Letnik III. (LVIII.) V Ljubljani. 19. majnika 1905. List 20. DANICA. CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE. Klic do Marije majnikove. (Prost prevod.) Z nebes višav Marija glej; Srce skušnjav Varuj, ogrej. Razjasni trne, Očisti ga. In reši vse Zavisti ga. Ljubavi plam Ga vnemi tvoj; Zatri mu zmam Sovražnih roj. Ko se zmrači, Ko smrtni pot Me porosi, Ko grem od tod: Takrat odpri Ti duši raj — Da tam slavi Te vekomaj. Radoslav Silvester. V. nedelja po Veliki noči. Resnično resnično vam pravim: Ako boste Očeta za kaj prosili v mojem imenu, vam da. (Ivan Iti.) Velikrat vidimo ob potih proseče reveže. ki so popolnoma pohabljenih udov. Kolikor nam jih je groza in tudi stud in jih ne gledamo radi na očitnih šetališčih. toliko bolj nam usmiljenje bude in vsak nas jim je pripravljen pomagati po svojih močeh. Ko bi pa še jeli kazati na svoje revno telo in na svoje bolne ude ter bi milo prosili poleg, ni ga med nami, da bi jim odrekel daru, akopram bi sam bil v potrebah. Taka je moč opravičenih prošnja. Ome-čiti morajo človeško srce. Dragi! V prihodnjem tednu, v prošnjem tednu, so od davna že vstanovijeni cerkveni obhodi, ko očitno nastopajoč po ulicah svojih mest, in hodeč po svojih poljih in travnikih prosimo Boga še prav posebno zato, da bi nam njegov sv. blagoslov hotel tega podariti, kar nam je potrebno, da ohranimo svoje telesno živenje in blagostanje. Tako mi, ki smo pred Bogom reveži vsi. Se li ne usmili božja dobrota naših prisrčnih prošnja; posebno še, če bo naša molitev vdana in ponižna; skesana in stanovitna in — če je treba — tudi nadležna. Zato premislimo danes 1-vič moč molitve in 2-gič okliščine, ki našo molitev zavirajo ali jo pa podpirajo. 1 -vič. Moč molitve. To-le se pripoveduje o imenitnem vladarju na tej zemlji ; tako velemogočnem, da v njegovi državi nikoli ni šlo solnee v zaton - bil je to Karol V., ki je vladal na obeh polutah naše zemlje. Svojemu namestniku v daljnih ameriških pokrajinah je poslal prav veliko praznih listin, ki so nosile njegov podpis. Ob enem ga je pooblastil, da vsakemu zaznamenjuje na teh polah ona darila in nagrade, ki jih bode vreden. Ta nenavadni dobrotni čin je bil temu vzrok, da so se kojkoj pomirili bivalci teh tako odstranjenih zemlja. Dragi! Prav na enak način kakor imenovani zemeljski mogotec nam je oblastnik nebes in zemlje, za nas umrli Odrešenik, v roke podal nepopisano listino, znamenovano le s svojim imenom in temi-le dostavljenimi besedami: ^Resnično resnično vam pravim: Ako boste Očeta za kaj prosili v mojemu imenu, vam da." (Ivan 16, 23.) — Tako se glasi tisto veliko poverilno pismo, ki nam je noseč njegovo prcsladko ime — v to zastavo, da prejmemo, česar smo prosili. Kakošne vsebine naj bodo torej naše prošnje, ki je vse vsliši Oče v nebesih, da so le podprte z imenom njegovega Sinu? Kolikrat se polasti naših duš katera nam nevarnih izkušnjav. Nekaka obupnost se hoče morda kakor temna senca časih vlesti čez našega duha: in to sosebno še takrat, če nam ne gre vse po volji ali se čutimo goljuiane v svojih najsrčnejih nadah. Mogoče je časih, da nas nadleguje zavist; da nas vznemirjajo sovražni nameni; morda tudi neko oholostno čutenje namerava tako otemniti našo samozavest, da se mislimo