Veseli in žalostni dogodki v 1. 1877. Zopet je eno leto v 7ečnost zginilo. Nikdar ga ne bo nazaj. Leto 1877. smo preteklosti izročili z 7sem, kar se je 7njem veselega in žalostnega na 87etu zgodilo. Marsičesar tega se bodo ljudje še dolgo spominjali. Najznametniše dogodke bočemo pa sedaj ob koncu leta še enkrat po^zeti in 87ojim čestitim čitateljem 7 sponiin poz^ati. Pr7i člo7ek na 87etu so namestnik Sina božjega, 87. oče Pij IX. Ta sla^ni cerk^eni knez so letos stopili 7 ts6. leto s7oje starosti in obhajali 501etnico svo- jega škofovanja. Veliko tisoč verniko7 iz 7seh 5 delo7 a^eta prislo jim je čestitat, tudi iz naše škofije bilo je 7eč romarjev. Nedavno so Pij IX. precej zboleli, a sedaj je zopet boljse. Papež so letos doži^eli veselje, da je na Kitajskem in 7 Braziliji preganjanje katoli6ano7 pieuebalo, 7 Šot- landiji se osnovalo nadak<ifijst7o in na Dunaju se obbajal sijajn sbod avstrij.skib katoličano7. V naši ikofiji se je 7iSilo 7eč blagonosnib misijono7 in pozidalo se je 7eliko poslopje za dijaško semenišče 7 Mariboru. Družba sv. Moboia obhajala je 87ojo 251etnico. Na Koroakem so usmiljeni bratje v št. Vidu odpili 7elikansko bolenišnico in 7 Ljubljani se je pričela orglarska šola. Neraila smrt je pokosila mnogo alužebniko7 božjib, med temi 7eč kar- dinalo7, skofe Ketteler-ja, Viteziža iu Vabalo; 7 naši škofiji je unirlo 9 meaniko^, med njimi starosta 7seh kaplanO7 č. g. Ferlan in pr7i ptujski prošt preč. g. dr. Vošnjak. Zatiro^an ; katoličano? na Nemškem, Š^icarakem, ltalijanski u in Ruakera ni čisto nič prenehalo. V političnem oziru je to leto veejidel 78e pri starem ostalo, če iz7zamemo p-iv dogodko^ n. pr. da so 7 Se^erui Ameriki po nndi volilni praski dobili republikanca Hayea a za predsednika velike ljudovlade, da je angleaka stara kraljica si pridjala naslo7 cesarice indijske, in da so Turki sultana Murada kot boleliavca odstavili in jego^ega brata Hamida II. posadili na prestol carigradskih sultanov. Na Francoskem je umrl bivši predsednik republike 801etni Thiers. Pri nas 7 Avstriji ae nadejanja niso spolnila tistim, ki so mislili, da 86 bo dualizem razbil in da bo prišlo do sprave med avstrijskimi deželami in narodi. Netnški ustavaki in Magjari še ne pustijo gospodstva iz rok, izpnliti jim ga nihče ni voljeu ali ui kos. Sicer no^e nagodbe niso skleniii, jo pa goto70 bodo drugo leto. Tudi kupčijske pogodbe z sosednimi drža^ami so začasno podaljšali. Čebi, Slo7enci, Rumuni, Hr^atje in Srbi z nemškimi konser^ati^ci 7red moramo zopet S7oja srca z potrpIjenjem tolažiti in čakati, dokler se liberalno usta7overst7o in magjarsko gospodstvo ne zdela samo. To storiino teui laglje, ker nam 7ie8 raznih poIomo7 ali pkraho7" itak že naznanja bližanje zaželjene dobe, da bo zopet boljae 7 mileni nam Avstriji. Slo^euce je to leto 7elika politična nesre^a dobitela, na Kraujskem smo pri 7olit7ab propali in zgubili narodno večino 7 deželuem zboru. Pri sreniskih 7olitvab na Štajerskem smo pa ae precej ddbro vojako7ali se; mnogo nemčurakib predstojniko7 8mo raz županskih stolo7 potegnili n. pr. g. Seidla 7 Kamci, in na nje posadili odlične naiodujake. To je dobro znamenje za prihodnje 7olit7e 7 deželni zbor, na katere smo se že letos bili tu pa tam piipiavljali. Enako 7ilo narodno obnašali so se pri 7olitvah Slo^enci okoli Trsta, med tem ko so koroški Slo^enci