35. Jtnnm. I IMhI, i pM H. Mirti lizi. »II. Mi. .^^B^B^B^^^^M ^^^^^^^^ _^_^__ ■ ^^ "^"^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B ^Bj UB^HB^HBj ^H BB. H' I BB BB Ba~ *B1I ^H ■■»" ^ B *■ HA BB^BUaBT BB Ha ^Hl Hk Hk Hf ^wJ ^wJ BY^ BB Bi^^HI Hl ^WJ BhT ^H H, tJ B^^B I ^B HA ' ^B B^ * BB I ' * ^B ^^ ' ™J BB ^B ^™ BB *1 Hl ■■ BK I HB H I I HHHH HJ HJ Hl^ JHJ IH - HJHH ' ■ HJk ■ H *' *BJ ■ i Hl g Hj Hl . H HJHJI JHJ Hl HHHH Hl JHJ Hjj HJHJHl Hl BB BB BBB. BBBBB BB BBBBB BB I BBBBVi BBBB bk BBBU BB Bi' *BBB. ^Bb Bi * ^b) BW I BV BBBBBBb BBBU BBBBBBBU BI BB BBBBB BB H B ' I BBBBJj BB BB UBBB BBBBB BBBBB BBBBBBBBJ BBBBb BB BB VBJ BBBB BB BB fl ■ >BB BB BB BBBBj UJI UJ| BB BBBBB BBBBB BBBBB BBBBB BBBBBj «*■!■ «•! «aa »opoiuns imamu HHHHsla ta p ■■■!■». •*■ **•*• * Prostor 1 ml m X 54 /a/m za navadne in male oglase 80 vul, sa wadne razglase 1*20 K, za poslano in reklame 2 K. — Pri naročila nad 10 objav popast VpraSanjem glede taseratov naj se priloži znamka za odgovor. Bpr m!*tvo „Slov. Naroda«' ta „Mareaaa Ttskaraa" Saatlo»a ulica At St nrltllftno. — Telofoa st. SO. „Slateaunal larsl> *H|a v l4t*Mjaai te t» hMi celoletno napfSf plačan . K 130** polletno... # ... . 60*— 3 mesečno. ....... 30* — 1 n .......Ifr- t laiMiBUlil i celoletno......K140*— polletno ........ 70>— 3 mesečno ......* 35 •— .......12-- Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno WBT po nakaznid. Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati. mmmm »Sta*, mm—m« baRm iUm it i, L mnn-fH, TiMaa.ttf. »4. ■spisa mmtmm to pametma te laiastoi lurtnm Posamezna Itevllka valja SO vinarjev. Poštnina pavfallrana. Sporazum z Italijani. V P a r i 2 u, 5. februarja. II. Kljub aH pravzaprav radi svoje nejasnosti, da ne rečem neiskrenosti, je imel rimski pakt tudi uspeh, ki so si ga želeli Italijani. Z rimskim paktom je Jugoslovenski odbor razvijal znano propagando na avstrijski fronti; z rimskim paktom se je tudi v notranjosti Avstrije širil duh upornosti med jugoslovenskim ljudstvom in vojaštvom. Rimskemu paktu ima Italija v glavnem zahvaliti svoj Vittorio Veneto. Naše ljudstvo je res mislilo, da je s tem paktom naš spor z Italijo rešen, in je Italijanu odpiralo vrata v našo domovino, ne sluteč, da pusti sovražnika v hišo. Le mimogrede naj omenim, da se toisto ne more trditi o možoh, ki so pri nas to prepričanje širili. Naši politiki niso bili takn naivni, da ne bi bili znali, da se Italija, ki je z geslom »Trieste e Trento« stopila v vojno, ako zmaga, gotovo ne odreče glavnemu cilju svojih naporov in žrtev; kakor tudi niso bili tako kratkovidni, da bi mislili, da neha »Trst« pri Rojanu in Sv. Ivanu in da ne bodo Italijani zahtevali vseh dežela, ki so iih označevali z imenom »Venezia Giulia«. No, revolucijo-narna propaganda med Slovenci je imela samo en cilj, da namreč zruši Avstrijo, in se zato ni ozirala na nevarnost ki Je pretila našim Primorcem. Šli so tako daleč, da so očitali zaostalost v političnih idejah in celo — av-strofilstvo tistim tržaškim Slovencem, ki so opozarjali na omenjeno nevarnost in obenem na nezanesljivost itali-ske politike in ki so zato svarili pred rušenjem primorske fronte. Očitanje avstrofilstva je najkomodneiše sredstvo, ako hočeš jugoslovenskega politika diskreditirati. Nihče ne preiskuje več, ali je to očitanje upravičeno, nego vsi se z zaničevanjem odvračajo od takega »izdajalca^, posebno pa tisti, ki želijo sedaj z jugoslovenskim radikalizmom pokrivati svoje nekdanje avstrijske grehe. Zato pusti tudi ono očitanje tržaške Slovence Čisto hladne in to tem bolj, ker so dogodki žalibog pokazali, kako upravičeni so bili njihovi pomisleki. Po vzmagi« ne obstoji več za Italijo rimski pakt. Noben narod na konferenci ne krši narodnostnega načela tako kakor Italijani. Skoraj vsi ude-ležniki konference, Francozi. Nemci, Belgijci, Danci, Čehi in Poljaki so na eni ali drugi točki sprejeli plebiscit, le Italiiani ga odklanjajo povsodi. Prevar j eni so tudi tisti, ki so z žrtvovanjem Primorja misliti rešiti Dalmacijo; tudi najzmernejši Italijani zahtevajo Vis in Zader. A tudi Slovenci so menda spoznali, da neha za Italijane »Trst« šele pri Trbižu. Jesenicah in Locratcu. Radi zveze Trsta z Avstrijo so Italiiani na konferenci zahtevali celo biser kranjske dežele* naš divni Bled z Bohinjem In so ga tudi že imeli. Le srečnemu slučaju ie pripisati, da ie bil Wi!son še pravočasno opozorjen in da je mogel protestirati proti sklepa, ki je bil storjen le vsled nepazljivosti članov vrhovnega sveta. In sedaj nas silijo zopet na sporazum. V konferenčni seji dne 13. januarja t. 1. ie Clemenceau v nenavadno toplih besedah apeliral na jugosloven-sko delegacijo, naj sprejme predloženi kompromis in naj tako omogoči sporazumno, prijateljsko rešitev jadranskega vprašanja. Mislim, da ga tudi med Jugoslove-ni ni človeka, ki bi ne bi! prepričan o koristnosti dobrih odnosaiev med našim narodom in Italijo. Nihče med nami ne more želeti, da bi prišlo do krvavega konflikta. Bil bi naravnost zločin, ako bi kdo hotel naš narod gnati v novo vojno. Osem let vojne in dve leti sovražne okupaciie mučeniške Srbije so križev pot, kakor ga ni napravil nobeden narod v rTvropi, a junaška Srbi-! ia ga je napravila, da ohrani svojo slobodo in jo pribori neodrešenim bratom. To njeno plemenito požrtvovalnost moramo uvaževati. ako se govori o možnosti novih konfliktov, a upoštevati bi io morale tudi one sile. katerim Srbija sicer dolguje hvaležnost za njihovo pomoč v svetovni voM. katerim na ie tudi ona. celo v najkritičnejših časih, ostala zvesta ter jim ie storila neizmerne usluee. Tako pravilno miš-liente pa ie daleč od Italiie: ona vidi le utrujenost našega mučenega naroda in bi io hotela izrabiti v to. da na lahek način izreže iz niegovega telesa najlepše dele. Naiostudnejše prikazni v vojni so maroderii. ki no končani bitki, oropajo raniene in padle junake. To vlogo hoče danes igrati Italija. Tu pa se moti: naš narod je ranjen, je utru-ien: ni oa tako obnemogel, da ne bi v sveti jezi nad za vratnim ropom zbral vse svoie moči in pregnal podlega ma-roderia. Z odkritosrčnim veseljem smo zato v Parizu pozdravljali enodušnl odpor našega naroda od Vardara d*> Triglava proti ciničnemu poskusu, da se sporazum, ki bi moral vendar biti olod slobodne odločitve, vsili. Nasproti temu odločnemu nastopu je Italija že zatajila frivolni ultimatum: priora vijena je »dopustiti« da se storijo novi koraki v Beogradu! Kaj sledi iz tega? Nauk, ki ga iz tega lahko črpamo in ki so ga tržaški Slovenci vedno propovedovali. je ta. da treba lalijanom pokazati le zobe in takoj postane uljuđen in ponižen. Pogum ima on le proti plašljiv-cem. Razven nekaterih Častnikov, nihče danes v Italiji ne želi vojne. Najmanj 99 odst. laškega prebivalstva se zanima za Reko toliko, kolikor za dežele na Marsu. To so pokazale zadnje volitve: niti naihuiši naciionalisti si niso upali zapisati Reko na svoj volilni program in ogromna večina volilcev se ie izrekla za protinacijonalistične stranke. Seveda do rešitve jadranskega vprašanja mora priti: to zahtevajo v orvi vrsti naši lastni interesi: no siabo pospešuje rešitev tisti, ki jo hoče s silo izvesti, a najbolj bi škodoval stvari miru tisti, ki bi hotel, da radi italijanskega prijateljstva popustimo od svojih pravičnih zahtev. Italijanskega prijateljstva si ne kupimo niti z najdale-kosežnešim popuščanjem. Odkritosrčni prijatelji niso bili Italijani nijednemu narodu in ne bodo niti nam. Njihovega prijateljstva pa niti ne potrebujemo; dovolj je, da najdemo rešitev, ki omogoči odnošaje mirnega sosedstva. In do te rešitve pride tem hitreje in tem sigurneje, čim odločnejše nas bodo videli Italijani. Adriaticus. Sokolski zlet u Pragi. Beogradska »Demokratija« je priobčila dne 20. januarja sledeči članek: Cehi se pripravljajo za velik slet Sokolov leta 1920. Ali bo to slova n-ski slet? V poročilih se pravi, da se bodo kot gostje udeleževali prijateljski nam zapadni narodi. »Ali pridejo Poljaki, Bolgari in Rusi, to se še ne ve.