PROBLEMI 2, 1982 (216, letnik XX) Uredništvo: Miha Avanzo (glavni urednik), Miran Božovič, Mladen Dolar (odgovorni urednik), Branko Gradišnik, Milan Jesih, Miha Kovač, Peter Mlakar, Rastko Močnik, Denis Poniž, Rado Riha, Jože Vogrinc, Zdenko Vrdlovec. Svet revije: Miha Avanzo, Mladen Dolar, Uroš Kalčič, Sergej Kapus, Peter Lovšin, Rastko Močnik, Boris A. Novak, Braco Rotar, Ivan Urbančič, Jože Vogrinc, Slavoj Žižek (delegati sodelavcev); Jože Dežman, Valentin Kalan, Marko Kerše- van, Marjan Kotar, Lev Kreft, Sonja Lokar, Tomaž Mastnak, Jože Osterman (predsednik sveta). Marko Švabič, Ja- dranka Vesel (delegati širše družbene skupnosti). Vsebina: Emil Filipčič: UJETNIKI SVOBODE Brina Švigelj: OFELIJA Denis Poniž: BR UEGHEL ali KUGA Milan Kleč: STOK Peter Božič: AVGUŠTINOVA VRNITEV ali KOMISAR KRIS II. del Naslovnica: Edi Stefančič Revijo podpira Kulturna skupnost Slovenije. Po sklepu Republiškega sekretariata za kulturo in prosveto št. 421-1/74 z dne 14. 3. 1974 je revija oproščena temeljne- ga davka od prometa proizvodov. Tekoči račun: 50l(){)-678-47l63 z oznako »Za Probleme«. Letna naročnina: \5() din (za tujino dvojno). Izdajatelj: RK ZSMS. Tisk: DDU Univerzum Ljubljana. Uredništvo sprejema sodelavce vsak torek od 16. do 18. in četrtek od 10. do 12. ure v svojih prostorih na Gospo- ski lO/I. Cena te številke je 20 din. Emil Filipčič: UJETNIKI SVOBODE DRAMATIS PERSONAE KRONOS.....bog časa, poli človek poli kozel, sa- tirskega videza, čez cel obraz ima narisano uro, s števičnico in kazalci. Št. 1. GEA......mati zemlja, zrela rjavopolta ženska. Št. 2. ROBERT____devetletni fantek, predsednik ZDA. Št. 3. MORIC......brat prvemu, iste starosti, predsed- nik SSSR. Št. 4. MAX......tretji brat, odrešenik in čudodelec. ^ Št. 5. ŠTORKLJA.....po drugi strani Tedy Brown, agent CIA, sicer pa muslimanka po srcu. Oble- čena je v bele žabe, na stopalih nosi rdeče gu- mijaste rokavice za umivanje posode, in ima tudi rdeč kljun pa še puhasto krilce. Št. 6. TRIMČKAR......v bistvu arhangel Gabriel. Št. 7. MARIJA......neplodna hišna služkinja, trim- čkaijeva žena. Št. 8. HOFFMANOVA.....soproga industrialca Hoff- mana. Št. 9. HOFFMAN........nemški industrialec in milijar- der. Št. 10. SCHUSTER.....podpolkovnik obveščevalne službe SSSRj obenem tudi načelnik hambur- ške policije. St. 11. FELLINI......slavni italijanski filmski režiser. Št. 12. KORSAKOV......genijalni atomski fizik, ruski disident. Št. 13. KULIKOV.....predsednik prezidija SSSR. Št. 14. Oblečen kot pravoslavni pop. MC MURPHY.....čudna mešanica Irca in Sudan- ke, predsednik senata ZDA. Št. 15. Kot je razvidno nosijo vsi nastopajoči štartne številke, kot na krosu. Te številke se kasneje, glede na razplet in zaplet dogodkov, tudi menjajo. Drugače pa so vsi op- ravljeni v rimske toge, z izjemo živali in polživali seve- da. So pa ta preprosta oblačila obogatena z modnimi dodatki sodobnosti. Npr: Schusterju lahko binglja gu- mijevka s pasu, Fellini nosi črna očala, itd. Mc Murphyjeva toga je lahko prav kričečih barv. itd. Os- tale preobleke so posebej opisane. Dvor Kronosa, boga časa, in Gee, matere zemlje. Gea utrujeno leži na postelji, v porodniških mukah. Names- to z rjuhami je pokrita s prstjo in tudi vzglavje ni nič drugega kot kup prsti. Pod posteljo gori ogenj, nad vzglavjem paje pritrjen kalorifer, ki котпај zaznavno brneč pihlja porodnici valove toplega zraka na^mrzle. čelo. Na tleh leži debela veriga, na katero je priñcteHjéh^^^ Kronos, ki paje ta trenutek še v sosednji sotf' ^ ' GEA: O, jaz nesrečnica! Da moram ven in ven mesiti testo življenja, brez vsakega upanja na zasluženi počitek. Ni miru in ne pokoja, edino zame na celem svetu ne! Le delćg, garaj iz dneva v dan, vsrkava vase razkra- JEgočo se snov in jo potem preobračaj v kotlu mater- nice, dokler spet ne zadobi neštetih pojavnih oblik. Pa ko bi me Kronos vsaj malo razumel, ampak ne, njemu se zdi to nek^ naravnega, samo umevnega, češ, ženska je, pa naj rojeva, tako je že od nekdaj bilo in tako tudi na vekom^ bo. (Veselo razburjen vstopi Kronos, rožljajoč z veri- go.) KRONOS: Poglej, кгд sem našel, Gea! Šolski zveščič, ves popackan in zamaščen, vsebuje pa roman nekega osnovnošolčka iz tretjega razreda, mislim, nekaj ne- verjetnega, poglej - GEA: Oh ... KRONOS: Trije bratje, roman, spisal Malkolm Pire, uče- nec tretjega razreda osnovne šole Prežihov Voranc. Dogaja se v Hamburgu, opisuje pa roparske pohode treh devetletnih fantkov, bratov, mislim, izredno - GEA: Oh, kako ti je dolgčas, Kronos. KRONOS: Ne, če to ni nekaj svežega, poglej, že na tretji strani ima dva mrtva, potem se pa kar usipljejo na kup, mislim, ta brezobzirna otroška fantazija - GEA: Samo igral bi se in igral. .. KRONOS: In potem ko pobijejo vse in si nakradejo polne kovčke denarja, zbeže v Ameriko, se tam vsi trije poročijo in srečno živijo do konca življenja! GEA: Saj si se že čisto pootročil, Kronos! Ne vem, kako da tega sam ne opaziš? Včasih si znal vsaj кгџ pa- metnega povedati, zdaj te pa zanimajo samo še os- larije. KRONOS: К^, zdaj pa niti križank in rebusov ne bom več smel reševati?! Ni ti zadosti, da si me priklenUa na verigo, ampak mi hočeš vzeti še to nedolžno du- hovno razvedrilo?! GEA: Kar raztrgaj jo, če ti je v tako nadlogo, in pojdi k svojim frčafelam, vodnim vilam in poljskim