bolje od drugih, akopram smo morda pred Bogom tako malenkostni, kakor bi se radi ponosite kazali ljudem. — Morda nas časih vznemirja in žalosti to in ono v naših ožili nam krogih. Morda je namreč med našimi ljudmi kedo. ki nam je v vedno skrb; drugim pa v kamen izpodtike. Takrat, dragi, molimo. - Saj so se v vsem teku človeške zgodovine vresničevale in se vresničujejo še danes Psalmistove besede, ki se glase: .Blizu je Gospod vsem. ki ga kličejo; vsem, ki ga kličejo v resnici. Izpolnjuje voljo njim. ki se ga boje ter vsliši njihovo prošnjo in je reši." (Psalm 145, 18. 19.) In, če žuga našim posestvom nebo v svoji nemilobi, zaupno povzdignimo tje gori svoja srca in svoje roke; saj Salomon ob posvečevanju jeruzalemskega templja ni zastonj-besede govoril, ko je molil: „Če je zaprto nebo in ne gre dež zavoljo grehov ljudstva, pa te prosijo na tem mestu . . . Če se spočne lakota v deželi in kuga in snetje in rja in kobilica in gosenca ... pa kedo prosi iz tvojega ljudstva . . . vsliši ga ti iz nebes.* (II. Kron. 6, 26—30.) 2-gič. Okoliščine, ki našo m o -1 i t e v zavirajo ali pa podpirajo. V evangeliju sv. Luke beremo vsem nam tolažilne besede: „Prosite in se vam da; iščite in najdete; trkajte in se vam odpre. Zakaj slehrni, kateri prosi, prejme; kedor išče. najde in kedor trka, se mu odpre." {Luk. 11, 9-10.) A vendar pa je v božjih sklepih pisano tako, da se mnogokrat prošeno prejme ne naravnost - nego kakor po nekih stran-potih, ali pa se sploh ne prejme. Mi sami namreč zaviramo, da niso vslišane naše molitve. Tudi mati Cebedejevih sinov Jakoba in Ivana je došla do Jezusa, padla pred njim na obraz in ga prosila: „Reci, da sedita ta moja sinova eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici v tvojem kraljestvu. Jezus pa je odgovoril: Ne vesta, kaj prosita." (Mat. 20, 21—22.) — Istotako je za-enkratno nevspešnost njihovih molitev zna-moval naš Odrešenik, ko je govoril Judom: „Iskali me boste, a me ne boste našli." (Ivan 7, 34.) — In o norih devicah poroča sv. beseda, kako so hodile ženinu nasproti. Petere nespametne so sicer vzele seboj svetila, a olja niso imele. Med tem, ko so ga šle kupovat, je prišel ženin in duri so se zaprle. Trkale so sicer in klicale: „Gospod, Gospod! odpri nam." (Mat. 25, 11.) A ženin jih ni hotel poznati in vrata so ostala zatvorjena. Zdi se. da se tudi nam ob takem in podobnem godi kakor onemu otroku, ki matere prosi ostrega rezila. Tega vender ne prejme; saj se po pravici boji mati, da bi se nevešče dete s takim nevarnim orodjem ne ranilo za smrt. So pa zopet okoliščine, ki podpirajo pred Bogom našo molitev. Ni nam dano gledati v božja pota, kako tam in kaj — a jasno pa imamo znamo-vano v svetopisemskih besedah: „Prosite; iščite; trkajte" — kako se nam vesti v svojih prošnjah. Sv. Avguštin nas poučuje o tem, ko pravi: „Prosite; iščite; trkajte — tako zapoveduje Gospod; toda tega časa nam ne znamenjuje: kako dolgo. Zato prosite; in če se vam ne da, česar prosite — iščite. Ko bi ne dobili, česar iščete — trkajte! Kako dolgo? V vseh razmerah našega živenja in vse dni našega živenja: ker vsak čas moliti in ne jenjati moliti — to nam je dolžnost." Dragi! Uprav mati velikega sv. Avguština nam je glede trpežnosti molitve