« Jugoslovenski sokol se pripravlja, kakor se vidi, za slet, pa je radi tega treba, da o stvari razmišljamo. V Sokolstvu se najlepše kaže ideja slovanskega bratstva, pa tudi slovanske nacionalne borbe. A sedaj vprašam: Ali se more na sletu 1920 pokazati slovansko bratstvo? V poročilu češkega Sokola se omenjajo tudi Bolgari. Vobče se češka politika mnogo bavi z Bolgari. Mi razumemo to in tudi vemo, da bomo z Bolgari enkrat v boljših odnošajih. Toda kdo si more samo to misliti, da bi se z . njimi že 1. 1920. mogli najti na enem | mestu, in sicer na mestu, kjer vlada ideja sokolskega bratstva in ljubavi? Kateri resen človek more to oričako- . vati? Sai vendar mi vsi, a najbolj srb- ; ski del naroda ne samo poznamo, am- j pak tudi čutimo nastop in postopanje Bolgarov v svtJtovni vojni. Za mene osebno ie najstrašnejša misel na to, da so Bolgari mogli puško dvigniti proti Rusom, svojim osvoboditeljem; bolgarska vojna z Rusijo za mene ni samo politično dejstva ampak posebe dejstvo morale, zato oa mora tudi likvidirana biti z moralo. Bolgari morajo sami uvideti, da je grešniku treba pred vsem se kesa t i — v samoti ^amišlj enemu v svojo dušo. Bolgarska točka je torej za Sokolski slet popolnoma negativna. Cehi ne vedo, ali bodo na sletu Poljaki; dvomijo o tem radi češko-poljskega spora v Šleziii. To ie lokalen spor, ki je dobil neprijetne oblike šele sedaj po prevratu. V tem sporu ostalo Slovanstvo javno ni zavzelo stališča in j se sploh ves spor ne more niti od da- I leč primerjati s težkim bolgarskim vprašanjem. Pač, Šlezijski spor bi mogel postati poguben za slovansko stvar, ako bi se po nesreči zgodilo, da na pr. na Sokolskem sletu v Pragi ne bi bilo Poljakov; ako bi se v Pragi govorilo o Slovanstvu brez Poljakov, morda celo proti Poljakom, bi šleziiska lokalna rana postala rana vsesa Slo-vanstva. Ako se Čehi boje za slovansko politiko brez Bolgarov, kako bi se ne bali za njo brez velikega poljskega naroda? Ce stavimo svoje upe na Rusijo, kako moremo na njo misliti brez misli na Poljsko? Slovanski Sokolski zlet brez Poljakov ni več slovanski zlet ter bi slovanski stvari več škodil nego koristil. Bil bi že po svoji vnanjosti — Rumpfpar-lament, posebno tudi zato, ker v današnjih razmerah more izmed Rusov na slet priti samo kak emigrant Na njem bi bili izmed Slovanov samo Cehi in Jugosloveni (SHS). O vsem tem naj Čehi dobro razmišljajo, predno skličejo velik Sokolski zlet. Morda bodo spoznali, da čas še ni primeren za taka podjetja. Koliko je dandanes vrh tega še težav s prometom in s prehrano! Govorilo se je tu in tam tudi o aOOlernici bitke na BeK Gori (1620). Svečanost v spomin na ta za češki narod usodni dogodek bi se laže vršila; taka svečanost nima v sebi sokolske pozitivne ideje bratstva in ljubezni ter bi načelno valjda zadela na manjše ovire. Otvarjam s tem debato o vprašanju: Ali je slovanski Sokolski slet v Pragi I 1920. že mogoč in kakšen naj bo, če bo? Ljubljana- Dr. Fr. IleStf. NB. O pozivu Poljakom se tudi sedaj ne čuje nič, pač pa se ko priobču-jemo ta članek, pozitivno zatrjuje, da so Bolgari v Prago povabljeni in med »prijaznimi nam zanadnimi narodi* tudi — I ta 1 i j a n i. če je stvar takšna, potem naš Sokol ne bo mogel iti v Prago, tudi če se sletu da ime »če« škega sleta*. Obnooa Srbile In naSa Industrija- Gospodarska enketa se je vršila v iorek popoldan in sredo dopoldan na poziv predsednika deželne vlade v deželnem dvorcu. Na željo ministrov Stoianoviiča. Kramerja. Kristana so bili povablieni na konferenco zastopniki davnih naših industriiskln nanng v Sloveniji ter zastopniki In- dustrialnih korporacij. Imenovani gjz. ministri so prišli v spremstvu mnogih strokovnih referentov meo temi gosooda Savica, šefa industn-alnega oddelka v trgovinskem ministrstvu. Poglavitni namen te ankete je bil. dobiti sliko o tem, kal moreio r**š«t indusrriafna nodfetia do svott sedanji proizvajalni zmožnosti v roku enega leta dobavljati za potreba gospodarske obnove porušene Srbije. Pri tem se seveda predpostavlja, da dobe na razpolago, kar potrebuje-i jo za svoj obrat na stvarnih in denarnih potrebščinah. Srbija je v vojski silno trpela. Komaj si je moč pri nas narediti pravo sliko o uničevalnih grozotah Avstrijancev, Nemcev in Bolgarov. Srbiji bo prisojena od zaveznikov odškodnina v ta nameri, da se obnovi dežela kmetijsko, obrtno, prometno. Prebivalstvu treba pomagati, da si zgradi zrušena poslopja, da dobi obleko, živino, kmetijsko orodje in opravo. Popolnoma pravilno je, da se pri tej obnovi junaške Srbije skuša zaposliti kolikor moC našo domačo industrialno in obrtno silo. Sredstva za to obnovitveno ak-ciio se bodo črpala iz dobljene vojne odškodnine. Dobavljalo se bo od naše strani na direkten vladni ukaz v Srbijo neposredno v roke prizadetim. Z dobavljano robo ne bo v Srbiji no-« benih kupčij. Pri nas se osnuje poseben akcijski odbor, ki bi vodil vse posle in posredoval med centralno vlado in našo industrijo. Za posamezne stroke se osnujejo posebni odboru Minister Kramer je pri te! priliki povedal, da je že pripravljena uredba za industrialno - obrtni sosvet. V anketi se je pred vsem kratko opozorilo na težave, ki jih rednemu delu napravljajo slabe razmere v^ prometu, v carinski službi, opozorilo se je na kvarno stran previsoke carine. Potem pa so v podrobno opisali zastopniki železne industrije, usnjarske, čevljarske, tekstilne, lesne, tovarn za posodo, kaj bi mogf! dobavljati tekom enega leta ter po-' vedali. kai iim je na surovinah in valuti potrebno. Če naj produciralo napovedane množine. Tekom razgovora se ie dobilo precej točno sliko o kapaciteti naše Industrije. Osnovat se bo v kratkem v Ljubljani odbor za prioravo in provedbo te akcije. V odboru bodo imeli zastopnike vlade, korporacije in prizadeta industrija. Kakor izvemo, so si ministri in strokovni referentie ogledali tnd! veS naših tovarniških podjetij. Gotovo fe bilo hvalevredno, da se je dalo zastopnikom glavnih industrialniK strok priliko povedati vodilnim možem svole potrebe neposredno. Spominjajte se zaklada „Slov. sokolske zveze". LISTEK. l»rof, Fr. S u h e r ; Osamosvojimo se! Pretirano bi bilo reči, da klije ljudstvu edina zveličavnost v umetnosti in nihče noče omejevati velike važnosti za vzgojo naroda v verski nravnosti. Niti starim Rimljanom, niti starim Grkom in ne drugim kulturnim narodom ni zadostovalo samo to, kar iim je nudila vera. Vpili so v starem Rimu po kruhu in igrah. A tudi krščanstvo se je posluževalo umetnosti, da je častilo svojega Boga ravno tako, kakor se je posluževal stari Grk v službi svojih božanstev. Masa naroda je navezana na vna-njost, ljubi simbole in ima čut za lepoto tako kakor najboljši izobraženec. Zato pa ni in na! ne bo umetnost samo monopol boljših slojev, ampak postane naj last delavca na polju, kakor delavca ▼ tovarni. Naj dviga svoj duh, ko bi pretila praznota, ki bi sprijala v drugem slučaju misli, med tem, ko umetnost dviga duha i« srce višje in višje In vzbuia samo plemenita čustva » blago, lepoto in resnico. Zlasti pa naj bi upodabljajoča umetnost stopila na plan. Seveda je odvisno vse od duha, ki preveva voditelje. Razpaslo se je v vojni razkošje, pojavila lena brezdelnost in ukoreninil se je nagon po uživ?niu, ki meji že na živinske instinkte. Poželjivost po zabavi lahke vrste postp^ za moralo naravnost katastrofalna. Počasi bo treba odvračati ljudstvo na pot morale od