dekli- cam, one te seveda znajo vse drugače razmigati, kot pa jaz, ki sem že stara in utrujena od brezštevilnih porodov. (Zaihti.) KRONOS: Gea, oprosti, čisto sem pozabil, v kakšnem sta- nju si. Kako se počutiš, ali te zelo boli? GEA: Oh, saj ni to, le naveličana sem že teh tvojih večnih igric o stvarjenju. KRONOS: Gea, prosim te, zdrži še današnji dan, obljubim ti, da greva takoj po koncu predstave na počitnice v transcendenco. GEA: Kolikokrat si mi že to obljubljal, pa ni bilo potem nič iz tega. KRONOS: Častna beseda, evo, prisegam - GEA: O! KRONOS: Kaj je? GEA: Začelo se je! (Dejansko se začne nekaj v njenem obilnem trebu- hu živahno premikati, in medtem, ko Kronos ne ve, kaj bi z rokami -) 1 KRONOS: Nag te držim za roko, ali kako drugače pač po- magam, povej, govori! (- se izpod Geinega krila prikaže devetleten fan- tek.) MAX: Dobro jutro, oče, in vse moje čestitke, trojčke si do- bu. KRONOS: Sapramiš nazeg, poba, to sem pa res vesel no- vice, ha, ha, ha! (Ga očetovsko zavihti v zrak, vtem pa se prikaže- ta še Morie in Robert.) MORIC: Dobro jutro, oče, dobro jutro mama ... ROBERT: Živijo. GEA: Daj mi jih sem, da jih vidim, d^ mi jih sem ... O, kako ste srčkani, mucki moji lepi - KRONOS: Brez skrbi, stari Kronos ima še vse koleščke na svojem mestu. A si ti videla, k^, samo pomislil sem, pa so bili en dva tri na svetu. (Zvonec na vhodnih vratih.) Aha, se že zacerya halo, ekipa je že tu, čestitat so pri- šli, seveda, taka stvar se hitro razve, že odpiram, že odpiram! Zzzzam! (Telekinetično odpre vrata. Noter prihrumi veli- ka družba s šopki cvetja, skratka, z izjemo štor- klje celoten ansambel, zaenkrat zakrinkani v ku- te in kapuce Ku - Klux - Klana.) SCHUSTER: Že vse vemo, že vse vemo! KULIKOV: Ata, čestitam. KRONOS: boš meni čestital, mami čestit^, гцеј nesi te rože! VEČ NЛH: Ha, ha, ha! HOFFMANOVA: Mama, kako ste, je bilo težko? - O, po- glejte, ustrašil se me je! ROBERT: Mama. . GEA: Sai ni nič, mucek. Ja, hvala za rože, no - kar v redu je šlo, veš, v hipu so bili vsi trye zunsg. SCHUSTER: Ni kag, je pa kavelj naš ata, a ne, fantje? KRONOS: Brez skrbi, še zmer^ vas vse uženem v koz- lovji rog! HOFFMANOVA: Ti se me pa nič ne bojiš, a ne, da ne? MAX: Ne, gospa. HOFFMANOVA: A ga vidite, kako je tale koruzen! MARIJA: Mama, skor^šr^e okrevarge želim, pa tele rože sem prinesla. GEA: O, hvala lepa, Marička. HOFFMANOVA: Zd^ mi pa povej, kako ti je pa ime? MAX: Še ne vem, gospa. HOFFMANOVA: Ja, к^ jim še niste dali imena? KRONOS: Če ste pa prileteli noter kot buija, kom^ so do- bro pokukali na svet. VEČ NЛH: Ha, ha, ha! KRONOS: No, ti režiser, pridi sem. FELLINI: Ja, ata, к^ pa je? SCHUSTER: Mama, čestitam, le tako naprej še na dolga leta. GEA: Hvala, hvala ... KRONOS: Semle poglej. MaUiolm Pire, >»Tr\je bratje«, ro- man, stvarca in pol, ti rečem. Berem in berem tole na stranišču, no, potlej pa pridem sem, in k^ se zgo- di? Trojčki! FELLINI: Zlomka! KRONOS: zato jih bom pa tudi imenoval kar po glavnih junakih. Tale bo Max, tale bo Morie, in tale - k^, a zd^ se pa še mene bojiš? No, tale bo pa Robert. KULIKOV: A niso to lepa imena? GEA: Sedi, no, Marička, k^ pa stojiš? MARIJA: Oh, SEg precej gremo, mama, še teh pet minut smo pri dežurni sestri котгц izprosili, pa tudi tebe ne bi radi utn.gali... GEA: Mene? Saj jaz bom danes že delala! KRONOS: Seveda, k^ pa misliš? Nek^ sto milgonov ko- renonožcev (Rhizopoda) se mora že čez pol ure kot le k^ poganjati skoz vodo s psevdopodyi! MARIJA: Ne, ampak veste кцј, ata, vs^ danes bi ji lahko prizanesli s svojimi izpadi! KRONOS: Punca, ljubi bog ne kocka! Vse mora biti o pravem času na pravem kr^u. (Vstopi štrorklja s puško na rami, porivajoč pred sabo voziček in cingljajoč z zvoncem šolskega slu- ge.) ŠTORKLJA: Konec obiskov! Konec obiskov! SCHUSTER: Saj mi smo pa tudi eni trotlji, naš čas ta hip že poteka - gremo, gremo! Ata, na sviderge, pa fćgn se imejte. Mami, dva zračna cmokita, cmokita .. ENI: Na svidenje, mama! DRUGI: Na svidenje, ata! HOFFMAN: Gremo, gremo! KRONOS: Stojte. Pozabite, kar ste tule videli in slišali, kot da se ni nikoli zgodilo. Se razumemo? HOFFMAN: To se pa lahko zanesete, ata, brž ko stopimo čez prag, si česa podobnega še v sarxjah ne bomo mogli misliti. (Vsi hkrati pomahajo in odidejo.) ŠTORKLJA: A to so pa novitete? Ja, srčki moji, kako ste luštkani! A bi se kateri rad peljal na vozičku skoz hi- šo strahov? MAX: Če je taka volja mojega očeta, sem se pripravljen podati kamorkoli, zanašsgoč se na ryegovo previd- nost. KRONOS: Tako se govori. Hop na voziček! MORIC: Čakate, grem kar še jaz zraven, da ne bo zamu- de. KRONOS: Vri dečko, naglo doumevaš. ŠTORKLJA: Ja, k^ pa ti, ljubček, kaj se palstiskaš k oče- tovim nogam, s^ te ne bom požrla. A boš šel z ma- no? ROBERT: Ne, ne ... KRONOS: Robert! (Štorklja ga na silo odtrga od Kronosovih nog ter ga stlači na voziček, medtem ko ubožčekjoka. Gea izčrpana že nekaj časa smrči.) ŠTORKLJA: Pridi no k teti, boš videl, k^ ti bom vse po- kazala. Smrt s koso, pa obešenca, pa aligatorja in duhove... KRONOS: Fantje, iz vas hočem narediti prave bojevnike. Zato vas tudi kar takoj in brez velikih ceremonij po- šiljam na preizkusryo s strahom. Če to prestanete, se vam bo rajyasnila pamet, in svet, ki se vam zdi ta trenutek nelogičen, boste zlahka obvladovali, kot da ga