najsi-jajneji izgled. Ni jenljala, dokler ga Monika ni gledala izpreobrnjenega pred saboj. Zato se nam ta sv. mati stavi kakor neupognjena molilka pred naše dušno oko in zato se imenuje izpreobrnjenec Avguštin „sin materinih solza." * * * Dragi! Ce nas sv. obredi prihodnjega križevega tedna že sami ob sebi bodre na molitev — bodimo te dni poslušni otroci sv. cerkve in molimo. Telesnih minljivih dari proseč ne pozabimo onih, ki so dušni in večni. Zunaj v božji naravi pred vsim svetom moleč spoznajmo v obraz vsem, ki nas vidijo, to svoje prepričanje, da se čutimo odvisne otroke onega Vsemogočnega, ki blagoslavlja svojo desnico; a tudi odreka svoj blagoslov. Prepričani bodimo, da ne odtegne svojih blagodarov tem, ki stopajo pred njim ne-oporečeni. Močni Bog; v tebe upamo. Blagor pa sleherniku, ki upa v tebe. Amen. Šest nadlog ali zla sedanje dobe. V. <> lakomnosti in skoposti. Poželenje oči se zovc lakomnost ali narjn je pa skopost: ki s«- tndi kaže na razne načine. Skop gospodar ne privošči svoji družini primerne hrane: otrokom ne potrebnega živeža. Tak človek samemu ne prcskrhljuje niti potrebne obleke niti primerne hrane: zato so že našli skopega človeka, ki je mrtev ležal poleg svojih denarjev: lakote je bil preminul. Kako Iii pač tak človek ubogemu kaj podaril, ki še sebi in svojim ne privošči potrebnega? Lep nauk je dal . iu ljudem: Dovolj bogat je tisti, kteri ni ničesar dolžan. Kaj izvira iz skoposti? Nepokoj siva. iu pretirana >krb za času«* reči: zvijača in goljufija, krivičnost in krive prisege: neusmiljenost in trdosrčnost. I'oglejmo k;iko eel kveni učeuiki pojasnu-jejo to v svojih izrekih in podobah. Sv. Je-ronim pravi: Ko se vse druge strasti postarajo s človekom in slabe. zdi se. da se I a k o m n o s t s starostjo ]»<»mladi in oja-čuje. Sv. Leon trdi: srcu. v katerem se je vgnjezdila skopost. ni sledu pravnega čuta . Sv. Aster izjavlja: Lakomnika sovražijo sorodniki. nadležen ie poslom, ne pomaga prijateljem. nepristopen je potrebnim tujcem, škodljiv sosedom, trinog svoje žene. slab vzgojevalee svojih otrok in vedno muči sam sebe. S\. IJazilij pa takole lakomnost opisuj«-: Pohlep po denarju polni gozd z lopovi. hiše s tatovi, družine z nemirom, sej-move z goljiilijo. sodne dvorane s krivimi prisegami. 11 i-š«» nedolžnosti s pomanjkanjem in bedo. oči siiot s solzami, sree vdove z vzdihi je ji. ječe s hudodelniki in pekel z zavrženimi. S«-neka pravi: Človek mora biti gospodar denarju, ne pa njega hlapce. Kedor zna z denarjem ravnati, temu denar dobro služi: kedor se pa tega ni naučil, temu je tiran. Kakošua navodila nam daje sv. pismo glede porabe premoženja? Kralj David pravi (Ps. «1. 11.»: Ne zanašajte se na krivico, in ropa ne želite; ako se p,i bogastvo množi, ne navezujte nanje srca. Saj kmalu mine vse p«»zemeljski>. Sv. Pavel piše Timoteju i L (». U—11.): Velik dobiček pa je pobožnost z za-dovoljnostjo. Nič namreč nismo prinesli na ta svet: gotovo je. da tudi ničesane moremo odnesti. Ako pa imamo živež in obleko, bodimo s tem zadovoljni. Zakaj kateri hočejo obogateti. padejo v izkušnjavo in v zadrego hudičevo in v veliko nepridnih (neumnih) in škodljivih želj. katere potope človeka v pogubljenje in pokončanje. Korenina vsega hudega namreč je lakomnost: nekateri, ki so po njej hrepeneli, so zašli od vere in se zapletli v velike nadloge. Ti pa. o človek božji! beži od tega. drži se pravice, pobožnosti. vere. ljubezni, potrpežljivosti, krotkosti.