zabav, ki so pogubne. To pa ie le mogoče, če se nadomestijo z drugim* zabavami, ki so duhu in telesu koristne. Te nam more dati umetnost. Ta umetnost naj bode kakorSna koli: gledališče, literatura, telovadba, petje, govorništvo, vpodabljaioča umetnost itd. Delo in zabava morata stopiti v ravnovesje, v taksno ravnovesje, da podpirata drug dragega. Delo naj ustvari pogoje za duševni užitek, ki le le tedai res užitek, če je človek storil svojo dolžnost. Umetnost pa naj budi ljubezen do dela s tem* da vpoštevm njegove etične vrednote. Zato m na mestu in ni mogoča ne enostranska materijalna, ne enostranka verskonrav-na. ne enostranska umetniška zfn-ja. Vse v soglasja s oiirom na Indtvf-dnamost narodovo ta Individualnost vsakeca poateca tttattaa* folti vaje niegove lastnosti in zmožnosti. Herbartova pedagogika zahteva, da bi se morale v človeku vzgajati harmonično vse dušne moči. Učne kni:-ge in pedagogike Še danes naglpšajo rranj aH bolj načelo harmonične vzgoje. — Pa človek n:kakor ni harmoničen tvor, kakor nič, kar je živo; ampak človek je individualiteta in naj to tudi ostane. Vzgaiati je torej v človeku individualne moči. Zato je vzgojitelju prva naloga, da poišče v gojencu tiste sile. kj so vredne, da se jim vzgoja posveti v posebni meri. Vse druge moči pa se podpirajo v tej meri, kolikor jih je treba, da more uspevati ta sila, ki tvori tako-rekoč središče vzgojnih stremljenj v individijn. Poiskati je torej učitelju v učencu Io sredotočje njegovih darov in po tem uravnati njegovo vzgojo. Vzgojo, pravim, ne samo pouk! — Nemška pedagogika ie po Nietzscheju zavzela to stališče. Angleži Pa so že davna! spoznan uspešnost tega načela v vzgoji in WL Dali so priliko, da so se talenti samostojno navijali, kakor vodi gojenca veselje do njegovih predmetov, M so se mu oaafHi. Zato je mogoče, d« se **•-ose popolni v jsvessa* ilrahaA 4» ntV de njegov talent do veljave in da v svojem delu domovini, vedi in človeštvu več koristi nego mnogo drugih, kojih harmonična izobrazba ovira, da bi se v posamezniku vzpela le ena sila do popolnosti. Ce pa hočemo omogočiti, da bomo mogli iskati ta »sredotočja« učenčevih sil, mu moramo vsaj do neke dobe dati priliko, da razkrije svoje moči. Zato naj bi bil umetniški pouk in pouk v predmetih, na katere se posebno naslanja* zlasti risanje, slikanje m mo-delovanje, na vsaki šoli neke dobe obvezen. To pa zato, ker se gojenčeva osebnost razvijal v poznejši dobi, v dobi pubertete. Do tja večkrat sam ne ve, kam ga srce vleče in bi bil marsikateri dar zakopan, če bi se mu ne dala prilika, da bi se učil vsega, kar je rodi pri strokovnem študiju in stanovski izobrazbi do izvestne mere potrebno. Ni se zgodilo samo enkrat, da Je otrok, ko ie odrasel, očital svojim roditeljem: »Zakaj me niste dali ač'ti telca, zakaj ne tega?« — Ko je že zamujeno, spozna svoje nedostatke. — (Pred M. letom človek pač nI prav nič samostojen m zrel.) — In ko so starši otro* lm odgovarjali: »Sai se nni. kor. ur.) Do nol 4. zjutraj je bilo oddanih za Nemčiio 20.924 glasov, za Dansko pa 55.279. Izid glasovanja v neko* liko podeželnih občinah še ni znan* Izid glasovanja bo nedvomno ugoden za Dansko. ŠLESVIG - HOLSTEIN — DANSKI. LDU Berolln, 11. februarja. (DKU) Kakor javljajo listi, je izid volitev v prvem pasu že toliko znan. da manjkajo le še delna poročila, ki pa nikakor ne morejo izpreminjati volitev. Kakor je bilo jasno, so Danci dobili večino. Uradnesra poročila o izidu volitev pričakujejo šele v poznih popoldanskih urah. Iz Kodania poročajo, da na Dance odpade 72-723, na Nemce pa 24-393 glasov. Kabine Mirte le imel Karel Hatstarikll Znani pariški list »Opinfon« pri-obČuje razgovor svojega sotrudnika z znan m profesorjem Ffirsterjem, ki je bil zlasti v zadnjih mesecih svetovne vojne v ozkih stikih z bivšim avstrijskim cesarjem Karlom. Foerster je, kakor znano, izdal med vojno brošuro, v kateri ie razpravljal o avstrijskem problemu ter priporočal, naj se monarhija reformira na temelj« avtonomije in federalizma. Ta brošura je Karla opozorita na profesorja Foersterja. Forster je bil povabljen na Dunaj, kjer ga ie sprejel Karel ter se ž njim posvetoval o bodočem ustroju avstro - ogrske monarhije. S cesarjevim dovoljenjem je hotel Fčcrster objavit! vsebino svojih razgovorov s cesarjem, toda proti objavi je nastopil grof Czemjn |n tako je publikacija izostala. »Opionc priobčuje sedaj v glavnih potezah vsebino F6rsterjev|h zapiskov o konferenci ki jo je imel s takratnim cesarjem Karlom. Karel ni prikrival Forsterju, da je liberalnega in Antanti prijaznega mišljenja- Rekel je med drugimi: »Antan-tjne vlade so edine, ki pravilno pojmujejo smisel te vojne«. Priznava! je odkrito pravico narodov do samovlade in odobraval program zavezn:kov, da se osvobode doslej tlačeni narodi.Toda tem narodom se mora tudi priznati pravica, da se svobodno na federalistični podlagi zvežejo z drugimi narodi. Na ta način je upal, da bi nastala močna avstro - ogrska federacija pod habs- burškim žezlom, drŽava, ki bi bila nekak vzor za zvezo narodov. Ze takrat, to je bilo I. 1917, je Karel izjavil, da ima namen poklicati na krmilo vlade dr. Lamascha, ki bi naj stopil na Čelo ministrstvu, v katerem bi bile sorazmerno zastopane vse avstrijske narodnosti. Temu načrtu se je takrat prottvil minister grof Czerain, kj Je Izlavfl: »Ako bo Vaše Veličanstvo to storilo, bodo Nemci zasedli Prago«. Karel ie bil odločen nasprotnik načrtu, da bi se Trst odstopil Italiji, čel da tega ne upravjčuje ne zgodovinski m ne narodopisni momenti; vrhu tega pa potrebuje tudi federalistična država svoje veliko pristanišče in izhod na morje. Glede Trentina je Karel zastopal mnenje, da se naJ v tej pokrajini izvede plebiscit, in prepričan je bit, da bi bil ta plebiscit ugoden za avstrijsko federacijo, češ, da so navdušeni za Italijo meščanski sloji, dočim bi kmetje In delavci iz gospodarskih ozirov glasovali za Avstrijo. Karlovi nazori niso bili na* pačni. Ako bi svoje načrte mogel pravočasno izvesti, bi morda preprečil razpad monarhJje. Toda Če b| se mn tudi to posrečilo, vendar bi ne bil nov položal stalen, ker je čisto gotovo, da bi imela tudi federalrzirana Avstro-Ogrska v sebi klice razpada- Proces razpadanja bi se sicer podališal, mzp^-da pa b| ne mogla preprečiti niti ta operacija. 13 Mie kraljevine. — Nepravilno kolkovanf tfsočkron-skl bankovci v Beogradn m zamenjava. Beograd, 11. febrnvarja. Ob priliki zamenjave kronskih bankovcev so nekatere beogradske banke zamenjale tudi več tisočkronsklh bankovcev s ponarejenimi kolki. Vsled tega bo finančno ministrstvo izvršilo pregled zamenjanih bankovcev potom posebnih komisij, ki bo Imela nalogo, pregledati \se izmenjane tisočake. Vsi bankovci s ponarejenimi kolki se bodo zaplenili na škodo bank. k| so lih zamenjale. Zamena tisočkronsklh bankovcev bo poverjena samo Narodni banki In glavni blagajni finančnega ministrstva. Bankovce pod tono kron. katerih kolki se po mnenja finančnega ministrstva ne more ponarejati, bodo zamenjavale še nadalje tndl ostale banke. — 15. t m. se prične zamenjava bankovcev tndl Izven SrbOe. Da no preprečijo slični slnčail. kakor v Beogradu, bodo vršile zamenlavo kronskih bankovcev, osobito na tisočakov, samo blagajne državnih f*nan^ih delegacij. — Naredbe glede Bosno. Prestofo-Msfednik regent Aleksander je podpisal tri posebne naredbe sa Bosno In Hercegovino: naredbo glede skrajšanja prrpravlieme dobe m sodnike; nt* redbo o Izrrcmembl m dopolnitvi paragrafa 5 civilnega procesa In razve-MavUenje | 32. bosensko-hercegovlnske ščena začasno razveljaviti omenjeni S 32. Vlada je dobila to pooblaščenje za dobo dveh let. — LDU. — Položal v Crnl gori. Vse kaže, da se položaj v Cmi gori vidoma