imate na nitkah. Tedćg boste v sebi začutili neznansko moč, da bi se kot orli vzpeli do same ab- solutne resnice univerzuma. In če se vam to posreči, dasi le za kratek trenutek, se nikar ne vdajajte zma- goslavju, sicer vas bo sovražnik, najbolj zahrbten od vseh, ki se mu reče modrost starosti, zazibal v smrtno sparge, prepričane, da ni ničesar več, kar vredno bi bilo početi. ROBERT: Vem, poznam vse to, ampak jaz nočem več tja, ali tega ne moreš razumeti? KRONOS: Očitno moraš, sicer se tudi znotr^ te dvorane ne bi prikazal! Glej, Robert, vaša usoda leži na moji dlani, do zadrge črte, do zadnje potankosti sem vse splaniral - kćg pa ti buljiš vame, stara? Zamaši si ušesa z voskom. (Štorklja nemudoma izvrši ukaz, v istem Gea ne- ha smrčati.) GEA: Si že spakiral mulce, Kronos? KRONOS: Veš kaj, kar v časopisni papir jih bom zavü, Morica v Pravdo, Roberta v Washington Post, Маха pa pravzaprav ne vem, kam bi dal. .. GEA: Preveč se ti tudi ni treba igrati s temi simboli, zavy ga nekam, kamorkoli že, magari v kakšno ijuho, prt, ali k^ podobnega. 2 KRONOS: Polivinil? GEA: Ali pa kakšno platno, sai je vseeno. KRONOS: Kai pa, če bi iztrgal nekaj listov iz Svetega pis- ma in ga zavil varye ter pelepil s selotejpom? In ga potem položil v košarico iz vrbja? Štorklji pa bi na- roču, da ga spusti v rečico pred hišo industrijalca Hoffmana? GEA: Lahko, samo potem bi ga morala najti neplodna hišna služkinja. KRONOS: Ki bi to imela za daritev iz božjih rok. GEA: Zastran mene . .. (Kronos tleskne s prsti in pomigne štorklji. Ta si koj odmaši ušesa.) KRONOS: No, poslušaj me zdaj, stara, da ne boš spet kaj zamešala. Neseš jih v hišo industrialca Hoffmana, na Maria HUf Strasse v Hamburgu. Številka sedem- najst. ŠTORKLJA: Joj, a si lahko na listek zapišem? Ker spomin imam pa res tak kot kura. KRONOS: A brati pa znaš? ŠTORKLJA: He, he, to pa znam. KRONOS: Piši torej: dva daš na trato pred hišo, enega, vi- diš, tegale, pa položiš v košarico iz vrbja in ga daš v ločje na rečici, ki teče tam mimo. Razumeš? ŠTORKLJA: Ki teče tam mimo, ja, to razumem, ja. KRONOS: No, potem pa kar pot pod noge, pa zdrava os- tani. ŠTORKLJA: Še nekaj bi naši gospe rada dala ... A veste, Scu mi je nerodno, ampak nekaj denarja smo zbrale na sindikalnem sestanku, no, pa smo vam kupile ta- le wolkie-talkie, da si boste laže čas preganjali. GEA: O, hvala lepa, štorklja. ŠTORKLJA: Pa prav uspešno okrevanje vam želim. No, pa pojdimo, ljubčki. (Odpelje voziček z novorojenčki skoz vrata, Kro- nos zavpije za njimi.) KRONOS: Zapomni si, Robert - ROBERT: Vem! Vem! (Kronos za hip strmo pogleda, a takoj zatem tele- kinetično zapre vrata in se kot vnet ljubimec ule- že h Gei.) KRONOS: Kako nestrpno sem že čakal, ti moja lepa za- dnjica debela! GEA: Niti zdaj nii ne daš miru, ko sem komaj rodUa! KRONOS: Ampak muca, če me pa nekaj sto mUijonov korenonožcev žgečka v lingamu s psevdopodiji. GEA: Bedak! Hiša industrialca Hoffmana. Veranda. Pred njo vrt z an- gleško travo. Mimo teče rečica, tu pa tam ob bregu ločje. Jutro. Iz gozdička pride štorklja z vozičkom. Čez ramo ima obešeno puško. ŠTORKLJA: Zdaj se pa znajdi, če se moreš. Madona, ta Hamburg je pa tako zmešano narejen, da česa po- dobnega v življenju nisem videla. To se pa res vidi, da je največja nemška luka za pomorski promet in uvozno ter izvozno trgovino, ena največjih na svetu (na površini 40 kv. km), ena cela devet milijona pre- bivalcev, to pa niso mačje solze, to sem se pa jaz kar zares jokala, ko sem se znašla sredi Cuxhavena ob Labinem zalivu, pa nisem vedela ne naprej na na- zaj. Pogledam na listek, takrat se mi pa kar pred oč- mi zamegli. Na listku piše: dva daš na trato pred hi- šo, enega, vidiš, tegale, pa položiš v košarico iz vrbja in ga daš v ločje na rečici, ki teče tam mimo. Raz- umeš to? Nič drugega! Nobenega naslova, nobenega imena,, jaz sem mislila, da se mi bo zmešalo. No, sem pa k sreči kmalu spoznala, da od panike razen škode ni- mam nobene druge koristi, sem si pa rekla, nič, ne bom puške v koruzo vrgla - no, pa saj tudi je prav čedna manlicherca, na šeststo metrov ima učinko- vit domet - zanesi se na svojo intuicijo, punca, sem si relda, flinto imaš, da se boš branila pred kriminal- ci in lopovi vsakršne baze, ki jih mora v takem ve- lemestu kar mrgoleti, pot pod noge, punca, sem si rekla, kar lepo oči napni, pa glej, kje je kakšna taka hiša, ki ima spredaj trato, pa da zraven še rečica te- če, pa da je še ločje v дјеј. No, in tako sem po veh dneh mukotrpnega iskanja prišla sem. Tole je že se- dem inpetdeseta po vrsti, ki jo bom v pregled vzela. Če pa še ta ne bo ta prava, potem naj me pa hudič vzame. Bom pa samomor naredila. (Iz gozdička priteče starejši gospod v Adidasovi športni opremi, očitno trimčkar, ter kani izginiti v nasprotni smeri.) Gospod! Gospod! TRIMČKAR: Ja, prosim, gospa, kaj pa je? ŠTORKLJA: Oh, a veste kaj, eno hišo iščem, pa sem ime pozabila, samo to vem, da je od industrialca last pa da ima številko dvaindvajset. TRIMČKAR: A niti ulice ne veste? ŠTORKLJA: Vse mi je šlo iz glave. Edino tole imam na listku zapisano, glejte, daje trata spredaj, pa da re- čica mimo teče, pa daje še nekaj ločja na njej, točno vse tako kot je tu. TRIMČKAR: Ja, gospa, potem ste pa mogoče res prišli na pravi kraj, tole je namreč Maria HUf Strasse, števil- ka