« •Jezus Krist je dobrini delom usmiljenja večno zveličanje obljubil. Občudujmo božjo modrost, kateri je bila znana človeška lakomnost in skopost. Naš lzveličar je ljudem časih zato obljubil toliko plačila, da bi je vzpodbudil na usmiljenost. Velikost plačila naj bi oniečilo trdost srca. Skopee pravi: Nič nimam. in ne dani ničesar, ker sem reven.« »Da res je: tisi — pravi sv. Bazilij — v resnici ubog. in ti nedostaje dobrot: nedostaje ti ljubezni, dobrotljivosti. vere v I Joga. večnega upanja, ti praviš: Ali komu delam krivico, če svoje držim in stiskam? Povej mi kaj j«1 tvoje? Od kod si to prejel in pridobil tisto svoje? Ako rečeš: po naključbi. potem si brezbožen, ker ne spoznaš Stvarnika, in dobrotnika ne zahvališ: ako pa priznaš, da si imetje od I Joga prejel, povej nam, čemu si je prejel ? IJogpačni nepravičen, ker nam deli časna dobra neenako. Zakaj si ti imovit. lini je pa ubog? < Jotovo zato. da bi ti prejel plačilo za dobrodelnost in zvesto hiševanje. trni pa bil venčan za skromno potrpežljivost.*4 Slavni pridigar dariseh piše o bogastvu sledeče važne besede: »K bogastvu, ki naj bo človeku v srečo, je treba srca polnega ljubezni božje in ljubezni do bližnjika. polnega samozatajevaiija in nebeškega čuvstva. Kjer ni tega ali takega srca. tam je bogastvo posestniku v nesrečo, kedor nima takega srca, temu je tu bogastvo v pogubo. Romarjeva pisma. XVII. Jeruzalem, 18. aprilja l!>04. Popoludiiesem pohitel proti griču Sij on. ležečem ob jugozapadni strani Jeruzalema. Tu vidiš osivelo trdnjavo s štirimi mogočnimi stolpi. Vsak stolp ima svoje ime. Enemu pravijo Jlippieus. drugemu Phasael. tretjemu Mariamne. Najvažnejši je četrti z imenom Davidov stolp. Ne mislimo, da bi bil stal. kakršen je sedaj, že ob Davidovem času. a njegovi spodnji deli so gotovo iz tiste dobe. Kralj Herod je ves kastel še močneje vtrdil. ker je v njem stanoval. Tukaj so vpraševali trije modri po novorojenem judovskem kralju. Med to zidovje so pripeljali Judje Jezusa, ko ga jo Pilat veliki petek zjutraj poslal do Heroda. Čudno je. da Rimljani ob času Titovega oblegovanja niso razdrli te velike zgradbe. Menda so jo pustili nalašč, da bi spoznal svet. kako trdno zavarovano mesto so premagali. Sedanji turški gospodar zanemarja častitljive ostanke, kar je pri Turkih samoumevno. Toda če se ne bo skrbelo za ohranitev teh zgodovinskih pomenikov. prištevali se bodo prej ali slej razvalinam. Ob nadaljevanju svoje poti prihajamo do prostornega ozemlja, na katerem so zgrajena poslopja armenskega patrijarhata. Najbolj znamenita je cerkev s v. d a k o b a Veli k e g a. Na tem kraju jc bil obglavljen sv. Jakob, brat sv. Ivana evangelista. V cerkvi se je ravnokar obhajala služba božja. Pred oltarjem je bilo več armenskih duhovnikov, častitih mož z dolgimi bradami. Hodili so semintje ter prepevali sedaj eden. sedaj drugi. Ta armenska katedrala je precej velika ter bogato okrašena. Mnogo lepili podob visi na stebrih in stenah. Armenci so premožni ljudje ter baje radi kaj žrtvujejo za