bolj-ša. Odpadniki |n roparji so večinoma v rokah oblastev. Vendar pa bi se razmere še mnogo bolj izboljšale, ako ne b| bilo nobenih Italijanov v Baru, od koder pošiljajo agente v Cmo goro, da povzročalo tam nemir. — LDU. — Izvoz živil v Avstrijo. Ministrski svet ie dovolil na Avstrisko in Ogrsko izvoz Živil, ki so bila nakupljena Že nrej. To dovoljenje pa se takoj razveljavi ako bi Avstrijska ali Ogrska po* Izkušala povzročati nemire ob fugos* slovenskih mejah. LDU. — Ruska prošnla. Ruski general Pogujev Je naprosil jugostovensko vlado, da bi se v jugoslovenskih bolnišnicah sprejelo 800 ranjencev donskega In harkovskega vola. — LDU. — Za ruske begunce. Minister za promet je odredil, da Imajo vs| ruski begunci, potujoči preko lugoslovemke-ga ozemlja* pravico do brezplačne vožnje. — Rnskf poslanik Iz Aten. Ruski poslank v Atenah knez Demidov Je dospel v Beograd in si v spremstvu dvornega nce ugoditi tej stari želji gorskih Slovencev In zgraditi predelsko črto. Vipavcem pravijo, da bodo podaljšali vipavsko železnico iz Ajdovščine do Logatca, da bodo imeli tako direktno zvezo med Trstom in Ljubljano pa mnogo krajšo od sedanje južne železnice. »Goriški Slovenec« hoče traoiti naše goriško slovensko ljudstvo s takimi železnicami, ali naši Goričani dobro vedo. da so to prazne obljube za sedanji kritični čas. Ako bi pa Goriška ostala pod Italijo, bi bile vse zveze pozabljene* kajti julija ima svojih lastnih potreb toliko, da na Julijsko Benečijo še misliti ne bi mogla, da bi kaj storila v prometnem oziru v njej. Pozabljeno bi bilo tržaško zaledje in rimska vlada bi rekla Slovencem, da naj se ravnajo, kakor vedo in znajo, samo davke bi pridno pobirala od njih in jim kazala svojo karabinjersko moč. — Društveno življenje na Goriškem. Pred vojno je bilo društveno življenje na Goriškem jako lepo razvito. Sedaj po vojni kljub težkim razmeram se znova razvija. Lahi delalo ovire. Politično društvo »Edinost« v Trsta se je bilo glede društvenega d^fovanfa obrnilo na komisarja Ciu- ' a. Odgovor, ki ga je bil dal, je \ kakor pravi »Gor. Straža«, da Iz * ra vsako društvo lahko razvidt, da njegove zahteve na merodajnem mestu dobe nravi odmev, tudi ako Podrejena oblast dela kake zapreke. »Gor. Straža« izvaja: Društva so potr ;~nn ^o pristojni oblasti, torej zakonit ■-« obstofaio, zakon je isti kot prel. tor^i se tudi društveno delovanje lahko razvija pod istimi pogoji, predpisi in oblikami kot prej. Društva, skličite občne zbore oosvežite svoie odbore in oživite naše vzorno društveno delovanje sebi v zabavo, narodu v kulturni in gospodarski prosneh! — Društveno delovanje je sedaj mnogo bolj potrebno nego kadarkoli poprej. Lahi začudeni gledajo to slovensko društveno delovanje. kajti takega kulturnega pokreta med ljudstvom v svoji domovini nimajo. — Italijanske Šikane. V Blatu na Korčuli so izvršili tlaliianr več hišnih preiskav pri odličnih rodbinah pod pretvezo, da skrivajo razstreliva- Navzlic ostri preiskavi niso Italijani ničesar našli. Blatsko občino na Korčuli so izvršili Italijani več his-kapetan Felice, ker je bivši župan Mison obtožen, da je poneveril 200.000 kron iz državne blagajne. Dnevne vesti. V Ljubljani. 12. — Sokolski zlet v Pragi In Ju-goslovenl. Zadnje dni so se raznesle vesti, da se jugoslavensko Sokol-stvo ne udeleži zleta v Pragi, ker se ga udeleže Italijani. Te vesti so popolnoma izmišljene in ni nam jasno, kako so se pojavile. Češka Obec Sokolska stoji odločno na čisto sokolskem stnUščn in bo storila brezpogojno le to, kar hoče jugo* slovensko Sokolstvo. Delegat Češke Obče Sokolske, ki se je mudil v Ljubljani, je odločno izjavil, da se brez jngoslovenskega Sokolstva zlet ne vrši in da si češki narod brez nas ne more predstavljati sokolskega zleta. Govorice, da se na zlet povabijo Italijani so torej neosnovane, — Iz strahu pred đ'sc'nPn^rno pretrd avo. Svoiečasno smo poročali, da je b*f znpii 7'*r^vn'V na R?edu dr. Bene-rfffc 5/v^n uglavljen kot denuncijant, rrr se ?e d^V^zafo. da je med vojno av-?trffskfm oh'astem denuncira! rudi sr-♦ ifilstva rame njemu nevšečne pbft-e noctnrofnike. Društvo slovenskih dravnnVov, katerega član je bil tudi - no"edik, je z ozjrom na to pozva-11 dr. Penedjka, naj se opraviči, hoteč "rotf njemu uvesti disctpl;narno prebavo. Na ta pozfv je dr. Benedfk odgovoril s tem, da je prijavil svoj izstop iz društva, da se s tem izogne disciplinarni preiskavi. Dr. Benedik je s tem svojim korakom sam priznal svojo krjvdo in obsodH samega sebe. Radovedni smo, kai bo sedaj storila ž njim njegova stranka, v kateri ?gra mož še vedno odločno vlogo. — Presenečenje sled! oreseneče-aja, ko pripravlja in deloma že izvaja pospojj minister Veljkovjč svojo po-pomofita pogrešeno valutno reformo. Vsak dan prinaša kaj novega. Kot Maftre de ptalsjr b? gospod VeUkov-č ?TncI vsled tega odlično kvalifikacijo. Žal bog pa sedal prj nas, dasi je visok Predoust ne gre za zabavne stvari. marveč za rešitev nairesneišega sro-*r>odar«:kega problema v naš? drŽavi. In zateendelj moramo z vso ogorčenostjo odklanjati to silno Iznajdljivost 7o«y>oda Velikoviča in njegovih pomočnikov v var'iaci»oh, ki se Iz^zulejo za vedno škodljivejše za kronske posestnike. Ne le da vzame ?. usodno re'aci-Jo 1:4 kronskem posestnikom trf četrtini rnrvpTt^ee'a premota* in da reže nieso iz živega gospodarskega telesa. °n zre v času, ko je zavladalo naravnost obupno poman?kan*e krofečega novca, sleno in brez zroisla za potrebe knnčii^kega in denarnega prometa 7* tem, da zn**a krofečo novčno mno-*;no na eno četrtino. Neobčnten Je za tn. da drasrinia raste fn da delavcem «1 več moč Izplačevati zaslužka. Fomaid-fcanfe denarja le tolfloo, da k nam at februarja 1920. moč dob:ti 150 vagonov žita in moke iz Banata in čez 30 vagonov sladkor-ia iz Novega Sada. k r ni moč dobiti gotovine, kf ]o je treba nest? v te kraie. In sedai je kronal svoje herostatski načrt. ?z prometa hoče pri te! zameni sedal potegniti 1e kronske bankovec, do* čTm stari bančn? dinar ostane še nadalie v prometu. AH je to zadnje presenečene vemo. To pa vemo, da Je na ta način dana tisočera prilika novo kronsko-dinarsko novčanico znova maltretirati, pri tem ugotoviti bančni drnar. vse seveda na novo neocenlrvo škodo onega ogromnega dela naroda, ki ima kronsko valuto. Ponavljamo, gospoda Velj-kov*ča otmi pa§e pospOtfaTSfJna, o Gospod' — Oosoodarske korporacUe In nr^ | ganlzaciie so imele včera* v Lhinlinnl ! va^no oo*vetovpni> glede valntneca | vprašanja, ki se izkaznic od dne do dne za bol? SkodPivo. Sklenil** so novo resoJucito. ki se obrača orotl erenevar-ni nameri, da se zamenja le krona ne pa tudi dinar. Hkratu so storile zelo važne daline sklene. Poskusiti hočejo v zvezi s hrvatskimi privrednim! orca-nizacliami. katerih odnoslanci so bili pred kratkim v Slovenifl. v zadnfl url vender še preprečiti neizo^bne katastrofalne noct^dlce zaerešeneca valutnega proiekta gosnoda Velikoviča. ?voio dolžnost na vsak način vrše v Dolnl meri. — Kdo otežuje promet ? V Mariboru in na Teznu stoji P*7 vagonov, namen?*m'h na sever, in 261 vagonov, namonienih na fug. N?