sedemn^st, in res živi v tej hiši vsemu svetu po- znan industrialec, rojen v znamenju prašiča - ŠTORKLJA: Maria HUf Strasse, števUka sedemn^st! Ja, pa nobene tablice ne vidim. TRIMČKAR: Saj je tudi ni treba, gospa, gospoda Hoffma- na vendar vsi poznajo. ŠTORKLJA: Hoffman! To je tisto ime. O, hvala bogu, zdaj sem pa res na pravem кгЕци. TRIMČKAR: Ste mogoče kaka gospodova sorodnica, če smem vprašati? ŠTORKLJA: Službeno sem, veste, otroke mu nesem, tri sinčke je dobU, poglejte. TRIMČKAR: Ni mogoče!? O, to je pa srečen dan za gos- poda Hoffmana. Edino tega daru mu še niso dala ne- besa, vsega drugega je imel v izobUju, lepo ženo, bivšo primabalerino Berline opere, dve ali tri jahte, več luksuznih apartmajev v raznih delih sveta, del- nice v vseh večjih evropskUi podjetjih, letalo, batis- kaf, klobas in špeha kolikor hočeš, na, in zdaj, PO dvajsetih letih brezuspešnih poskusov, pa še trojčki za povrh! ŠTORKLJA: Kdor čaka, dočaka, pravijo, in res je tako. TRIMČEK: Le še nekaj bi vas rad posvarU, gospa. Na- mreč, veste, v tej hiši živi tudi neka neplodna služ- kinja, hišna pomočnica, ali пекЕЦ takega. No, in ta, jasno, nima otrok. NaredUa bi pa seveda vse za to, da bi kakšnega dobUa. In bojim se, veste, da bi vi pustUi te tri dečke - saj so dečki, mar ne? - kar tukaj nekje na trati in bi potem odšli. Takrat bi pa pritekla služkinja, pobasala hitro enega ali dva, ju odvlekla v klet in nato zatrjevala, daju je našla tam in da po- temtakem pripadata njej. ŠTORKLJA: To se skoraj sliši kot namig od zgoraj. TRIMČKAR: SaJ tudi je. (Si naglo zaviha rokav. Na koži ima tetovirano daleč vidno znamenje.) Jaz sem v bistvu arhangel Gabriel, pošUja pa me so- čustvujoči in milosti polni Allah sam, da bi teba, ženska, rešil iz te peklenske zablode in te spet sprá- vU na pravo pot. ŠTORKLJA: Vi!? Smem to verjeti? In v taki preobleki? TRIMČKAR: Zaslepljena ne moreš videti moje resnične podobe. Ali vedi, da ni še nič izgubljeno zate, kajti 3 zgoríg vemo vse o tebi, tudi to, da si bila pred nedav- nim muslimanka po srcu, a si potem zašla. ŠTORKLJA: Res, a če danes pogledam, se mi pravzaprav zdi, da sem Koran izrabila kot sredstvo za ojekleni- tev volje in občutka za disciplino. TRIMČKAR: Mar ne zato, ker si potrebovala pomoč? Mar ne zato, ker si hotela videti resnico, črno na be- lem? Mar nisi iskala neko temeljno gotovost zase? ŠTORKLJA: Da, a čim bolj sem se z dušo zatapljala v svo- jevoljno izbrano monado, tem bolj hermetično zaprt je postajal svet okrog mene, dokler se na vsem le- pem nisem znašla v njem kot ujetnica lastne zamis- li. Nek^ časa sem še tako vztr^ala in zrla skozi pro- zorna stekla svojega zatočišča, naposled pa sem sto- pila čez nevidno začrtano mejo ter se spet predala ri- tualu mnogoličnosti. TRIMČKAR: In k^ imaš zdaj od tega?! To, da lahko na novo brezskrbno guncaš afne? Motiš se, če misliš, daje svet narejen za šport in kratkočasje. Ravno na- sprotno. Tvoja dolžnost je, da ga osmisliš, bodisi v poglobljeni meditaciji bodisi z dejavnostjo, ki bo človeštvu koristna. ŠTORKLJA: Kaj pa vendar drugega počnem? Ali ne pri- našam vesele novice v vsako hišo? TRIMČKAR: Ampak za koga pa delaš, kdo te pošilja? ŠTORKLJA: Gospa Gea in gospod Kronos. TRIMČKAR: Kao si le mogla nasesti tema dvema klavr- nima cirkusantoma?! Lažniva malika sta, n^slabše sorte, zanikovalca transcendence in do dna svojih črnih duš vdana čaščer\ju satanovega nauka o več- nem vračanju materije. A verjemi, na dan, ko se boste zatresla nebo in zemlja in bo glas trobente po- klical mrtve iz grobov, ti bosta hinavsko obrnila hr- bet in se do tal priklonila kralju sodnega dne, rekoč: »Nisva kriva, gospod, če je šla za nama.« Počak^ zdaj tu za trenutek. (Steče čez mostiček, se približa hiši in potrka na neko okno poleg vhoda za služinčad.) Marija... Marija ... (Okno se brž odpre in služkinja pomoli glavo ven.) MARIJA: Jožef, ti? Ko sem že malone izgubila nado. TRIMČKAR: Pravkar sem pritekel iz Wittemberga, brž, pridi ven, prinesel sem dete, ki ga s tako radostjo pričakuješ. MARIJA: Zahvaljena nebesa! Je mar mogoče? (Plane skozi vrata in s Trimčkarjem si padeta v objem.) Kje je? Nćg ga že enkrat uzrejo te oči. TRIMČKAR: Ne vidiš stati štorklje ob vozičku? ŠTORKLJA: Stojte, gospod! Ta ženska vas je imenovala Jožef. Kako n^ to razumem? TRIMČKAR: Moja zakonita žena je, odtod. Arhangel Ma- rija, tako kot sem jaz Arhangel Gabriel, za prijatelje Jožef. ŠTORKLJA: Hmm? TRIMČKAR: No, nikar zd^ ne gubanči čela, v tem pri- meru mi pač moraš enostavno zaupati, in kasneje enkrat, ko boš prišla na višjo stoprijo, boš videla, da ti nisem lagal. ŠTORKLJA: Tu je še marsikćg nejasnega. Na primer, naprej pravite, da se moram paziti te ženske - k^ti, sklepam, da je to tista služkinja - malo zatem pa ji že sami izročate otroke v roke. TRIMČKAR: Moje besede so polne kontradikcvj, veš. In ne boš daleč prišla, če boš z raciom vrtala varye, pre- je uspeš, ako se jim prepustiš, da te odnesejo kot re- ka. Poglej: daj mi ta listek. Vidiš, kćg tu piše? Dva daš na trato - no, kar lepo položi ju - tako, ja. No, enega, vidiš, tegale, pa lepo daš v košarico iz vrbja in ga neseš v ločje. No, le podvizćg se. Hop, hop, ena. dva - visoko noge dvigat! Se višje! Položi zd^ ko- šarico v ločje in hitro nazćg, v poskokih, en, dva, en, dva, tako, zd^ pa pred^ štafeto Mariji. Ti pa tako veš, k^ moraš, Магца. (Štorklja se dotakne Marijinega krila, ta pa zvih- ra kot baletka čez mostiček, si pritisne otroka na prsi in v nekaj osmicah prispe k svojim vratom.) MARIJA: Na svidenje, Jožef! TRIMČKAR: Na sviderye, Мадја! (Marija izgine v hišo, Trimčkar pa izroči wolkie- talkie Morien, sploh, otroci so tudi že prej ves čas mirno sedeli in z zanimanjem poslušali vsako be- sedo.) No, takole, še tale wolkie-talkie vključim, pa sva fr^ za nekaj časa. (Ji položi roko čez ramo in jo vede proti izhodu.) A, tako pravite. Koran ste študirali, zanimivo, zani- mivo ... Poslušate, k^ ko bi šla na čašo mrzlega pi- va v »Egipt«? К^ pravite, ne bi bUo slabo, k^? (V tem izgineta s prizorišča. Iz walkie-talkieja se zasliši glas Kronosa.) GLAS KRONOSA: Halo, otroci, me slišite? MORIC: Ja, oče, slišiva te. GLAS KRONOSA: Kćg se pa dog^a tam spodćg? Ali je služkinja že vzela Маха? Kako pa to, da se niste dva dni nič oglasili? Alije bilo res tako težko stopiti kam na pošto in telefonirati? MORIC: Saj smo sploh šele danes zjutr^ prispeli na pravi kr^, ta stara si namreč sploh ni zapisala naslova, ki si ji ga narekoval. GLAS KRONOSA: Ta koza! Zato se ni upala oglasiti. Midva z mamo pa v takih skrbeh za vas. MORIC: Je že vse v redu, oče. Max je že pri služkirgi, mid- va z Robertom pa pripravljena na operacijo «Happy Birthday*. GLAS KRONOSA: Kje pa je Robert, zakćg se nič ne og- lasi? Robert, me slišiš? ROBERT: Ja, slišim, slišim, a misliš, da sem gluh? GLAS KRONOSA: Nič se mi ne repenči, Robert, veš. Nič manj nisi vpleten v zadevo kot jaz. ROBERT: Pri Heglu, zadosti sem se že naposlušal te štor- klje in tistega trimčkarja, zd^ mi boš pa še ti naložil svojo рогсџо. Kćg se pa vsi tako skrivnostno vedete? Kot da se vam vsem možgani vozljajo v lobarijah. Ali ni cilj zadosti jasen? GLAS KRONOSA: Popolnoma se strinjam s tabo, Ro- bert, le še nekaj novih podatkov bi vama rad posre- doval. Pet jih je v hiši, ki čak^o na v^u. Konrad Hoffman, nemški industrialec in milijarder, njego- va žena Sara, policijski načelnik Schuster, osebni Hoffmanov prijatelj. Federico Fellini, slavni itali- janski filmski režiser, in pa Korsakov, genialni atomski fizik, ruski disident, ki je v premožnem Hofîmanu našel pokrovitelja za nadaljrge delo in raziskave okrog vesoljskih raket. (Tedaj Robert izklopi walkie-talkie.) ROBERT: Meni to zadostuje, pa tebi? MORIC: Da, mislim, da bi počasi lahko prevzela situacijo v svoje roke. ROBERT: No, potem pa kar začniva. (Ploskne. Brž se odprejo glavna vrata in ven pri- tečeta eden za drugim najprej Hoffmanova, za njo pa njen mož.) HOFFMANOVA: Konrad, tu so! In čisto taki, kot sem jih videla v sanjah. HOFFMAN: Ali ti nisem rekel?! Ali ti nisem rekel?! (Hoffmanova steče čez mostiček in objame dečkcc, Hoffman pa zamahne z roko proti hiši.) Pridite, pridite! (Na verando pridejo Fellini, Korsakov in Schus- ter, slednji s steklenico in kozarcem na pladnju.) 4 SCHUSTER: Čestitamo! (pomigne onima dvema in vsi trije zapojejo.) FE-KO-SC:Tri steklenice nosimo, na pladnjih treh, za dečke tri in pet ljudi. FELLINI: Zares, od srca vam čestitam, gospod Hoffman. HOFFMAN: Hvala, Federico, hvala. SCHUSTER: Konrad, zdaj ga pa dajmo dva decUitra na zdravje tvojih sinov. KORSAKOV: Gospod Hoffman, star ruski pregovor pra- vi: trije sinovi prebredejo vse reke in vsa morja, da bi našli zdravilno jabolko za bolnega očeta. HOFFMAN: Hvala vam, Korsakov. HOFFMANOVA: Ampak, Konrad, saj enega pa ni! (Steče mimo njih čez mostiček in gre pogledat v ločje.) HOFFMAN: Ni ga? Sargala je namreč, da bo tretjega na- šla v ločju. FELLINI: Aha. KORSAKOV: Glejte, tamle je nekakšen voziček in zra- ven njega leži košarica iz vrbja! HOFMANOVA: Ni ga. Oh, Konrad sploh ga ni! Košarico sem že prej pregledala. HOFFMAN: Ampak, ljuba, pomiri se vendar, saj ga bomo našli. Jakob, pojdita s Korsakovom po oni strani, jaz in Federico pa skočiva pogledat v gozdiček. SCHUSTER: Čakaj, Konrad, rajši bom poklical svoje fan- te, bojim se, da imajo teroristi prste vmes. HOFFMANOVA: Ne! HOFFMAN: Si prepričan? KORSAKOV: Teroristi... ROBERT: Starejši človek v Adidasovi športni trenirki ga je kidnapiral. SCHUSTER: Kai praviš, otrok? MORIC:Obladal je štorkljo s hipnozo ter nato odpeljal njo in najinega brata v tisto smer. SCHUSTER: Zakaj nisi tega takoj povedal?! (Steče v hišo.) HOFFMAN: Mirno, draga, mirno. FELLINI: Še najboljše, če spyete požirek vina, gospa, po- magalo vam bo. HOFFMANOVA: Hvala .. KORSAKOV: Zdaj so torej posegli že po takih meto- dah.. . FELLINI: Ampak, poslušaj, kako jo je hipnotiziral? ROBERT: Zapičil se je v njene možgane z besedami ter ji odvzel voljo. Takole je šla za njim, kot kužek. KORSAKOV: Nevejetno. HOFFMAN: Da, vi tega še niste občutili na svoji koži, ho- čem reči, nimate še prave predstave o tem, kaj je te- rorizem v Nemčiji, Korsakov. Ti ljudje so brez vsa- kih iluzij, razumete? Pripravljeni so vam porušiti te- levizijsko postajo, v katero ste vložili znoj gradbenih delavcev, inženirjev za jaki in šibki tok in kaj jaz vem, kaj še vse, od računalnikov do teleprinterjev - porušiti kot nič! KORSAKOV: To je tragično, seveda. HOFFMAN: In veste zakaj? ! Zato, ker se čutijo ujete v sis- tem! Ker se jim zdi, da sploh niso več ljudje, temveč lutke, ki jim nekdo, skrit za