čast božjo. Verjetno je. da se je zgradila cerkev tudi s prispevki % Spance v. ki posebno častijo sv. Jakoba. Saj je ta apostol španski narodni svetnik, ker je oznanjeval krščansko vero ob bregovih reke Kbro. Ko se je vrnil sv. Jakob v Jeruzalem, dal ga je obglaviti kralj Herod Agripa. Apo-stolovo truplo je počivalo nekaj časa v Jeruzalemu. Pozneje seje prepeljalo na severno Špansko, kjer se še dandanes časti v mestu Sanjago di Compostela. Na sijonski višini dobiš še nekaj drugih svetišč, ki Ti jih ne bom opisoval. Kaže se kraj, na katerem sta stali hiši judovskih velikih duhovnov Ana in Kajla. \ zdržuje se tudi staro poročilo, da je na Sijonu umrla mati božja. V njen spominj zidajo sedaj tukaj lepo cerkev. Najbolj znamenito pa je poslopje, zgrajeno ondi. kjer je obhajal < I os pod s svojimi učenci zadnjo večerjo. Iti moramo skozi sijonska vrata in kmalu prihajamo na neko dvorišče, s katerega peljejo stopnice v prvo nadstropje. Že poprej sem se veselil, da boni videl oni sveti prostor, toda skrbelo me jc. bom li smel stopiti vanj ali ne. Ker je ino-hamedovska last. stavile se mi bodo morebiti zapreke. Toda kako me je iznenadilo prijazno vedenje moslimov. ki so se kar ponujali. kedo me popelje po stopnicah navzgor! Ni tteba omenjati, odkod ta ljubeznivost. Največji med njimi se je delal tudi najbolj mogočnega. Namignil je drugim, naj me puste v miru in vsi so s«' vinaknili v stran. Potem je stopil do mene ter zahteval en frank plače, da mi pokaže coc n a c u I u tu. Drage volje sem mu ga dal: tudi pet ali deset, ako bi bilo treba. Naj bi bil mohaiiiedovcc to vedel! »Sel je pred menoj v gorenji oddelek hiše. ona sodrga pa se je vsula za nama. Vsak je hotel kaj povedati. Rad bi bil čital iz knjige, ki sem jo imel pri sebi. toda mohainedovei so mi zapirali knjigo. Ne vem zakaj. Dvorano ločita dva stebra v dva dela. Zidava kaže gotski slog. iz česar se lahko sklepa, da ni več tista, kakor je Lila o Kristovem času. Sicer pa je vsa notranjščina bolj podobna veži nego dvorani. Same gole stene in ni-česa drugega : (Možnost navdaja človeka, ko vidi zapuščen tolikanj častitljiv kraj. Kedaj že bi ga bili kristijani kupili, ako bi ga Turek prodal za pošteno ceno! Iz dvorane zadnje Večerje pelje nekaj stopnic v drugi višji oddelek hiše. Tudi ta prostor so mi hoteli pokazati, če jim posebej plačam nekaj vstopnine. Pekli so. da je ondi grob kralja Davida. Kaj -e vidi tam? S plahtami pogrneii podolgast zaboj, ob vrhnji strani pokrit - poševno streho. To naj 1 >i bil Davidov grob? Zgodovinarji pravijo. d;i so nekje na sijoiiskem hribu pokopani David, njegov sin Salomon in še nekaj drugih judovskih kraljev, toda ne more se za gotovo dokazati in se tudi menda nikoli ne bo. k j«• bi bilo njihovo grobišče. Ko s».