	3	1	877	6	19		•	417	210	Vinograd	3
S	5	84	427	84	Dorn Jožef detto	Gozd	1	•	800	3				84 619	427/1 427/2	Gozd Gozd	1 1
	- <-•		t»A/>	- SC	t» - »1	ir. ..1 3 	mmoiiB nvin ueuo	v::„.	o	O	A qO(; ZWUVJ	**»	*/*			C'-z	OAA A1\J\>	fijtva—-	n.
						lij».«*		A/									
?	7	5	733	5	V erski zalog kot imovina												0
					Kronau	Travnik	2	14	800	261 27		.		5	733	Travnik	
			734	S	detto	Gozd	2	5	410		60						•
		471	2817		Javna imovina	Dunava reka						30	700		2817	Dunava reka	^	.
															610	Njiva	1
8	8	17	610	17	KernFranc iz Kronau-a	Njiva	1	3	140(1	69	73		.	17	lip.		
															718	Stav išče	
9	9	lil 3	322	brez	Sieder Andrej detto	Neplodno						3	300	313	322/1 322/2	Neplodno Njiva	S
10	10	27	712	27	Taiber Janez detto	Travnik	2		1000	119	23				712	Travnik Opuščeno	2
														9	612	Njiva	1
11	11	9	612	9	Baeli Anton detto	Njiva	1	7		120					lip.		
														368	119	Stavišce	J-
12	12	314	17	brez	Anningcr Janez detto	Gozd	1	130		900				370 371	17/1 17/2	Gozd Gozd	1 1
13	13	99	109	brez.	Baum Franc detto	Njiva	1	2	1280	43	40		•	103	109	Njiva	1
*) O zvrševanji naj poljemerski uradnik prečrtuje z rudečo tlnto.
Kazi

S t das	a n									£ S	Na- daljšnje	
	kovnih zemljišč											
Površina		cisti donos		Površina davka prostih zemljišč			I m e in s tun oval išče	O p o ui n j c	i I	1 i	kakor kaže izkaz o premenah	
								posestnika			£		
ora- lov	a »jev	gld.i kr.		ora- lov	P‘È4	j			>co ■8 H	I	za leto	tek. Št. j
			17		18		19	20	21	22	23	24	25
3 	4 1 2 10 '7i 1 4 2 6 45 too 2		40 02	50		•	7 15	Burg Franc iz Kronau-a Lehner Karel detto	Zemljiška delitev	1			
	300 120 877 400 400 1280 1340 100 200 800 1400 S 80 l28n		•		•	4	Auer Janez detto	Kup. Zemljeknjižni vpis dovoljen z odloku okrajnega sodišča Tulln št. 8210 ex 1883				
		3 3	19 00		:	15 7	Lechner Karel detto Burg Franc detto	Menjalna pogodba (Ido. Kronau 17./4. 1883, prošnja za zemljeknjižni vpis odbita, po odloku okrajnega sodišča Tulln, št. 7220 ex 1883				
		0	19		•	brez	Ender Janez detto	Po dedščini na sina prešlo. Zemljeknjižni vpis d o volj e n z odlokom okrajnega sodišča Tulln št. 7970 ex 1883				
		1 1	50 30			84 brez	Dorn Jožef detto Schmidt Matija detto	Začasno. Zemljiška delitev. Ustno izreeilo obeh udeležencev.	2			
		12	40			-S7	4.»,	Začasno. Kup. Ustno izročilo obeh strank. **) Po priznanilu zemljeknj žnega sodišča, št. 850/1884 razdrto				
		180		00	310	5	Dosedanji Javna imovina	Odplav. Nastal v letu 1882	3			
		69	8		00	17	Dosedanji detto	Novo zidanje. • Stavbarina sc propiše od 1. dne avgusta 1883.	4			
		8	50	4	200		Dosedanji detto	Okrčenje, dokončano leta 1883. Davkovna prostost mine 1893. Razpis finančnega deželnega oblastva št. 17290 ex 1883.	5			
		74 43	25	•			detto	Časna predmetna premena. Mastni» leta IS^Ž. Davkovna prostost mine konca 1886. Razpis finančnega deželnega oblastva. št. 18520 cx 1883.	6			
		123	75		200	9 brez	Bach Anton iz Kronau-a Körner Karel detto	Zcmljišika delitev. Odlok okrajnega sodišča Tulln, št. 16412 ex 1883. V zvezi s predmetnimi premenami. Ležni črtež priložen.				