računalnikom, dirigira, kako naj se oblačijo, kako naj se vedejo, kaj naj de- lajo, in celo, kdcO naj se - ha, ha, ha - zasmejejo. Jaz pa vas vprašam: ali nismo na tem kraju vsi ujetniki svobode? FELLINI: No, to pa zelo na široko pojmujete. HOFFMAN: Ta svoboda je tako velika, da si nekateri lah- ko privoščijo anarhijo! KORSAKOV: Jasno je, da moramo imeti neko formulo družbene ureditve, na katero pristajamo kot na ma- tematično pravilo, brez tega ne gre. Ampak v tej stavbi morajo mašine služiti človeku in ne obratno. HOFFMAN: Pa saj mu tudi služijo, kako da ne! Ali pa bo- mo zdaj šli in na stežaj odprli vrata vsakomur s ces- te, da bo kot opica razbijal s kladivom po njih? MORIC: Če so sredstva družbene produkcije razdeljena pošteno, potem ni razloga, da bi bile množice do is- tih sovražno razpoložene. HOFFMAN: Vidiš, si že sam od sebe uporabil izraz mno- žice. S tem seveda misliš navadno, neizobraženo delavstvo, še v sanjah ti ni prišlo na misel, da bi na primer gospod Korsakov uničil z lastnim razumom skonstruirano raketo. MORIC: Zato paje treba poslati delavca v univerzo, da se zbrišejo razlike med razredi in da postane upravlja- nje z bogastvi, ki nam jih daje tehnika, skupna last. HOFFMAN: Ne moremo biti vsi profesorji. HOFFMANOVA: Sploh so pa ti teroristi povečini študen- tje iz dobro situiranih srednjih slojev, presita mladi- na, ki sama ne ve, kaj bi s sabo, in vidi izhod iz stiske le še v brezumnem nasilju. FELLINI: Ah, pa pustimo vse to skupaj, ne vem, ne spoz- nam se na to ... MORIC: Tipično za vas umetnike: radi bi sanjali, živeli v neki zasebni, izmišljeni resničnosti, v osnovi, na ka- teri stojite, pa prepuščate drugim težaško delo. Taki ste kot mačke: delajo se, da so neodvisne in svobod- ne, v bistvu so pa kot le kdo navezane na dobrote iz meščanskih smetnjakov. ROBERT: RAF, Rdeče brigade. Kitajska, Sovjetska zve- za ali pa Amerika, vse to je od severnega pa do juž- nega tečaja ena in ista džungla, ki bije boj za oblast. MORIC: Za tvojo plitvo pamet že. Tako(se je najlažje iz- ogniti vprašanju, kaJ storiti, da bi svet postal bolj human in bi zaživel kot enakopravna skupnost na- rodov. ROBERT: Nadudlan si, razumeš, to ti že skoz in skoz go- vorim. Zmerom mi gre na smeh, ko te poslušam, ka- ko udrihaš čez religijo, ne opaziš pa, da si v obrambo komunizma pripravljen verjeti po črki, vso prakso, ki se s teorijo na sklada, pa kratko malo stlačiti v koš za odpadke. MORIC: Vem, zdćg boš spet začel s svojimi standardnimi argumenti, da živijo ljudje warsavskega pakta v mi- zernih razmerah, da stojijo v vrstah za sladkor in meso na karte, da v trgovinah ne morejo dobiti več ko dva ali tri artikle, včasih pa še to ne, in tako dalje in tako dalje. Ampak od lakote pa ne umirajo, tako kot pri vas, na dokih New Yorka! KORSAKOV: Vidite, tega me je najbolj groza, da že od majhnega gor pumpajo otroke s takimi stvarmi. HOFFMANOVA: To je počastno, kajne? FELLINI: Prav to, paje tema mojega novega filma, o ka- terem sem vam pripovedoval, gospod Hoffman. Namreč . .. (Prime Hoffmana pod roko in ga vede proti rož- nemu nasadu, spotoma pa živahno gestikulira. Korsakov in Hoffmanova jima sledita, zatoplje- na v pogovor.) MORIC: Tole tukai pa je zate verjetno krasota vseh kra- sot. Rožni nasadi, igrišče za golf, igrišče za tenis, ženske kot iz Playboya, Rolls Royce v garaži, daj no, Robert, malomeščan si, da se te bog usmili. ROBERT: Kaj pa misliš, da si bom izbral pusta mesta brez luči, še v ruševinah iz druge svetovne vojne? MORIC: Svojo kri so žrtvovala za blaginjo Zahoda! Nihče, razen Židov, ni toliko pretrpel v zadnji vojni kot prav slovanski narodi! FELLINI: Genialno idejo imam, ge-ni-alno! ROBERT: Hočeš reči, da ste vi prispevali levji delež k zmagi nad Hitlerjem? MORIC: Seveda, če ste pa čakali do triinštiridesetega. De- 5 late se, da ste ne vem kakšni kavboji in supermani, na tihem ste pa prefrigani kot Italijani. ROBERT: Pozabil si Ruse, Uzbekistance, Poljake, Mad- žare - vsi so naši fantje, fantje Združenih držav. Imeli so pogum in so se pomešali med sabo v novem svetu in zgradili civilizacyo, ki je temeljni kamen Babilonskega stolpa bodočnosti. Ne, Morie, zastonj govoriva, moja usoda je Amerika, tam hočem uspeti in se ovenčati z zlatim lovorom zmagovalca. MORIC: Se ti mudi? ROBERT: Še ob času bi bil rad tam, da ujamem vlak za Oscaija. MORIC: Če si pripravljen, sva oba prav kmalu tam, kjer si želiva. ROBERT: Kako? (Morie potegne stekleničko iz žepa.) MORIC: Ciankalij. ROBERT: Ciankalij? MORIC: Starega jodlaija bi že lahko počasi spravili s poti, se ti ne zdi? ROBERT: Tudi ti si že pomislil na to možnost... MORIC: Premoženje si kot zakonita dediča razdeliva pol na pol, potem pa h^jdi vsak na svojo stran. ROBERT: Velja! Daj mi stekleničko, bom kar jaz opravil. MORIC: Čak^, polovico sem si prihranil za Korsakova. ROBERT: Korsakov? Kaj ti bo ta? MORIC: Izd^alec je. Zavrgel je svojo domovino in parti- jo. Kot tak je za državo potencialna nevarnost. Vso moralno pravico imam, da ga ubyem. ROBERT: Tvoja stvar. mi stekleničko. MORIC: To bom uredil sam, ti pa medtem zamoti odrasle. ROBERT: Kakor hočeš. (V daljavi se oglasijo zamolkli udarci po bobnu, ki prihajajo bliže in bliže. Morie spusti dovoljšnje število kapljic v kozarca, Robert pa steče k odras- lim.) Mama! Maina! HOFFMANOVA: К^ pa je, Robert? ROBERT: Poglej, tamle pa prih^^o čudni svalje! HOFFMANOVA: Zares, tamle nekdo prihaja, Konrad. HOFFMAN: Kdo? Kaj? Ne, trenutno me tvoj projekt ne zanima. Federico - kaj praviš, Sara? HOFFMANOVA: Dva gresta sem, ženska in moški, stra- hotni podobi, ko da sta ušla iz devetega kroga Bo- žanske komedije! HOFFMAN: Kaj ti je, s^ vsa trepečeš ... FELLINI: Cirkusanta sta! HOFFMAN: Kako? FELINI: Seveda, cirkusanta sta, ha. ha, ha, ali nista smeš- na? D^mo, povabimo ju sem, da nas bosta zabava- la. HOFFMANOVA: Oh, ne! HOFFMAN: D^j, no, Sara, saj sta navadna cirkusanta, k^ ti pa je danes? HOFMANOVA: Ne vem, tak čuden občutek imam. HOFFMAN: Ah, daj no mir, prgišče drobižajima vržemo, pa bosta šla. Hej, vidva, pridita sem! (Na oder prideta Gea in Kronos. Gea udarja na boben, držeč z eno roko Kronosa na verigi, ta pa pleše kot medved.) FELINI: Bravo, bravo! HOFFMAN: Nata, tu imata dv^set mark. FELLINI: К^ pa je to za ena žival, signora? GEA: Napol človek, napol kozel. FELLINI: Pa lahko raztrga tole verigo? GEA: Seveda, kot bi trenU. Pa to ni še nič v primeri s tem, kar še znava. FELLINI: Tako? Kaj pa znata? GEA: Prerokovati znava. ROBERT: Prerokovati znata! Oh, papa, néú nam preroku- jeta. HOFFMANOVA: Kaj boš dovolü? HOFFMAN: No, pusti otroku veselje, Sara. Nata, tu imata še dv^set mark. GEA: Zgodilo se bo, kot želite. A še tole vas opozarjam; ne znam govoriti drugega razen resnice, zatorej ne kri- vite mene, marveč дјо, če bo prerokba neugodna. HOFFMAN: Ti kar lepo pusti te flanee in pridi k stvari. GEA: Danes sta z možem doživela veliko radost, gospa, se motim? HOFFMAN: To se pa ja takoj vidi. GEA: Ampak vaše srce še ni povsem mirno in srečno. Tri sinove ste si želeli, a dobili samo dva. HOFFMANOVA: Da ... res, ampak - Konrad, kako pa to ve?! HOFFMAN: S^ ju vendar vidi, da sedita tam. HOFFMANOVA: Ampak tretjega ni mogla videti! GEA: Tudi njega vidim, gospa. HOFFMAN: Kaj\ Poslušcti, ženska, sto tisoč mark dobiš, če mi poveš, kje je! GEA: Še preden mine pol ure, se bo sam prikazal. HOFFMANOVA: O, Konrad, šele zdeg se mi je odvalü ka- men od srca! HOFFMAN: Ženska, če lažeš in se kruto poigravaš s star- ševskimi čustvi -! GEA: Uresničilo se bo, kar sem rekla. HOFFMANOVA: Trije, tako kot sem jih videla v sargah. Eden, belopolt črnolašček, ognjeno živega pogleda - drugi, pšeničnih las in jekleno sivih oči premišlje- nega fanatika, in tretji, o, mili otrok, že v sanjah sem te nehote vzljubila n^bolj od vseh ... HOFFMAN: Ženska, prisrčna ti hvala za veselo novico, na, tu imaš deset tisoč mark, ostalo dobiš, ko se otrok in corpore prikaže. GEA: Nobenega denaija ne potrebujem, sinko. HOFFMAN: Kako to misliš? GEA: Tako kot sem rekla. Ali псц prerokujem dalje? HOFFMANOVA: Joj, povejte, gospa, kako bojo živeli? Ali bojo srečni? GEA: Tištale dva, ki tamle sedita, bosta postala velika mogočneža pod mojim protektoratom in bosta za- vladala svetu, na čelu Sovjetske zveze in Amerike. HOFFMAN: Kaj\ FELLINI: Genialno. GEA: A preden stopita na to pot, jima je sojeno zagrešiti umor lastnega očeta in hišnega gosta, tega gospoda Korsakova tule. KORSAKOV: Sto zlodjev, to gre pa zdćO že čez mero! GEA: Podtaknila pa bosta ta dva umora svojemu nedolž- nemu bratu, ki še muhe ni ubil! KORSAKOV: Ne razumem vas, Hoffman, kako da to do- puščate! Naženite jo že enkrat s posestva! HOFFMAN: Zadosti si regljala, baba, me slišiš? Izgini zd^, tistih deset tisoč mark pa kar imej. Poberi se, me slišiš, kaj pa zd^ buljiš vame, ali hočeš, da ti po- kažem?! (Stopi proti njej. A v tistem skoči Kronos nanj in mu z vso težo ljutega novofunlandca pokaže zo- be.) GEA: Proti meni se upaš obrniti? Mojo jezo izzivati? Prav! A potem bom tudi jaz tebe izpljunila iz svojih ust! Pusti ga, Kronos, greva. (Srdita naglo odideta.) KORSAKOV: Neverjetno. Neverjetno. FELLINI: Fantastična scena. Takoj sem se spomnil na »Cesto«, se še vsi spominjate tega mojega filma, Anthony Queen in pa moja žena, no, tale, kako se že piše ... v Giullieti in duhovih je še igrala, no .. . HOFFMAN: Da, seveda ... KORSAKOV: Ne morem se zadosti načuditi, kako se je zadnje čase med ljudmi spet razpasla lahkomišljena vera v irealno in magično. Bil sem presenečen, ko 6 sem tu pri vas srečal precejšnje število ljudi - in to uglednih ljudi, na visokih položajih izobrazbe - ki pa si niso upali začeti delovnega tedna brez horoskopa, kupljenega pri astrologu! HOFFMAN: Da, zadnje čase je res to - kako se počutiš, Sara? HOFFMANOVA: Dobro sem, Konrad, pomirjena in sreč- na. HOFFMAN: Tako je prav, punca moja, veš, ne smeš zme- raj vsega jemati tako tragično. KORSAKOV: Pa sem navkljub temu trdno prepričan, da nas znanost ne bo pustüa na cedilu. Seveda vem, da se danes z vseh strani dvigajo glasovi tistih, ki se ču- tijo ogoljufane sredi betonskih zidov in železnih konstrukcij, oropane za naravno dobroto rek, goz- dov in poljskih trav, pa vendar, pravim, še zmerom verujem, da se bo eksperiment, ki ga je sredi sred- njeveškega misterija spočel neuki alkimist, naivno iščoč kamen modrosti, iztekel srečno za vse nas. (Na verando stopi Schuster v kopalni halji iz fro- tirja, okrepčan in vidno poživljen.) SCHUSTER: Halo, družba! Kako se imate? HOFFMAN: Jakob - glej ga tiča - pa res, kod si pa hodU toliko časa? Si telefoniral? SCHUSTER: Stuširal