|ii odhajal, želeli so muzcljmani se po vrhu kaj bakšiša. toda višji med njimi jim je z«»pet dal znamenj«', naj me pustijo v miru. K«-či m«»iam. da mi ni bilo posebno prijetno v njihovi družbi. Župnik Josip Lavtižar Naši dijaki v Rimu. i Konte.) Ilii/u groba aposto|>koga prvaka smo se opominjali v molitvi >vojih sorodnikov, prijateljev in znaneev. ki -»• >». nam priporočali pred odhodom, spominjali smo se tudi drugih svojih rojakov v mili domovini. V cerkvi sv. Ignacija, kjer počivajo telesni ostanki dveh vzornikov šolske mladine, sv. Mojzija in sv. Ivana le-rchmatisa. sva oba gimnazijska kateheta pri sv. maši posebej mislila na te. draga mladina. I .epi so bili dnevi, ki smo jih preživeli v Kiniu. a najlepši med njimi je bil zadnji. \ clikonočtu ponedeljek. Za zmerom nam ostane neizbrisno začrtan v spomitiju. Tri sv. očetu smo Lili v avdijejici. t >b 11. uri smo zbrali na trgu sv. I Vira pred vhodom v N atikati ob bronastih vratih. Nato smo stopali po mogočnih stopnjicah Scala I»egia proti kl«*m«'iitin-ki sobani, kjer "tiio -erazpostavili ob .'»straneh v dve vrsti. Na prednji -»l ran i je papežev prestol. Ol»:!il2 se odgrne j»ri vratih zaM«»r — in noter stopi -v. oče z malim spremstvom. Navdušeni pozdravi zagrme p«» »Ivorani. Kljeii -klici se družijo / našim živi«« . Vsi poklckn«'in«». Sv. «»«"••• stopi na -r»-»l«». na- prijazno p«»gleda, in namigu«' / «l*'Miic<» in za kliče s krepkim s«»nornim gladom: Surgite! i\-lanite!) 1'oteni M«»pa. začenši na -v«»ji destii«-i. ol» vseh vrstah po dvorani na »»koli in podaja vsakemu r«»ko. «la poljubi prstan, in i/pt« g»»v«ui pri letu ali «»n« tii kak«» prijazti«« be^cd««. <>l» strani -ta ga spremljala prelat Zichv in prireditelj našega potovanja, profesor dr. Emanvel Pokoril v iz Ihidapešte. Pri naši vrsti je rekel eden izmed katehetov: Sloveni sumus! (Slovenci smo!) — Sv. oče se je dobrohotno nasmehnil in s poudarkom ponovil: -Slovenci! — Ko je bilo vse to pri kraju, slišali smo iz ust Kri-stovega namestnika še nastopni pozdrav v italijanskem jeziku: Ljubljeni sinovi! Zahvaljujem se vam. da ste semkaj prišli in se niste \ st rušili težav, ki so združene z dolgim potovanjem. S svojim prihodom ste pokazali sinovsko ljubezen in zvestobo do stolicc sv. Petra in do svet«' cerkve. To me veseli in je v tolažbo mojemu srcu. Iskreno prosim Boga. da vas ohrani in potrdi v tem duhu ter vas varuj«' nevarnosti, ki dandanes prete mladini. Blagoslavljam vas. vaše učitelje, vaše študije, vaše »l»-lo in vaš«* napore. Ko pridete domov, povejte, »la blagoslavljam tudi vaše stariše. sorodnike, znance in vse. ki so vam dragi.« Potem nas j«- blagoslovil in j«' sel. medtem ko smo ga vnovič živahno pozdravili. Avdijenca je trajala 1 i ure. Pij N. je bolj majhne postave, gosti sivi lasje mu povišujejo častitljivost. Prijaznega obraza je. ki razodeva na prvi pogled nekako očetovsko dobrohotnost in milobo. Na hoji kaže še veliko gibčnost in zdrava barva v obličju nam vzbuja upanje, da bo še dolgo vodil krmilo Petrove ladije. Veseli smo se napotili v Bitu. veseli in zadovoljni smo odšli v ponedeljek zvečer proti domu. \/. mnogih ust sem slišal željo, da t«» potovanje slovenskih dijakov v Himne b«»di prvo in zadnje. Ako po nekaterih krajih brezvestni ljudje hujskajo zoper Uim, hočemo se ga mi le še tesneje oklepati in govoriti s sv. Ambrozijem: Cbi Petru s. i bi ecclesia. (Kjer je Peter, tam je cerkev). Dandanes s<* Peter imenuje Pij X. Kakor pravi Slovenci se ne maramo iz-neveriti izročilom svojih očetov. Po geslu Slotnšk«»vetn bomo zmerom spoštovali in nad vs«- skrbno hranili dva bisera: sveto vero iti besedo materino. Za svetel zgled nam l»o»li v«*liki irski domoljub in državnik Da-ni«'l uVotuu'11. ki