		270 002	18			brez brez	Itaun Friderik detto Lanner Karel detto	Zemljiška delitev. Odlok okrajnega sodišča Tulln, št. 19000 cx 1883. Pogrešek v izračnnanji površine za 4 orale 10200 sežnjev uradoma poistinjen.	8			
		43	40	•	•	brez	Menncr Franc detto	Kup. Ustno izročilo kupca.				
*) Ta opomnja glede priznanila zemljcknjižnega sodišča poočil.i sc naj z rudočo tinto.
Obrazec K/, k §'u 36.
Gospodu . ...........................posestniku v...........................št. . .
Pri razvidnostnem uradnem dejanji, opravljenem dné..................................
.	.	je
v občini............................poizvedelo se je, da ~ v posestni poli st. . .
,	v pisana parcela . . T, v.
posestnika..................................—:----------— seda) v Vasi posesti.
A	vpisane parcele	A
Na podlogi §f* 36 postave od 23. maja 1883 (Drž. zak. št. 83) daje Vam se na znanje, da Vam je na voljo dano, gledé "ll^0'i>^Ph1>^reell| v zemljarinskih izdelkih v štirinajstih dnevih pri podpisanem poljemerskem uradniku ali davkovnem uradu v.............................pismeno ugovor podati; drugače bode se opra-
vila izvedba ter o davkovni porazdelitvi za leto ... v poštev vzela.
Obrazec N/2 k §fu SO.
Gospoda..........................................
posestniku v...................................Št.
Pri razvidnostnem uradnem dejanji, opravljenem dnč .
je
v občini..........................poizvedelo se je, da — v Vaši posestni pol
št.
vpisana parcela
Št.
sedaj v posesti
vpisane parcele
Na podlogi §fa 36 postave od 23. maja 1883 (Drž. zak. št. 83) daje Vam se na znanje, da Vam je na voljo dano, gledé |.-e-—-"~?ll>rc--e. v zemljarinskih izdelkih
17	°	imenovanih parcel	°
v štirnajstih dnevih pri podpisanem poljemerskem uradniku ali davkovnem
uradu v...............................pismeno ugovor podati drugače bode se opra,-
vila izvedba ter o davkovni porazdelitvi za leto ... v poštev vzela.
Obrazec O k §fu 4*2.
Probeležba
o razvidnostnih slučajih, vsled prizuanila poljemerskega uradnika v kazalo It o pristojbino dolžnih pismih privzetih, in o pristojbinah zanje odmerjenih.
Ä : t 1 H	Št. vzglasilne pole	Ime in stauovališee pristojbino dolžne stranke	Pristojbino dolžno pismo	V kazalu K vzprijeto pod tek. st.	Odmer- jena pristoj- bina		Odpadek			Opomnja
							po ukazu	Iznos		
					gld.	kr.		g'd.	kr.	
										
Obrazec 1* k §fu 4*2.
I z k a z
o tistih po propisanem poljemerskem uradniku poistinjenih pravnih poslih, kateri po priznanilih
c. kr. urada za odmerjanje pristojbin v.............................došlih do konca meseca
.............................dosedaj niso bila naznanjena v odmero pristojbine
à i H	Št. vzgla- silne pole	line, stnnovališče in hišna st. pristojbino dolžne stranke	Oznamenilo premene, časa nje nastanka, pismo, na katero se opira premena	Premena se je			Po času posestnega predevka bil je poljeinerski uradnik prvič navzočen dne	Opomnja
				naznanila		ura- doma ove- deno		
				pri dav- kovnem uradu	pri polje- mer- skem urad- niku			
				dne				
1	2	3	4	5	6	7	8	0
								
Obrazec Q k §f“ 46.
'---- ■ " 1	"	I^I
Ivronovina: Dolnja Avstrijska.	Cesarice Elizabete zapadna železnica.
Davkovni urad: Melk.
Občina: Schönbichl.
Delitveni razkaz.
Opomiijn. Predele 2, 9, II in 13 izpolnjuje razvidnosti! i geometer.