sem se in prekleto dobro mije delo, prav zares. Telefoniral sem, seveda. Hamburg je obkoljen, niti miš ne more skozi. KORSAKOV: Pa veste, gospod Schuster, da lahko kar le- po pljunete v roke in se lotite novega primera? SCHUSTERE: Ja, kaJ paje? KORSAKOV: Pravkar nama je z gospodom Hoffmanom neka ciganka prerokovala, da bova v kratkem po- stala mrtvi trupli, de facto umorjena. SCHUSTER: Ha! Ha! Ha! KORSAKOV: Kar je pa najboljše - morilca vam sploh ne bo treba iskati! Je že vnaprej napovedan. Pa veste kdo? Tale dva fantka, tule! SCHUSTER: Ha! Ha! Ha! KORSAKOV: Ali ni to višek vsega? SCHUSTER: Hej, družba še nekaj - ste že slišali za novi- co? HOFFMAN: Kakšno novico? SCHUSTER: Vaša služkinja Магџа je dobila otroka. HOFFMANOVA: Ona? hoffman6 To ni mogoče! Bila je neplodna, že odkar jo po- znam. SCHUSTER: Prosim, lahko se prepričata, tule za vrati stoji in čaka, da jo pokličem. Marija! (Pride Marija in naredi sramežljiv priklek pred gospodo.) Zdaj pa povej pred vsemi, si dobila otroka, ali ne? MARIJA: Da, dobila sem ga. HOFFMANOVA: Marija, prosim te, pripeki ga sem, rada bi ga videla. HOFFMAN: Ampak, kaj te pa briga njen otrok, Sara, se ti ne zdi, da si tudi ti malo čudna? MARIJA: Gospa, nerodno mije, ves je umazan od premo- ga. HOFFMANOVA: Od premoga? MARIJA: V kleti sem ga dobila. SCHUSTER: In pomislite, v potnem listu mu piše, da je kozmopolit. Zadosti nenavadno za otroka ene služ- kinje, kaj pravite? No, le pojdi zdaj, Marija in ga pri- pelji. (Marija odide. Schuster nadaljuje v zarotniákem tonu.) Med nami, fantek je malo bebast. HOFFMAN: Še ta udarec. FELINI: Pa, kaj, je ... (Naredi gesto.) SCHUSTER: Definitivno. Mimogrede fanta, v tisti zmedi prej sem vama pozabil izročiti potna lista. Tule jih imata. Aha, Marija že prihaja z otrokom. (Na verando stopita Marija in Mclx, slednji je bil, sodeč po kazalcu, vtaknjenem med liste, ravno- kar zmoten pri branju Jezusove blagovesti. To- krat nosi št. 12.) HOFFMANOVA: To je on! Otrok moj! (Plane k njemu in ga objame.) HOFFMAN: Jakob, zadrži jo! (Steče k njej in jo dvigne s tal.) Sara, prosim te, ne delaj mi škandalov. Tista prekle- ta ciganka jo je čisto zmešala, prerokovala ji je, da se bo njen tretji otrok prikazal, tisti, veš, ki smo ga za- man iskali v ločju - na, in zdaJ pa misli, daje tole on. SCHUSTER: Veš, da sočustvujem s tvojo bolečino, Sara, toda na častno besedo mi moraš verjeti, da sem ga s svojimi očmi videl sedeti na premogu v kleti. HOFFMANOVA: Raje izdam razum kot pa svoje srce! HOFFMAN: Zakaj nisem ubil te preklete ciganke! Kaj mi je büo, da sem jo sploh poslušal! KORSAKOV: Govoru sem vam, opozarjal.. . HOFFMANOVA: Ampak ljudje, to je moj otrok, to je res moj otrok! HOFFMAN: Sara ... SCHUSTER: Govorim ti vendar, da sem ga videl na pre- mogu v kleti. Potemtakem pripada дјеј, Mariji. HOFFMANOVA: Saj je vseeno, kje je bil - nočem se več zapletati v besede, razumeš, Jakob! Otrok je moj, dajte ga meni, zakću mi hočete preprečiti, da bi ime- la svojega otroka? Zakaj? Kaj sem vam naredila? HOFFMAN: Sara, ne nori! SCHUSTER: Opozarjam te, Sara, da me postavljaš v iz- redno neprijeten položaj pred očmi gospoda FeUini- ja in gospoda Korsakova. Kaj si pa lahko mislita o meni? Nič manj kot to, da izrabljam funkcijo poli- cijskega načelnika v nepoštene namene. HOFFMANOVA: Ti, dolgočasni, puščobni bedak. SmUiš se mi, Jakob. Res, samo še usmiljenje čutim do tebe. Saj me sploh nisi videl ves ta čas, saj sploh ne veš, kdo sem. Ljubezen, ki sem ti jo dajala, si z glupo narcisoidnostjo tretjerazrednega Don Juana jemal za gorivo svoji nečimrnosti. HOFFAMN: Sara! HOFFMANOVA: Zakaj pa ne bi mogla biti še njegova že- na, če si ti lahko lastiš pravico, da mi odvzameš otroka in ga daš njej!? SCHUSTER: Samo tole te prosim, Sara, ne igraj pred ma- no, res, ker te preveč dobro poznam. Ljubosumna si, ker sem spal z Marijo, to je vse. HOFFMANOVA: Najbolj od vsega me pa zabava primi- tivna samozavest gorüjega samca, s katero gledaš na vse stvari. Ali smo prišli sem samo zaradi parje- nja? Ali kdo od nas sploh ve, kaJ je resnična ljube- zen? Ali si me sploh kdaj pogledal drugače, kakor pa kot predmet, ki služi tvoji nasladi? HOFFMAN: Kako mi moreš očitati kaj takega? Ali ti ni- sem dal vse ga, kar si hotela? Ustregel sem vsaki tvoji muhi, ti kupoval nakit, avtomobUe, aranžiral zate potovanja na Japonsko, Kitajsko in kaj vem še vse. Ali nisem zatiskal oči, celo tedaj, ko sem te vi- del ljubimkati z Jakobom? HOFFMANOVA: Vseeno ti je zame, priznaj si že to en- krat, Konrad. Od mene pričakuješ le to, da kot lepa, privlačna, negovana in po modi oblečena ženska tu- di v družabnem življenju zastopam tvojo firmo. Jemlješ me in si me vedno jemal kot dekorativen kos pohištva. MAX: Kaj se pa z vami dogaja, ljudje? V kakšnih sporih pa ste med sabo? Kaj pa že spet kovarite na semnju ničevosti, drug drugemu za hrbtom? Obrazi se vam krčijo v mržnji in strahu, ko si trgate iz rok nepot- 7 rebne predmete svojih želja. Mar niste podobni zve- rem, ki si l^š^o muko bivanja z obsedenostjo po hrani? In ali niste že spet prazni in nesrečni, brž ko prebavite zaloga? Pa k^ vam je treba vse to? Tako resnično, kakor sem tukíg, vam zagotavljam: vrzite čez ramo skrbi in ne premišljujte, k^ bo prinesla prihodnost, kcOti zadosti je temu trenutku njegova lastna teža.