je združeval ognjevito Iju-I»«'z«'ii do domovine z otroško vdanostjo do sv«*t«' -t«»li< «'. Na potovanju v Uim je umrl v (Jonovi leta 1847. Poslednja želja mu je bila. da naj počiva njegovo srce v Rimu. truplo pa v irski domovini. F. P. Književnost. Staroslovensko Povečerije. Lepe piruhe so nam poslali naši dragi severni bratje z Morave. To je drobna. Ki strani obsežna knji-žiba z naslovom »S t a rosi o vanske Povečerije <. Zelo je prikupna ž«' po zunanje, saj jej je vsaka stran ovenčana z bujnimi slovanskimi okraski in na čelu jej stoji zala podoba, ki predočuje papeža Nikolaja stoječega sredi med sv. Cirilom in Metodom in dotikajočega se z desnico staroslovenske mašne knjige. A kaj obsega ta knjižica? Vsebina jej je oni del časoslova (brevirjal. ki ga molijo duhovniki po večernicah — od tod ime Povečerije«. latinsko: Completorium. To je lepo sestavljena večerna molitev duhovnikova. Začenja se z vzklikom: Poveli. (iospodi. blagosloviti. Nošt pokojnu i konoc savršon da podast nam (iospod l»og vsemogi. Amen. I»ratije: Trezvite sc i bdite: zanje su-postat (zopernik) vaš dijavol j.ik l.»v rikajej obhodit, iskij kogo poglotiti: jemuže protivite se tvrdi včroju. Ti ž«', (iospodi. pomiluj nas. I »ogli hvali. Pomošt naša v ime (lospoda. Stvoršago nebo i zemlju. Nato se moli očenaš. očitna izpoved, štirje psahni s pripevom. himen in druge molitve. Vsa ta divna večerna molitev je v tej priročni, z dvojnim črnim in rdečim tiskom umetno natisnjeni knjižici z latinskimi črkami prepisana iz glagolskega. težko čitnega časoslova. izdanega v Bimu leta 17U1. Zakaj je izšlo -Povečerije ? Izdatelj Pr. Stary nam je povedal to v pridejanem po-jasnilu: Cirilometodijsko duhovščino prosimo. da bi Povečerije vljudno sprejela, vteknila ga v svoj brevir in katerikrat molila slovensko »Povečerije na čast sv. verovest-nikov v ta namen, da bi nam izprosila povrnitev slovenskega bogoslužja. Vtapljaje se z večkratno molitvijo Povečcrija* v duha slaroslovenščiiie se «lu- hovšeina začudi njeni lepoti, prijetnosti in globokosti in vzbudi se jej hrepenjenje. da se nam vrnejo stare naboženske pravice . Konec knjižice je natisnjena glagolska azbuka. »Povečerije stoji le 4u vin. in jc na prodaji v vpravništvu Novega Života« v Pro-stčjovu na Moravskeni v prid obnovi oudotne župne cerkve. X. Iz sveta. Spomenik frančiškanu v Severni Ameriki. U. Ivanu de Padilla so postavili spomenik blizu Kvivire v Severni Ameriki. Un je bil iz prvih mučenikov ameriškega inisijona. Podom Andalužan je bil izprva vojak, a pozneje se je poinenišil in s«' posvetil misijonskemu trudapolneinu delovanju v divjih Indijcih, ki so ga umorili. I Iva izpreobrnjena Indijca ou: na razne druge dobrodelne naprav«* Hi.nn5.ooo: na vzgojevalne in učne namen«' ls.«»4'S.(MN>: na knjižni«-«* 1.4s:;.unu: na muzeje in galerije katoličanov blizu za I"-. Prirastek i«l«' na mvaš doselite iz sosednjih katoliških pokrajin. B r. Iz domovine. Iz Trnovske župnije na Notranjskem. Velika žalost je vladala pri nas v pondeljek po beli nedelji. 1. dan majnika. Ko se je mnogo ljudij zbralo počastit majnikovo Kraljico, in so so duhovni pripravili, obhajat šmarnicc. so ostrmeli. Tahcrnakolj razbit, monštranca prazna in oropana, dva ciboiija s .'