> naši mell v Av-mrlH sto?i fn ne more v r»a$o drŽavo ?"no vagonov, med m"m! ?OnO vagonov soli. V Mariboru le 4R c^nsMft nr*»d-nfkov. Id poslujejo neverjetno počasi. r>ne 9. ♦. m. so n. pr. z*c*r*ft|!? v celem samo 20 v^^onov. Ako se to predpo-topno carinsko poslovanje v najkrajšem časa korenito ne snremeni. bo v nekaj dneh zastal ves naš promet. To beležimo v znanle In ravnale gosno- lu finančnemu ministru dr. VeljkovKn, ki si n^' ?zrr»rnna poc,ed»ce. — češka1 obec vabi svoie Člane na sestanek, dne 12. t. m. ob pol °. zvečer v restavracili Narodnega duma. kfer predava b*. Stepanek. zastopnik Ceske obče sokolske iz Prage. Sestanka se udeležilo obenem bratje Sokoli! — Odvetniki im»«o v Četrtek dne 12. t. m. točno ob 211 mi »pil Slonu« važen stanoviti sestanek. -~ Vsled podiatenl* atPMa fa tiskarskih proizvodov v obče Je povišala nohtna uprava prod^Mo ceno nr^ofav« nlh gollc od 4 v na 10 v. p^' ^^»kaz-nlčnlh goHc od 6 v na 10 v. r 'vzetni* spremnfc od 16 v na 30 v, navadniti postnih spremnic od tfc v na JO v Hi zavitek uradnih doptanfc de aa dr^v-m «md% M vftvaia ptoaleal paMMnl od 8 v aa 1 K 90 v. Ta caaa atapHo v veOavo 18. t m. — OeapeJlefe! Napovedale ae aaaa »Domollob« Id »BoseU«b«. OrotUo mmm m črao tabla ki srn obesi ee vrata draUveae dvoraae Ia aa katerih boda stala bacila onih gospodin) kl at bodo kalale spreleti v svojo službo oianUiranfb stafkia). Ožigosale nas bodo favno po Časopisih. To |a sad dela onih gospodov, ki organiziralo stufkJ-nje. ki ne vedo, da le organizacija katera sedal obstoja, pod takimi načeli, le v iko-do služkinj. Odgovor na to Izzivanje bi bil lahek, toda plemenito maščevanje |e najboljše maščevanje. Ravnati hočemo kot krščanske gospodinje In organizirati sebe in služkinje na način, ki bo obema strankama prav. Ker Je naS namen, kot se Je že pri prvem sestanku gospodinj povdarfafo, organizirati zvezo gospodin!, kl bo odločno nadstrankarska, prosim v imenu gospodinj vse tiste, ki nas doseda) napadajo. na| počakalo z nadaltnimi napadi, dokler se naša Ideja uresniči in oživotvori. Gospodinjam, pa vseh strank in vseh slojev klicem: Odzovite se zanesljivo pozivu In pridite vse Jutri, v petek ob 5. popoldne v Mestni dom. — Marija dr. Debelakov*. — Od Sv. Barbare v Halozah nam poročajo: V petek 6. februarja ob 8. uri zvečer so vdrli trije maskirani lopovi v hišo kmeta Jakoba Kelca v Paradižu hiš. št. 29 ter mu s pretnjo in irroznjo z dvema revolvei--iema in puško s silo odvzeli okolt 7000 K denarja ter nriznanlce s skupnim zneskom 21.008 K. Priznanice, le izdala Posojilnica Sv. Barbara, podpisan je blaeaimk Ciril Vobič in načelnik Janez Kokol. Ena se crlasl na Andreja /Vlakana. Paradiž 26 z zneskom 10.880 K; dmea na Jakoba K>!ca z zneskom 10.050 K; tretia na Mo^iia Kelca. Faradič 26 z zneskom 78 K. OovonM niso dTOjžre^a nič. ne-go »Huš. tlvšU Na travniku v Dola-nah so izeubUi sto kron. Menjalnice in kunci bonov, oozor! Prebivalstvo ie zelo vznemirjeno radi takih tolovajskih ropov. — Preten^čeva dra?a vožnla na policijo. Liublianska sraica, znani razprraiač Viktor P., ključavničarski oomočnik. je bil včeraj zelo ovenčan z »alkoholnimi roŽcaml«. Ko se je na pod večer cmicral po Vidovdanski cesti proti svojemu domu, se le ob nlecra obregni! neki gospod Maks v spremstvu dame — oo naključju. To je Viktorja tako razjarilo, da Je ves divji planil na gospoda, ga vrgel na tla. suval, oretepal. psoval in praskal. Seveda so se zbrali številni gledalci. Mimo so privezili štirje voiakl vojaškega stavbnega urada z dvo-vprežn'm gpediciiskim vozom. V. P. se je za«mal tudi vanje. Prišel ie mimo stražnik. Voiaki so zgrabili razjarjenega Viktorja s krepkimi rokami In »aruk. aruk!« na voz. Pod krepkimi pertmi so ga ob 17# slovesno nripeliali na policijo. Umevno, da je bil pristni Ljubljančan Viktor nevesel te vožnie in ie daial duška svojemu ogorčenju: »Maščevanje tebi, policai! Mene ukleoaš. takega go-snrK*a! Ti boš na mesarskem mostu Vi^čal pred mano!« ... Po noči si le Viktor v policijskem zaporu ohladil woie r^z^rete duševne stle In |e da-r»ec; n^^^'^pl rpmsnik. da plača 100 kron t?» to vožnio. TJfro*?ncT z *?vlt?o. V torek zvečer *r* na ^,'»v-oTn ir^o^voru ravno nalo-?:i; v *e1e-r-»?*M vojr |J ci*»v ž?v?ne. prMi z?>To se ie, Hg ie bilo 11 t?ho*anrev iz goriške okolice Hobro or?an;z'r?>uth. tvorfli so bando, ki je znala večkrat na legalen način fzvozfti živino v Italijo. Znali so si preskrbeti pravilne, toda na goljufiv način prldobliene Izvoznice. So to Podgorci in okoličani* Anton Stekar. Anton Kianjšček. Janez Stekar, Anton Tron-kar, Štefan Možina, Silvester Možina, t^rol Humer, Ivan Klanišček in Franc Drijus iz Koprive na Pnrlanskem. živino so nakupiti deloma v ljubljanski okol'ci, deloma na Stalerskem. — Izvoznice so si znali pridobiti na ta način, da so pri oblasteh fhigfrali »begunce«, kateri nai bi imeli svoje blago še izz^ *"""*"* nr; r'«-»',evn;^ kmet;h. — Umrl le v nežni starosti 9 let sin vseoCiliškega profesorja dr. Nach-tizala, Raiko. Pogreb bo v netek ob nol 11. dopoldne iz deželne bolnice. Naše sožalje? Koltara. — iITj liteJI sred« se imenuje nova Pantkova drama, katere premijera bo v soboto, dne 14. februarja. Prva repriza bo v nedeljo, dne 15. februarja zvečer laven abonnementa. — »Paun* |e eV srađnKka predstava, U se vrši v dramskem gledališču v četrtek, dne It. t m. ob pol SO ort V^tonpJce v predprodajl se dobe v pisarni Draitva aa-sebneaa aradnlttva SlovenUe.^ Ooapoi tel akm centa ia/ll. ob uradnm erafc. Kvartet pral. dr. Kotma priredi v Beogradu trf koncerte s ratHcnhnl sporedi: flrvi !? T!? v ***** *? ^l*?***1*-OraMd člani m)avaa*mi Kafes Claai, ki so piačaK Clanarmo griavaasaa Matira leta leia v Gradm Sedantema tawn 21. zadnji poskus, da pride do sporazuma med političnimi skupinami glede sestave koncentracijske vlade. Tako se bodo danes opoldne pogajanja nadaljevala. Verjetno je. da se bo še danes vedelo, ali obstoji možnost, da se sestavi koncentracijska vlada, ki bo razpisala volitve, ali aa bo izvršila te volitve uradniška vlada. LDU Beograd, 11. februarja. Včerajšnji dan je potekel med posvetovanji klubov. Delegati, ki so se posvetovali o sestavi vlade, so poročali nato svojim strankam. Zanimivo je, da veČina poslancev ni bila zadovoljna z delom svojih delegatov m da so zlasti poslanci iz pokrajin, pripadajoči tako Demokratski zajednici, kakor tudi radikalni stranki, voljni, da se na vsak način sporazumejo. Posebno v radikaFnem klubu je bilo čuti ostro kritiko zapisnika druge seje delegatov. Ob 18. se je vršila seja načelnikov opozicijonalnega bloka. Sklenili so, da se morajo njihovi zastopniki v vprašanju trajanja sedanjega parlamenta vkloniti. Oni so prej zahtevali, kakor je znano, da se ima začasno predstavništvo smatrati za razpuščeno šele, ko se sestane konstituanta. LDU Beograd« 11. februarja. Snoči ob pol 19. so se vršila na dvoru posvetovanja z gosp. Jovanom Jovanovićem, naSim novoimenovanim poslanikom v Washingtonu. V političnih krosrih se jarovorl o možnosti, da sestavi gosp. Jovanovič uradniško ministrstvo, ki bi izvršilo volitve za konštiruanto. LDU Beograd. 11. februarja. Prestolonaslednik regent Aleksander je pozval snoči ob 21. na posvetovanje dr. Korošca, Joco Jovanoviča. dr. Drinkoviča. Svetozara Pribičevi-ča. dr. Palečka in Kosto Timotijevi-ća. Regent jim je ponovno pojasnil svoje stališče, da zahtevajo interesi države sestavo koncentracijske vlade, ki bi izvršila volitve za konštiruanto. Nato so se delegat? posvetovali, na kak način bi se došlo do sporazuma. Govori se, da sta imela Ti-motijevič in Joca Jovanovič zanimivo diskusijo o sedanjem parlamentu. Končno so sklenili, svojim klubom poročati o prestolonaslednikovem apelu in zahtevati novih navodil 2* pogajanja. LDU Beograd, 11. februarja. Včerajšnji razgovori na dvoru so nanravili vtis. da sta obe stranki voljn! popustiti. Za danes ob 10. !iu bile sklicane seje klubov. Opoldne se je vršila seja delegatov. LDU Beograd, 11. februarja. Danes popoldne ob 17. so se sestali zastopniki opozicije, da redigiraju odgovor na zahteve vlade. Istočasno je zboroval ministrski vet. PROMETNE RAZMERE IN PROMETNI NASTAVL.IENCL LDU Beograd, 11. februarja. Komisija za revizijo sporazuma, sestavljena iz članov ministrstva za promet in odposlancev prometom delavcev, je začela poslovati. V komisiji so tudi zastopniki nacionali- stičnih delavcev. Komisija trna namen, ko zaključi predhodne posle, preiskovati vzroke dosedanjih obrednosti na železnici In delati na to, da se odstranijo. Kakor doznava presbiro. so delavci zahtevali lzena> čenje plač za vse delavce In železniške uradnike, a to v novi dinarski valuti, tako da bi vsi železniški nameščenci kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev imeli v bodoče Isto plačo v dinarjih, kakor so jo Imeti dosedaj v kronah. Zastopniki mini* strstva za promet so baje izjavili, da more ministrstvo za promet to zahtevo sprejeti šele tedaj, ko se bodo osebne in tovorne pristojbine na Že«* leznicah v istem razmerju zvišale. ODPOKLICAN POLJSKI POSLANIK. Beograd. 