Tek. številka	Tek. številka posestne pole	Številka parcele	je TZ. ce >Cc S	Ime in stanovališče posestnika	Obdelavna vrsta	pa-izea	Površina		Čisti donos		Za železnico in za stranske namene od- kupljeno		Čisti donos		Dose- danjemu Po- sestniku ostane		Čisti donos		Podpis
							ora- lov	□ sež- njev	gld.	k.	ora- lov	□ sež- njev	gld.	k.	ora- lov	□ sež- njev	gld.	k.	
1	2	3	4	5	6	7	8		9		10		11		12		13		14
I	7	170	7	Beer Franc									«						
				iz Schönbichla	Njiva	1	2	660	43	43		1180	13	28	2	1080	30	15	•
2	»	171	7	detto	Travnik	1	4	700	97	63		570	7	84	4	130	89	79	.
3	19	172	19	Schulz Friderik															
				iz Schönbichla	Njiva	2	2	861	39	34		680	6	59	2	181	« 2	75	•
4	51	173	51	Eherl Karel															
				iz Schönbichla	Njiva	2	1	981	25	•		442	4	28	1	539	20	72	•
3	417	175	lirez	Kern Franc															
				iz Schönbichla	Travnik	1	1	1360	40	70		380	5	22	1	980	35	48	•
6	*»	176	n	detto	Pašnik	1	•	1015	1	40		1015	1	40	•	.	.	.	•
7	84	178	84	Halla Jožef															
				Iz Schönbichla	Gozd	3	3	113	11	5		770	1	73	2	943	9	32	•
I 8	80	179	80	Otto Karel															
				iz Schönbichla	Gozd	3	2	310	7	90		710	1	60	1	1200	6	30	•
9	471	1003		Javna imovina	Pot			1098				47				1051			
Obrazec R k §f» 40.
ii^
Kronovina : Dolnja Avstrijska.
Davkovni urad: Melk. Občina: Schönbichl.
Začasni izkaz o premenah
za davkovno leto 1884.
(ÄloTcnUch.)
Ô3
		_a			Dose	d a n j i st		a n								N o	T 1
	Številka vzglasilne pole	~P* 1						davkovnega zemljišča				površina davka prostih zemljišč		a Î 4>			
Tek. št.		« «8 7Z Z	Številka parcele	« 	o	1 m e in stanovališče posestnika	Obdela v na v rsta	Razred	površina		cisti donos				O «j	_0> « U a. jz	Obde- lavna vrsta	-Ö i/ U Ä fld
		M CJ H		e Î22				ora- lov 1	a njev	gl«!- ' 1	k	ora- lov	□ sež- njev	J'S H *	7Z Z »č0		
1 1	' ‘2	T	4	3	6	7	8	9		10		n		12	13	14	la
1			179	7	Beer Frane iz Schön-bichla	Njiva	1	2	969	43	43	.	•	7	170/1	Njiva	i
														**	179/2	Njiva	i
2		*	171	7	detto	Travnik	1	4	790	97	93			-	171/1	Travnik	i
														»	171/2	Travnik	i
3		19	172	19	Schulz Friderik iz Schönbichla	Njiva	2	•	861	39	34			19	172/1	Njiva	2
															172/2	Njiva	2
4		Sl	173	31	Eberl Karel iz Schönbichla	Njiva	2	1	981	25		•	•	51	173/1	Njiva	2
															173/2	Njiva	2
5		417	ITS	lirez	Kern Franc iz Schönbichla	Travnik	1	1	1369	40	70			417	175	Travnik	1
0		„	179	brez	detto	Pašnik	1	•	1015	1	49					•	
7		84	178	84	Halla Jožef iz Schönbichla	Gozd	3	3	113	II 05			•	84	178	Gozd	3
8		89	179	89	Ott Karel iz Schönbichla	Gozd	3	2	310	7	90	•		81	179	Gozd	3
9		471	1993	•	Javna svojina	Pot.		•	•		•		1098	471	1003/1	Pot	
														467	1003/2 1085	Pot Železn. (Pari- flkat)	
														469	1086	Pot	
														467	22»	Stavišče	
8 t a n									j« 7Z JV	Nadaljšnje premene,	
davkovnih		zemljišč		Površina				i	O) s	kakor kaže izkaz o premenah	
				davka			O p o m n j e		-3		
površina		cisti donos		prostih zamljiše	Hišna št.	in stanovališce posestnika		eu !	O j; «3 lo "a	O	!