{.">(» sv. ho-stijami odnesena, posvečene svete hostije deloma po tleh raztresene, deloma odnesene, oltarni križi prelomljeni: z eno besedo, vse oskrunjeno in pokončano, da je groza. Ljudje ko so videli, kaj se je zgodilo, so na glas jokali in stokali. Roparji so prišli skozi odmaknjeno mrežo v cerkev ter so doprinesli svoje strahovito, hogoskrmisko delo. Kam so bežali, in kedo so bili. ne more se dozdaj dognati, dasiravno so se orožniki zato trudili, da bi zasledili brezbožniko. V nedeljo T. t. m. je bila velika in lepa spravna pobožnost. molitve pred prsv. zakramentom, procesija z najsvetejšim po Trnovem, krasen, ginljiv govor Zagorskega gospoda. Ljudstva seje vse trb». pri procesiji so obhodili prvi že vse Trnovo in zadnji »o komaj izišli iz cerkve. Take procesije trnovska župa ni še videla. I Vi žalostnem dogodku je vender veselo in tolažilno. da je naše ljudstvo še tako verno in pobožno, da tem načinom hoče po moči groznemu dejanju. Zdaj ni na Notranjskem menda nobene cerkve več. ki ni bila oropana v novejšem času. — Menda pomisleka vredno. H. Ljubljanska škofijska kronika. Spremembe pri kanonični vizitaciji in birmo-vanju I. 1905. V kočevski dekaniji odpade za letos birmovanje v župnijah, v katerih bi moralo biti od I. do U. junija in pa v kočevskem mestu s. in U. julija. V k a m e n i š k i dekaniji preneha birmovanje 10. maja; ta dan bo zjutraj birmovanje v Zgornjem Tuhinju, popoludne pa v Nevljah: ostale župnije pridejo tako-le na vrsto: Mengeš v četrtek 1. junija. Trzin v petek 2. junija. (Joričica v soboto 3. junija. I lomeč v nedeljo 4. junija. Radomlje v ponedeljek 5. junija. Rova v torek <>. junija, Vranja peč v sredo 7. junija. Dob v četrtek S. junija. V ljubljanski dekaniji: Sv. Jakob ob Savi v petek 9. junija. V m o r a v š k i dekaniji: Ihan v četrtek 15. junija. V Starem trgu pri Kočevju bo posveče-vatije velikega-al t a rja in birmovanje v nedeljo U. julija. K n e z o š k o f i j s k i m k o n z i sto r i -j a 1 n i ni s v e t n i k o m je bil imenovan proč. o. Htigolin Sattner. gvardijan frančiškanskega samostana in vpravitelj župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani. Podeljene so bile župnije: Smlednik v. č. g. Mihaelu Ha r bo tu, župniku v Horjulu: Dolenja vas v. č. g. Frančišku V e r h o v š k u . župniku v Svih-neni: šmartin za Kranjem v. č. g. Frančišku Dol i n ar ju. dekanu v Ribnici, ki so jo pa župniji odpovedal: Šen t-Lenart č. g. Ivanu Kramarju, benelicijatu na Vačah. ki se je tudi odpovedal: S v i b n o č. g. Petru K opri ven, kapelami v Radovljici: Sava č. g. Josipu Ko bi ar ju. okspozitu na gori ob Sodražici: Raka v. č. g. Josipu Rorštnarju. župniku v Šempetru pri Novem mestu: Lašičo č. g. Jakobu Ramovšu, začasno vpokojenemu kapelami na Primsko-vem. (Konec pride.) gLjublj. Šk. List." St. III. 1905. .Danica* izhaja vsak petek na četi poli in velja po pošti za vse leto 6 kron, za pol leta 3 krone, za četrt leta 1 krono .tO vin. Zunaj Avstrije velja za vse leto 7 kron; za Ameriko 9 kron. Ako bi bil petek praznik, izide .Danica* dan poprej V Ljubljani sc dobivajo posamezne številke po 10 vinarjev v Lovro Blaznik-ovi trgovini na Starem trgu in v Ivane P i c ti 1 e r j e v e tabakarni na Kongresnem trgu.