12. februarja. Poljska vlada je odpoklicaia iz Beograda svojega poslanika g. Erazma Ptica, ki je znan kot eden naj iskrenejšth prijateljev našega naroda, ter ga imenovala za poslanika v Pragi. Kot odpravnik poslaniških poslov bft fungiral dr. Stefanski. . KONFLIKT S SOKOLSTVOM V PRAGI. Praga. 11. februarja. Ko le prispet or\i »Husov polk« iz Sibirije v Prago, so prvotno povabili k sprejemnim slav-nostim tudi predsedstvo Ceske Obet sokolske. To povabilo se je kasneje preklicalo in Ćeska Obec sokolska je bila telefonično obveščena, da se S udeležbo sokolstva mi sprejema sploh ne računa. Češ da bo Imel sprejem docela vojaški značai. To zapostavljanje sokolstva ie vzbudilo v češki javnosti vihar ogorčenja. ZA DUNAJSKE, — NE ZA NASE OTROKE? LDU Dunaj. 11. februarja. (DKU» »Korrespondenz Herzog« javlja Iz Ljubljane: Jugoslovensko delavstvo ie dalo inicijativo pomožni akciji za dunajske otroke. Sedež komiteja, W zbira denar, živila in obleke, je V Mariboru. Tudi bodo jugoslovensko, rodbine jemale dunajske otroke V: oskrbo. Organizirano delavstvo js sklenilo, delati čez uro in ob nede-' Ijah eno ali dve uri in staviti plačo, za to delo na razpolaganje pomo2«: nemu komiteju za dunajske otroke*. PLEBISCIT NA TESfNSKEM IN GORNJI SLEZIJI. Praga* M. februarja. Predsednik; antantine plebiscitne komisije de Man-neville se je naram zastopnikom časo-ptsja izrazil, da se bo vršilo ljudsko' glasovanje na TeŠinjskem In Gornji Sleziji dne 4. marca. NOVA RUSKA ARMADA SE POR«! MIRA V NEMČIJI. Parls, 11. februarja. Iz Stockhohna poročajo, da se sestavlja v Nemčiji nova ruska armada, ki jo tvorijo ruski ujetniki, nahajaioči se v Nemčiji. Tet armadi bo poveljeval general Gurko, šef generalnega štaba pa bo general Jevremov. Rekrutacijo vojakov vodi bivši predsednik gosudarstvene dume Gučkov. BOL.IŠEVISKA NEVARNOST, LDU Berolin, 11. februarja. (D.. K. U.) Wolffov urad poroča: BivSI predsednik ruske dume In vojni minister Gučkov se je izrazil napram zastopniku kulturne lige, da obstoji za Evropo resna nevarnost boljševizma. Stanie Evrope, ne le Nemčije, še ni bilo nikdar tako kočljivo. On dvomi, da bi se posrečilo, diplomu-tičnim potom ustaviti boljševički poV hcd proti Nemčiji. Sokolstvo. Sokolski Savez SffS. Seja celokupnega starešinstva Sokolskega Saveza SHS se vrli dne 16. in 17. marca v Ljubljani Občni zbor Slovenske Sokolske Zveze se vrSi dne 21 marca ob 10. dopoldne v Ljubljani v Narodnem domu. Na dnevnem redu je: 1. Poročila predsedstva ter posameznih odsekov. 2. Likvidacija Slovenske Sokolske Zveze. Vaditetlskt tečaj Sokolskesa Saveza SriS v UnbUanl fe bil otvorjen v nedeljo, dne 1. februarja. Tečaja se udeležuje 80 vaditeljev iz cele države. Šota se vrši vsak dan od 7. zjutraj do 6. zvečer. Tečaj konča dne 15. marca, ob kateri priliki se priredi telovadska akademija. — Vstopnice za Mastarado ffeeffae*! skesa Sokola se dobe v predprodajl v s akt dan od 14. t m, naprej od 4.-7. zvečer v: odborovi sobi v Narodnem doma, v nedeljo 15. t m. pa od 10.—12. dopoldne, ne večer prireditve pa pri blagajni Vstopnina za člane sokolskih druStev jt 10 K, za ne* člane pa 20 K. članske vstopnice se dobe le proti izkazu plačilnega listka sa I. 1920, Članstvo ljubljanskega Sokola lahko ofc tej priliki poravna Članarino. Društvo za zgradbo In vjuliistanle Sokolskega doma na Vič« ima v nedeljo* dne 15 februarja ob 10. dopoldne v lastni hiil (gostilna na PoŠti) svoj 1. redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Vse člane vabi k obilni udeležbi — Odbor. Eospodapske vesti. — g. Vrednost zlatega denarja. Beograd, 10. februarja. Pred tremi dnevi ie poskočila cena za napo-leondore za dvajset dinarjev, za angleški funt v zlatu za trideset dinarjev. Danes kupujejo menjalci napole-ondore za 110 dinarjev, angleške fante pa za 120 dinarjev. — Tovori v Avstrijo. Ker stoH vsled pogBSBSga ecartnaaja v Maribora ie 425 vosov flvO Ia 230 vozov različnega blsga aa Nearfao Avstrijo os. Svtco bi Cehoslo-vaiko. se do daHae odredbe ostavi spreje-assnkj tovornega blaga vsake vrste za MomSfco Avstrllo. Že spreleto naj se ie od-poStle. Transportno dovoljeni* so nevo» llavno Neme, kf i* od «k*eaja do slučaja vlada zahteva, endem* «T^^taH 0?» sesBveo an ss•,|,••^ ^■■■•■agL uesavo" *aaajBg«aawi» aaak ■■■» ^Of v^aag naaj» metnih težkoč se sprejemanje tovora za vse avstrijske proge državnih Ia Južnih železnic zapre, izvzet, torej prost Je vos promet s Čeh oslova Sko In promet v vo-zovnfh nakladah z Italijo. Prosti so dalje pod točko živila ter 7 semena seznama blagovnih potrebščin navedeni predmeflL Sprejemanje tovora za Brao Je zopet dovoljena — Prodakctja tobaka. Uprava državnih monopolov le skfcnfla. povijati prota* vajanje tobaka na 10 milllonov kilogramov. Zaradlte*a dobe tobačni delavci dragfgf. sko doldade in droge pribnlJSVe. LDU. — Promet ▼ saeSkem kanala. Leta 1918. le dal promet v sueškem kanala 71,960000 frankov, lsnl pa 129 milijonov. Torej prirastka *7 mfflloaov. Največ ara* meta Je bilo angleškega. — Vlogo v državnm ■■ufflim bon* aaa. V drfavnlh ameritkfli bankah Je Me* ^m , ■,,, -j—, fc^^u^ a*^^fe' a«^^ siH^MMfe viogooo oo mm ononc njeg mJmymwmmmm damrfev. Leta 1914. |e tam vtag Imlaajgm* 6tnn 4. .SLOVBSnO llMIOD' 0» U. S»m» 1000. ^^—m ii . ii — i ma itcv. 36. DruStraie vesli in prireditve. Veliki pastel kano v LJubljani. Vse ono pestro življenje In rajanje, kl vlada na velikih postnih korzah, ld potegne za seboj cele množice v val razkošnega življenja, se bode pojavilo na pustno nedeljo v veliki dvorani Is stranskih prostorih hotela »Union«. »Slavec« dela letos malo časopisne reklame, da bode čim večje presenečenje na korzu samem. Opozarja pa tako tnaskovane kakor drugo občinstvo, naj si nabavijo vstopnice v predprodajl pri zlatarju gospodu Cernetu v VVolfovi ulici 3, da se tako razbremeni naval pri večernih blagajnah. Društveni člani dobe vstopnice 3& polovično ceno le v predprodajl. Zveza trgovskih nastavljencev za Slovenijo, podružnica Laško, priredi v soboto, dne 14, februarja ob 8. zvečer v prostorih hotela Henke v Laškem veliki ko-stnrrral ples s sodelovanjem priznanega tamburaŠkega društva iz Zagorja. Vstopnina 5 K. — Spored je jako zanimiv in oboren in ker je čisrli dobiček namenjen podpornemu sklada trgovskih nastavljencev, se pričakuje, da tovaršl iz drusnh krajev fto prireditev v obilnem Številu poselijo Slovensko lovsko društvo v Ljubljani Opozarja na to, da še vedno sprejema naročila za divjačino v svrho izpustitve v lovišča, ker se je prve dni rok za naroČila, le! Je bil določen na 5. februarja 1920, podaljšal. Vendar pa se prosi gg. lovce, da oaj naročila kar mogoče hitro dopoSljejo. — Prvi sestanek koroških prostovoljcev se vrš! v nedeljo, dne 15. februarja ob K dopoldne v gostilni Ručigaj v Kranju. Obilna udeležba naj dokaže našo krepko roljo in disciplino. Živeli! Začasni odbor >rg. kor. prostovoljcev. — Zveza jugoslovenskih železničarjev t Ljubljani priredi na pustni torek, dne 17. februarja ob 