žalnstno zbega.ni in političuo rahli, kar se je pri dopolnilni volitviza državni zbor 7 Celo^cu le pre7eč prikazalo na den. Korušcem je treba političnega tednika, kakorSen je na primer naš nSlo7. Gospodar". Ear jepa 7 narodnem oziru za nas Sloveuce velikatolažba in posebno zadostenje trudu narodnjakov, to je nekako duševno gibanje, katero se začinja lotiti uaših prekmurskih biato7 na Ogerskem. Začeli so segati po knjigah in časnikih slovenskih, ki 80 na Štajerskem razširjeni; tudi se je našel med njitui doiiiač pisatelj in izdavatelj posebnega lističa: Prijatel. Ta piaatelj je g. Auguatič Imre in kaže vendarle donjoljubno srce za s^oje zapa- ščene in še 7 7erakih zade^ab na katoličane in kalviace razklane rojake. Začel je tudi izdajati knjige za narodno šolo. To je jako 7rlo in 7eaelo; škoda le, da je g. Imre magjaro- in turkoljub in tako naj^ažuiai dogodek letoanjega leta ogleduje skozi tuagjaiske in turkoljubive učale. Prvi in največji dogodek 1. 1877. je pa boj, katerega je mski car Aleksander II. začel za osvo- bodjenje kristijan<>7 zoper turskega sultana. Dne 24. apiila so raaki junaki prestopili mejo, 6. junija prekoračili Douav, in potem zaseli Tm<)70, Šipko, Nikopolje, Osman-paao zajeli 7 Plevni in stojijo sedaj ob Balkanu, da podpirani od Rumu 1107 in Srbo7 turško gnjusobo pobrišejo iz Evrope, tuiškim kri8tijanoin, ubogim slo^anskim biatom, pa 50uletni jarem kiute sužnottti zlomijo in pomorejo do s^obode. Vsak dobroboten Slo7an, 7sak pameten kristijan, vsak odkritosrčen človekoljub se mora tega veseliti iu ae radovati, da živi 7 dobi, za katere se vraijo tako znameniti dogodki. Leto 1877. je zlomilo tuiško silo, 1. 1878. bo zmago le dovrailo in torej ostane 1. 1877. neizbrisljivo 7 zgodo^ini slovanstva, kiščanst^a in 7sega člo7eatva. Zemljam od mohanaedanakega prokletst^a zadetiin zasvetila se je 1. 1877 sicer neizmerno kr7a7a a teni slavniša zarija boljše bodočnosti, blagonosniš« osode, krščanske omike! Glede gospodaist^enib razmer bilo je 1. 1877. 7eliko boljse od 1. 1876. Ozitnine so se dobro obnesle, tudi jarino niso bile siabe, kder jib ni mraz in toča poškodila, le sadja in 7ina je bilo 7eliko menje, kakor se je splob nadejalo. Dežela stajerska je po izkazib miuisterstva pridelala 5,295 398 meterskili ceato7 zrnja, 6,836.863 iutc. slame, 4,735.879 korenja, iepe in krompirja, 11,146.342 mtc. sena in ota^e, 414.118 bekto!itro7 7iua iu 298.678 mtc. sad(i7ja. Ljudje bi biii zadovoljui, ko bi ne bili do nosa zadolžeui in z raznimi davki in pNčili preobloženi, ko bi obit in kupčija živahua bila, kakor uekdaj itd. Naposled omenimo še osode nSlov. Gosp." 7 1. 1877. Čeravno je kmetskim ljudeni, katerim je; tu list 7 pr7i vrsti namenjen, huda bila za denaije, se je 7eudar atevilo naiočniko7 pomnožilo do 1700 piejeniniko7. List bil je lkrat od okiajuega glavarja Seederja koDfisciran, toda urednika tožiti dižavui pravdnik ni botel ali oi mogel. Pač pa jc g. Seidl ae nad njega spra- vil, toda naposled je mo srce npalo in je tožbo saru rad 7zel nazaj. nSln7. Gosp." bode torej zopet enako mailji^o 7 no7em letu 1878 slo^ensko ljudi st7o poduče^al in dramil ter vstrajno stal na stian87. katoliške Ceik^e, mile Avstiije in slo^enskega naroda. Vsem prijateljem, dopisateljem in podpornikom izreka prisično zah^alo ter žeJi 78em 7ilim Slo7enceni 7eselo no7o leto!