Ko je večer . . .
Svojcmii prijatelju pisal Simon Palček,
Dragi   prijatelj !
Ne vcš, dragi prijatelj, kako mi je ljub večer. Solncc bolj in bolj ugaša za gorami, in mir — tako prijetcn in vabljiv — se spušča na zemljo in jo zazibava v spanje . . .
Zvon zapoje, in moja duša zakipi tja pod oblake. Moli . . . Spominjam se, kako smo molili otroci. Tako draga mi je pesemca, da jo še sedaj šepečem v veČernem mraku, ko zapoje vaŠki zvon.
Povem jo tudt Tebi. Nauči se jo na pamet! Ko je večer, takrat se Ti naj zbudi v duši ta otroŠka, preprosta, a srčna molitev. Bog ima rad, če ga moliš. Zdravo Marijo            Bogec predobri,
že svoni,                      daj nam, daj
pa molimo                   sladko spanje,
tudi mi:                      sveti raj!
Ko je večer, prileti ptička do cvetice, da si poišče v nji žuželko za večerjo, da se napije prijetnega vonja. Glej, in ko je večer, poleti moja duša k Bogu, da zadobi pri Njem mirne, sladke sanje, uteho in up . . .
Ko je veČer, takrat tako lahko govorim s svojim Stvarnikom.
Po zemlji je razlita čudna, neopisna kra-sota. V tem veličastvu vidim, kako smo majhni ljudje, kako je neskončno majhen tudi
Tvoj                            Simon.
Na Božjakovem, 1. rženega cveta 1900.