8. nri zvečer v veliki dvorani iotela Union plesni veneek. Svirala bode polnoštevilna društvena godba. — Zveza trgovskih nastavljencev v Ljubljani poživlja tem potom svoje članstvo, da plačajo takoj zaostalo članarino, ter drugače se bode vsakega člana, kateri lima urejene članarine, črtale iz društvene svidence. — Nmiiim snod Invssnlev v Cofe v nedeljo, dne 15. februarja 1MD te ne vrši radi tega, ker ga nI sklicala centrala org. voj. invalidov v Ljubljani, marveč posamezni elementi, ki hočejo Škodovati organizaciji. Centralni odbor. — Zadruga kljatavnicaritv v IJnblls nI naznanja, da se vrši zadružni obča! zbor dne 15. svečana 1920 ob pol 9. dopoldne v zadružni pisarni Beethovnova ulica. Načelstvo, \WM SOlflfft! — Vodja cenilne komisije za Koroško. Na zatožni klopi sedi danes, dne 11. t. m., Josip Polanjko, bivši solicita-tor, lansko leto »vodia komisije za Povračilo škode na Koroškem« — tako Pa nazivlie obtožnica sama — 20. septembra 18S9. v Mariboru rojen, v Liub-Itano nristojen, oče mrj je čevljar, mar j trgovka, ki imata po njegovi izpoved-h\ do 60 ooo K rremoženja. Odgovarjati mora kazenskemu senatu ljubljanskega deželnega sodišča zaradi goljufije v znesku 8000 avstrijskih kron a! i 3400 jusoslovenskili kron. Obtoženi ima ljudsko šolo in štiri Gimnazije. Po pre-čitanju obtožnice odgovori obtoženec na vprašanje, ali je kriv, kratko: »Ne!c Nato začne opisovati svoje predžjvlje-nie. V 4. gimnaziji je padel Stopil je pri sodniji kot praktikant. Pozneje kot solicitator pri dr. Počeku, pozneje k dr. Gosaku v Ptuju. Začetkom vojne je bil zaprt v Gradcu zarad' motenja javnega reda in miru, pozneje v Mariboru obsojen zaradi izsjlievanja na pet mesecev, v Celovcu je bil pri dr. Mjller-iu od avgusta 1918. do 30. aprila 1°19. Tedaj je moral bežati pred nemškim pritiskom. Leta 1911. se je oženji z neko Julijano, a ie bil leta 1917. sod-nijsko ločen. Ima dva otroka- Pripoveduje, kako je potem prišel k cenilni komisiji za Koroško. Sprva je to komis:jo j vodi dr. Hočevar, toda po njegovem odnoklicu v Beograd je via facti pre- vid IhiUrtho vodetv tonom*. Plato k Imel 1000 K ninrrPno. mmm sep-ttnbra lf 19 le postal insonisnlon vod-ia v Borovljah. UgotavbVi je imel voi-no Skoda. — predsednik: »Kakšne so vaše terjatve?« — Obtoženec: »6745 K pri deželni vladi, kt Jih Je prtfavil za škodo, ko le bil v Celovca ves oropan. Za oktober m« Ima vlada še plačati 1008 K in trgovec Stoker 5000 K na proviziji.« — Predsednik: »To so vaša aktiva! In vaša pasiva?« — Obtoženec: »Sasljn dolgu^em...!« — Obtoženec nato pripoveduje, kako Je dne 22. oktobra L I. prejel od gostilničarja in nosestnika Josipa Sas^a znesek 8non nemško - avstrijskih kron, t J. 3400 lugoslovenskih kron po tedanjem dnevnem kurzu. Na komi*!.* v Bflčovsn. ko ie bil s cenilcem A. Štanjelom, je prišel na dom Josipa Saslja v Gorjah, kjer ga 'e potem prosfl za posojilo 6000 kron. Saselj mn ie odštel nafprej 6000 kron in mu še pridejal 2000. Obtoženec odločno zanika« da bi si bil denar izposodil »za deželno vlado«, izposodil si ga je. da bi s« bil nakupil stvari za svojo nevesto Kristino Z., ki je bila na posti v Borovljah. Pravi, da le kašelj drugače »velika baba«. Po za-sršonju nekaferih postranskih prič pride na to Klavna priča, gostilničar in trgovec z lesom, obenem pa tihotapec s konil, Josip $*se1j. Predsednik Ve-dcrn*ak omeni Snslju: »Vas ne zaprise-zemo, ker vas zaradi nekega sukna šravfaio?...« Omen:tj je, da je b»1 Sabelj zaradi tihotapstva konj obsojen na 14 dni in da so mu vojpške oblasti zaplenile 7 konj, za katere ie skušal potem pri komisiji priiaviti odškodn;nski znesek 50.000 kron. Obenem pa je Ša-seli v kazenski preiskavi zaradi neke vel'ke tatvine sukna v Vetrnju. — Priča Šasclj potrdi odločno, da mu je obtoženec rekel: »nucam jih za deželno vlado«. On je mislil, da ie »doktar«. PornHe !e bil v strahn za denar in je ovadil zadevo. Želi, da se mu povrne škoda- Predsednik Vederniak: »Ali hočete nemške krone?« Priča: »Nemških nočem!« Po prečitanju še nekaterih listin Je sodni dvor ob 2. popoldne razglasil sodbo, s katero je bil Josip Polanjko spoznan krivim goljufije in obsojen na deset mesecev ječe. — »če nam bodo taki apostoli, kakor Polanjko, KoroSko reševali, potem žalostna nam!« ie zaključil predsedniku utemeljitev razsodbe in razpravo. Km samotnem Račevem. Na samotnem Račevem v Žjreh v hiši posestnika Janeza Jereba Je bil dne 13. decembra 1. 1. pravi dirlrdaj. Finančni stra?nJki so prišli in preiskovali po vri-h< Voljenem blagu. To ie Jerebovo družino, hčere in s;na, silno razjarilo. Letele so frrt stražnike psovke, sin France ie prijel za haroniko in začel demonsirafivno igrati. Sin France in rjfi sta obkladala posebno strastno stražnike z »ravbarji, tatovi«, pa tudi oče Janez ni bil dne 18. pozneje izbirčen v besedah. Linb^ansko deželno sodišče jim je prisodilo: očetu Janezu 10. sinu Francetu 5 in hčeri Franci 5 dni strogega zapora, dve drugi: Marija in Marijana sta bili oproščeni. Na zatožni klopi ie bila cela Jerebova družina. • Shod čeških mest. Pripravlja se velik shod čeških mest, na katerem bodo razpravljali vprašanja samouprave, finančne sanacije, stanovanjska, aprovizačna in druga potrebna vprašanja. Izdelujejo se obsežni referati Poizt»«d!$»e. V soboto, dne 6. februarje se je izgubila v sredini mesta večia vsota denarja. zavita v brzojavko. Najditelja se prosi, da pošlje denar na naslov, ki se nahaja na brzoiavkL 1103 Vremensko poročilo. na— «ai mm\em SOS*______Sredolt mM m»M j- | " Stasie | £t> i i .&. 2£ l: v— "*• 2 tanja, t mm £ JI______________ 11 2. pop 7349 SO sr. fgz. veC obla* . 9. sv. 734 7 37 brezvet več. jas. 12 7. zj. 733-« 1*2 si. sv*. Obir 2044 m nad morjem. 10 9. zv. S9&-7 —-2 moč. jogJ jasno 11 7. zj. 503-4 0 sr. jgz i oblačno Padavlsa ▼ tjabllaat v 24 wrt a ma 0Wrji 0 MI Sre Jnja vSerajSna temperatura 5 %, normalna Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Božidar Vodeb. Poslano. "> Lažnlkom. Iz prozornega namena, da ml škoduje na ugledu, trosi nekdo v Ne-vem me^tu laž, da sem na taboru SHS dne 8 februarja v Novem mestu govoril proti uradnikom in meščanom in da sem prvim celo očital »mastne plače«. To je tako be-dasiii, kot nesramna laž. Vsaj spadam sain k uradniškim krogom in poznam te »mastne^ plače«. V celem mojem govoru, v katerem sem razvijal gospodarski program Samostojne kmetiske stranke, nI bilo niti besedice zabavljanja proti drugim stanovom. O tem priča lahko vsak, ki ie mol govor res slišal. Netramnim lažnlkom in obrekovalcem pa kličem, naj pazijo na svoj jezik, ker bom vsakega obrekovalca sodni jbko zasledoval. 1094 ___________ B, Skallcky. * Za vsebino teza spisa ie orodni «rvo odeovorno kolikor določa zakon. Ipietei glavni Mm% £z%i spreten za nabiranje zavarovalnih sklepov v Li ubijani in okolici, se sprejme takoj. Dopisi s kratko navedbo dosedanjega poslovanja ped ,Glavni zastop-aik" na Iga. pl. Kleimavr & Bamberg v Ljubljani. 1110 HTliM rjiQi $t. 37. srs Jo za 350 K. Prešernova ulica 50. S* nadstropje lavo. 1112 feUnni sne s Mio £?« oienlen godbenik. Kdo, pove uprav-ništvo .Slov. Naioda*. 1102 M a hilonoliila °?%,l7\,Tž varno Željeiae robe, Kimnik. 1104 inespoNotiiia %^^t^ •tojn«, zmožna v pisavi in v besedi slovenskega in nemškega jezika ter vešča vseh pisarniških de!, tt takoj sprejme. Prednost imajo one, obvladajo tudi srbo-hrvaščino. Reflektira se le na gospodične z večletno prakso. Ponudbe s prepisi spričeval, zahtevo plače, kakor navedbo reference je poslati na urravniStvo Slovenskega Naroda pod „Karesooadentinja 1075" 1075 Zelo poštena knhorir^ *" bi priprosto in samostojna nUnultlu in okusno pripravljala hrano za dve osebi ter spravljala dve sobi, se sprejme. Plača: 12^ do 150 k.ron mesečno. Naslov pove upravništfeo Slov. Naroda. 