oralov P. jseznjev		gld- j	kr.	°.ra' s3- "jev				i	<r • H £	M	iŠ H
10		17		18	19	20	21	22	23	24	23
.	1430	16	09		7	Beer Krane iz Schönbicbla					
•	1230	14	06	* j ’	7	detto					
2	280	47	83	• j •	Î	detto					
1	1430	41	94	■ '	7	detto					
1	284	18	23		19	Schulz Friderik iz Schönbicbla					
	1497	14	30	•	19	detto					
•	1394	13	30		31	Eberl Karel iz Schönbicbla					
•	743	7	22		Sl	detto					
1	98'	33	48		417	Kern Prane iz Schönbicbla					
2	943	9	32		84	Halla Jožef iz Schönbiehla					
1	1200	6	3(	. . . ; 473	8<	Ott Karel iz Schönbicbla Javna svojina					
			*								
											
	*	*	*	. ; 37t	—	detto					
.1	;	437	37	01	. ; . si:	brez ! brez	Cesarice Elizabete zapadna železnica Schönbichl, občina					
		*									
•				. 1 v	[ brez	Cesarice Elizabete zapadna					
	1			1		železnica					
Obrazec S k §fu 46.
Površinski izračun železniškega ozemlja.
Stari stan											N	0 v	i	sta	n			
parcele					št.	ostane dosedanjemu posestniku				za železnico odkupljeno				površine, po železniški upravi odkupljene, a v prihodnje davka proste površine				
št.	površina		čisti donos		parcele	površina		čisti donos		površina		čisti donos		površina		dose- danji čisti donos		0 p o m n j a
	ora- lov arov	□sež- njev □"	g*-	k.		ora- lov arov	□sež- njev □»	gl-	k.	ora lov arov	□ sežn. □"	gl-	k.	ora- arovl lov	□*ež- njev m	gi-	k.	
1	2		3		4	5		6		7		8		9		10		11
170	2	660	43	43	170/1		1.430	16	9									
					170/2	.	1.250	14	6				.		.	.		
					Del 1.085	.					1.065	11	98		.		.		
					Del 1.086	.	.						•		115	i	30	
						1	1.080	30	15		1.065	11	98		115	i	30		J
171	4	700	07	63	171/1	2	280	47	83			.			.		.		
					171/2	1	1.450	41	94				.		.		.	
					Del 1.085	.					521	7	16		.		.		J,
					Del 1.086	.							,		49	•	68	
						4	130	89	79		521	7	16		49		68		—
172	2	861	39	34	172/1	1	284	18	25		.	.	.		.		.			
					172/2	.	1.497	14	50			.	.		.				-
					Del 1.085	.	.		.		618	5	99		.		.		
					Del 1.086										62		60		
						2	181	32	75		618	5	99		62		60	
173	1	981	23	.	173/1		1.394	13	50				.		.		.	
					173/2		745	7	22				.		.			
					Del 1.085		.		.		402	3	89		.						
					Del 1 086							.	.		40		39		-
						1	539	20	72		402	~3	89		40		39		
173	1	1.360	40	70	175	1	980	35	48				.		•	.	•		^
					Del 1.085				.		269	3	7Ö		.		.		.
					Del 1.086		»	.	.				•		111	i	52	
						1	980	35	48	; •	269	—3	7Ö		111	i	52		^
170		1.013	1	40	Del 1.085		.		.		971	1	34		1 ■			
					B. P. 2 5										44		6	
						.			.		971	~i	34		44		ti	
178	3	113	11	3	178	2	943	9	32									_	
					Del 1.085	.	.		.		770	ï	73						^
						2	943	9	32		770	i	73					
170	2	310	7	90	179		1,200	6	30									
					Del 1.085	.	.				574	—ï	29					
					Del 1.086	.			.				.		136		31		-
						1	1.200	ti	30		574		29		136		31	■
1.003	•	1.098			1.003/1	.	473	...				,	.				*		^
					1.003/2	•	578	—	—			,			•			ad rub. 9. Pare. 1.086 = 513 D. B. Pare. 225 = 44CJJ
					Del 1.085	.	.		.		47	—	—-		•		"	
						•	1.031	.	.		47	.	.		.	.		
Skupaj	“Ï9	698	26(1	fs		—	1.304	224	HT	3	~437	"37	"8		557	4 86 ! !		SkU|.*j' . 557 0
•541411
U « “> 3 «''o
o c « c
e .S S kg
Priloga k §fo 64.