1064 tanki jfiM &?&, lf prednost Pfciča K 1.500 do 2000 mesečno. Naslon- Josef Pf!aam, Zemas. 1055 t/nlnr se išče. Hrana in starte* |\OI9l ranje v hi§l. Plača po dogovoru. Oglasiti se je Cesta na Kode! j evo st 8. Ljubljana. 914 uu M ffpsinib za majhno parno Ža^o. Wt K HiOjLMI Nastop takoj. Ponudb-s prepisi spričeval na naslov Inž. R Otrjaa, Zagreb BoSkstiosra 2. 1023 Tiija a inirtM i cksportoi n- niza t orni talent, agilnost, znanje svetovnih jezikov, temeljito poznavanje blaga vseh vrst Prednost imaio oni, ki so 2e vpeljani v svetovni veletrgovini. Ponudbe s prepisi spričeval, navedbo šolanja in družinskih razmer, zahtevkov ter sliko na upravo lista pod .Pri«a/iw. 1039 110 plliliOl JC za trgovino, kakor ste-laže itd. V rasa se v trgovini Jos Fa-biani, Prešernova ciica 54. 1107 Odda se eliMica '^::TJZ Naslov pove upiavništvo »Slovenskega Naroda«. I* SmsiRi đia samostojna sedlarsKa nnmnrnil'* i2uri*na za komate in k< nj-PUUUlBIRti, sko opravo. Stareiši moči Vbtop takoj, Mihael Osolia, sedlar, Domžale. 1111 Proda se poin nova frak-sfeteka in še nenošen modam ronlaoanski površnik za srednje mo^nepa gospoda po zelo slepi ceni. Vodnlko? trg 5 IL 114 Proda so enonadstropna "* llSŠa mmm z mesnico, ledenico, slaro gostilno, trgovino, prodajo duhana, kolekov m smodnika,s 4 orali posestva, pri farni cerkvi na prometnem kiaju v S'ov. Goricah za 2C0 000 kron radi družinskih razmer, oziroma najraie se drugod za enako zamenja ali kupi. Pre-kupci izkltučent. Natančnejša poias-nita daie lastnik Fr. Škerlao, Sv. Benedikt, Slov. gorice. 1113 Opelli lip: ABADIE, OLLESCHAU, ALTES-SE, SAMUM, kakor tudi Ia pečatni vosek se dobi v trgovini Avgust Čadoi, Lfabljana, Kolodvorska rt. 39. §9"" Broiara *^f Jed novim orloi" e izšla v ponatisu. — Dobi se v mVo* rodni knjloarni" v LfoUlaat, Prešernova ulica 7. — Ceaa s poštnino 9*0** B NaroČila se rešujejo le proti pošiljatvi zneska v aoprof ali pa po POVSOti«. ZlrnfiNi mlia za ,ednu tvornicu su-RlilHt PleljE homeanate robe tr*2< se. Plaća K 160— mjesečno us stan i po punu obskrOu« Samo one koje reflektiraju na stalno mje-to, neJca se upitaj u kod xosp. Sari e tsses, Zafrel Nikolceta aiica 11» 1064 ^mmmm^mmmmmmmmatmmMmmmmimBammmmmmmmmmmmn^■■■* Reitairadia i HfentitllU je z majem 1920 oddati. Pojasnila daie lastnik tsiotam. 10^1 HZmil tTiint švicarski. se'doMjo pri Fraac Bar, 2 a loga pisalnih sttojev in mehanična delavnica, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje it Š 1095 Uarmar D°Slo je 10 vrst najraslič-indllDOl. nejsega marmorja Ia ItaHje Na ogled vabi ljubljanski kamnosek Alojzij Vstfaik, poleg glavnega kolodvora. 104S Uče»balite shnmrt iSt ca dve mlajši sestri, gojeaki liceja Prispeva se tudi z živili. Ponudbe nod .tak j*/10M na upravnlštvo »Slovenskega Naroda«. 1096 VmS« matriio aH nmoaulšo Oeain Ra|ll Mio, tlaaani polio, davni poaoj: z inventarjem pod ugodnimi pogoji v okolici Celja. — Dopisi's natančnim popisom na Milo* pL fllser-aajri - Haebaersaeffes v Zagreba, glavni pošta restaate. 1097 fffRTl Mn * originaha* zabojih pc lJW |ilU 1440 komadov po K 1 SC komad. * Ponudbe na Ea. Saoaac i Rogatca. (Sev. Sta terasa). 544 MM ohosvii 3»/a orala (joha] K IIIIPII, velik. In zravef */• orala boste, oddaljeno #oo oso od trga Sevnice. Več pove S. VtrMC Sesalca ob Savi. S7I Mridks čcz 2° ,et ltar&* ,e spref-JAM v trgovini z mešanim Masom pri tvrdkl aatsa Terbic, Savski •S Savi. 877 PMa a kp mM M jepn* \Vfmm Nsslov pove upfavssitvo .Slo-IIUD. venskega Naroda". 1071 fUm ao ai*aiArft posscna In mHo-IKE K P Pi»qi Ijubna ne Izpod 28 let stara, vešča trgovine z mesaniai blagom. Ponudbe naj se pobijejo na naslov Fraajs Lana. jnjanas v Laže. 1062 lllallsnolH ssVnnsln 32 g. stara, ii ■IRHEIIU PnPPl bolje biće. Hrvatica, vrstna kučasies. dobra I pn-verljiva, trtll mjesto kod višeg samo stalnog anovnika, fdie M jej eventualno donekle osiguran bio datji boravak Adresa: Jaatfiot tame, Capsjoi ■cfcagavtan._______________ W\W sTfhsfninsTsi — «• ***** *>*> •»*•<• UPDfnUL inetssw.Tvsfstasflnsst asV iww^ wwavns v«nnnnnH^wna^ nnoBTBs^nwH^ n^Aasi Haessl spretni, ssssossosni dsssvcl, si ini takojsVsoszsstalnodale,Tsar nka brasartba foba. bssUC BUK sMseac. tOU f «ls^nssssnnsl ■ sssdnl s#sesnsSnd Knansasfefnai anrasni, os tsJssi sMs» za stolno Oats. TforaJca bssOBnsl faOt bbsUC murne. Ksrtnac ioat ^i sssji jpt Jsrtssicsi vMsnajssn\Wasl- km 9* Jt v Mnan vsad I Mason punaj-iazii m tanaaIvss *»Un^snssa 10«. Pnainsi 4a M Jabaom^ no A. SnIUL SJ^angyt " aSOJ Wm pop Ino ma dobro ohrani ena K orrava za nonfssa OOfJOL Kup se tudt pinnlno. Ponudbe na u ravo •Stov. Naroda« pod .Oarafa'/llOS. 1105 Prodam okrog 00 OOJbOO prav dobrega belega štajerskega ha ozantkegs v na. Cena o dogovoru. Frane tešile, Ljobljasa, Oaaaaafetska cesta I, 0. aadstrssje. 1096 Domovina MsTsns •s^aslM*#, m sicer ob seoeeeljkib. sreaab ia sefkih Trikrat noSOjana stane o*aoo S B. Uprava „DOMOVINE" je preskrbela, da bo prinašal list poleg pregledov vsem dogodkov izvirne domače, zagreni**, beograjske in drage nsjas-fsjse biiejatae » telefosskib vesti Mesečno četrt-, noj- ali celoletno naročnino je pošiljati na naslov: Uprav-nUtvo „DOMOVINE". Ljubljana, Sodna ulica 6. Zi4rtm}te jMvrto" » ojtcJ1 Drva aagljamn OoOaoi in oeipolto no Ooan fauaMVMAB. steaodeoroks ansooSI.______________________m sVbnO, AooOiOo 0,0 to In- nsTSosilr snsn, iitnotinia, EnloT nro aV li ^ Vinara Fn Joto. hrta. kialsb. priporoča pristna roodo bo oolo vino po ugodni dnevni ceni 511 Dpi J. 6orc, mm PriporoCo o« si. občinstvu Ivan Carman izdelovatel] nsnjatih dokolenic Sg. Slika it. 42. I-----...............................__I TSladna kavami zaanika „Vardar" v zavitkih po V2 in Vs kg Tovorna: m ilBOnt Bm IraffilB, Zaloga za Slovenijo. , L rsnTlft Q Jffl fitfOtlt, A ■^Maribor, Glarsl trg21 .M Cigaretni papir i tuljci za cigatete naveliko! GOLUB SAMUM CLUB EJCTRflBIS FLOR BELMONTE TABU RIZ (OSINO ALMULY SUBLIME Fnteje m MUHtm na* m *«*•: Ćirilometodski BaUal. iniOara: papimiia 11. Zagreb, Prerado?teev trg br. 4. U vašem je interesu nabava cigaretnog papira iz vrela. Umiti n zalin torto! Slavnemu občinstvu se vljudno priporoča krojaška delavnica Krekov trn bi. 10, hiia Impes Točna postrežba! Solidne cene! Dnia tvirnica robija i i. Zagreb, UlmH6tw trg fer. t L kal Bobal odlo »udla trgovcima samo na veliko preporuka svoja bogato skladište Staik. r.blj. Hississn« robo kio razne vrsti košulja, gaća, noč- kao engleskih tkanina, potstava svila nin koSulja, orukrka (mekanih man- sifona, kretena, zefira, pamučnih i leta, i mekanih ogrlica ■ končanih tkanina Ltd. Manične pouzećem obavija u se kretom poŠte, OOrntooođln ter opekarski mojster §m takoj opro|onota v opokanbt u urnat op#ko t La|terobergbi pri Maiibonbo monr loosui voon *w drvarska trgovina n Beogradu pored same Željezničke pruge t dunavske obale primila bi veliko i maloprodaje vsakovrakog gradjevinskog materiala u komision Hi u kompan ju, garandiu vrlo dobre. — Reflektanti neka se izvole obratiti %a bliže tzvešća u admim- straciji »Slovenskog Naroda«. 946 liče se za gradnjo vodne sile sposoben ia samostojen nadziratelj (nactaelovodja) u več let Samo izvrstni strokovnjaki, Id so že izvedli &Čoe |rrod- nje. tuj pošljejo ponudbe ftornict željezne rabe v Komnlhn. Toinega sres naznanfamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem, da Je umrl dne H. trn. ob 7. nri zjutraj nas devetletni sinček RAJKO Pogreb se bo vršil v petek, dne 13. t m« ob pol 11. mi dopoldne iz deželne bolnica na pokopališče k Sv. Krilu. V sVsnmJnonj one 11. februarja 1020. ItffeT&jrilaltiiil i^^^^^^^\^^~ ^^^_^^^^^ \^^^^^^^^ ^^^^^^^^^~^^ OmmMMšmšMmJMmmjLSMHM*^