R a z k a z
kako površine meterske mere, za izračunjenje izmernih pristojbin merodajne po tarifi II, prera
v dolnje avstrijsko površinsko mero.
Izmerna pristojbina izračuni se
pri površini
,čnni'
						oralov	□°
za več nego			30	arov			834-1
n	77.	77	100	n	==	1	1180-4
n	77	77	250	77	=	4	550-9
7)	77	77	500	77	=	8	1101-8
n	77	V	750	77	=	13	52-7
rt	77	77	1.000	77	—	17	603-6
v	77	77	1.250	77	=	21	1154-5
r>	77	77	1.500	77	==	26	105-5
rt	77	77	1.750		—	30	656 4
rt	77	77	2.000	77	=	34	1207-3
7)	77	V	2.250	77	—	39	158-2
7)	77	7)	2.500		=	43	709-1
n	V	77	2.750	n	=	47	1260-0
7t	7)	77	3.000	77	=	52	210-9
7)	77	77	3.250	77	=	56	761-8
7)	77	7)	3.500	»S	=	60	1312-7
77	77	V	3.750	n	=	65	263-6
7)	n	77	4.000	77		69	814-6
n	77	77	4.250		=	73	1365-5
77	77	77	4.500	n	=	78	316 4
77	77	77	4.750	77	=	82	867-3
7)	77	77	5.000	77	=	86	1418-2
n	77	77	5.500	77	=	95	9200
v	7)	77	6.000	77	=	101	421-8
77	V	77	6.500	77	=	112	1523-6
77	77	77	7.000	r>	=	124	1025-5
77	77	77	7.500	77	=	130	527-3
77	77	77	8.000	77	=	139	29-1
V	77	77	8.500	77	=	147	1 130-9
7)	77	77	9.000	„	===	156	632-7
77	n	77	9.500	»1	=	165	134-6
7)	77	77	10.000	77	=	173	1236-4
V	77	77	11.000	77	=	191	240-0
7)		77	12.000	77	=	208	843-7
77	77	77	13.000	17	=	225	1447-3
77	77	77	14.000		=	243	450-9
77	V	77	15.000	n		260	1054-6
7)	77	n	16.000	n	=	278	58-2
77	77	77	17.000	77	=	295	661-8
n	77	77	18.000	77		312	1265-5
77	71	77	19.000	n	—	330	269-1
1)	77	77	20.000		=	347	872-8
do vštevno
30 arov = 100 „ =
250 500 7 50 1.000
1.250
1.500
1.750
2.000
2.250
2.500
2.750
3.000
3.250
3.500
3.750
4.000
4.250
4.500
4.750
5.000
5.500
6.000
6.500
7.000
7.500
8.000
8.500 9.000
9.500 10.000 11.000 12.000
13.000
14.000
15.000
16.000
17.000
18.000 1 9.000 20.000 22.00»)
oralov
1
4
8
13
17
21
26
30
34
39
43
47
52
56
60
65
69
73
78
82
86
95
104
112
121
130
139
147
156
165
173
191
208
225
243
260
278
295
312
330
347
382
834-1 1180-4 550-9 1101-8 52-7 603-6 1154-5 105-5 656-4 1207-3 158-2 709-1 1260-0 210-9 761-8 1312-7 263-6 814-6 1365-5 316-4 867-3 1418-2 920-0 421-8 1523 6 1025-5 527-3 29-1 1130-9 632-7 134-6 1236-4 240-0 843-7 1447-3 450-9 1054-6 58-2 661-8 1265-5 269-1 872-8 480-0
-	gld. 40
-	*	50
-	n 60
-	„	70
-	. 80
1
1
1
1
1
2
2
2
2
2
3
3
3
3
3
4 4 4 4
4
5 5 5 5
5
6 6 6 6 6 7 7 7 7
7
8 8 8
20
40
60
80
20
40
60
80
20
40
60
80
20
40
60
80
20
40
60
80
20
40
60
80
20
40
60
80
20
40
arov
= 34 oralov 1207-3 Q” jomlje za poln iznos.
Ako je po §fu 23 omejitev opravil poljeraerski uradnik, naj se k zgornjim tarifnim postavkoin prideue stotkov priklada.
Poleg tega dolžni so posestniki pridobitelji povrniti troske za nabavo omejitvenega gradiva.
2#'
I ol'