A;«eri$k/i

o\im
Ti
NO. 225
AMSk.^AN in spirit FOR6IGN EN LAMGUAGG ONLY	Serving Chicago, Milwaukee,, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg	SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R	
3 z; < i > 'O	omo, WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 21, 1973		LETO. LXXV. — VOL. LXXV
Kadafi v Jugoslaviji
na obisku pri Brozu
Predsednik SFRJ Josip Broz-Tito je tekom zasedanja neuvrščenih v Alžir-ju jes'eni povabil libijskega predsednika Kadafija na obisk v SFRJ. V nedeljo je ta priletel tja na 4-dnevni uradni obisk.
BEOGRAD, SFRJ. — Predsednik Libije polk. Moammar Kadafi je priletel v nedeljo na tukajšnje letališče Sur cin s svojo ženo Safijo na 4-dnevni uradni obisk, svoj prvi izven arabskega sveta. Na letališču ga je sprejel in pozdravil sam Josip Broz-Tito, kar sicer v zadnjih letih ne dela prepogosto.
Libijskega predsednika je povabil Tito na obisk lani septembra, ko sta bila oba na konferenci neuvrščenih držav v Al-žirju. Kadafi je znan kot vnet arabski nacionalist in zagrizen
Novi grobovi
Nicholas P. Smifiklas
V Euclid General bolnišnici je umrl včeraj zjutraj 71 let stari Nicholas P. Smiciklas s 1880 Kapel Dr., rojen v Chicagu, 111., od koder je prišel v Cleveland v otroški dobi, stanujoč preje na E. 74 -St, mož Christine, roj. Komp, oče Nicka Jr., Petra in Mrs- Edward (Linda) Morgret, 10-krat stari oče. Pokojnik je bil zaposlen 25 let kot preddelavec pri Tow Motor Co. in član Društva Naj sv. Imena pri fari sv. Nikole. Pogreb bo v soboto ob 9. dopoldne iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Štefana (Lloyd Rd.) ob 10., nato na Kalvarijo. Msgr. Firis, župnik od sv- Nikole bo opravil verske pogrebne obrede.
William H. Dornback
Po dolgi bolezni je umrl včeraj 93 let stari William H. Dornback s 10311 Lake Shore Blvd., Bratenahl, ustanovitelj in do pred par leti upravitelj Dorn-
nasprotnik Izraela. Ker je pre-jback Furnace & Foundry Inc. pričan, da bodo arabski vodniki ip0 je ustanovil leta 1907 in jo
vodil sam do skoraj svojega 90.
v Alžirju 26. novembra sklenili “predajo”, je izjavil, da ne pojde tja.
Libija je za Jugoslavijo v sedanjem položaju posebno važna, ker ji je obljubila olje, kolikor ga bo le potrebovala. V Beogradu bi ga menda radi dobili 3 milijone ton tekom prihodnjih 12 mesecev.
leta- Pokojnik je bil rojen v Clevelandu, bil vdovec po pok. Ame-liji, roj. Hecker, oče Williama H. Dornbacka Jr., Roberta, Don
Saxbe zadel na oviro ustave proti potrditvi
Sen. Robert C. Byrd je pozval predsednika Nixona, naj umakne imenovanje s/en. Saxbeja za pravosodnega tajnika.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je pretekli mesec imenoval sen. W. B. Saxbeja iz Ohia za pravosodnega tajnika namesto odstopivšega E. Ri-chardsona. Nekaj časa je izgle-dalo, da imenovanje ne bo naletelo1 na kako večjo oviro. Senat naj bi ga brez posebnega odpora potrdil.
Ko so začeli vso reč preiskovati, so dognali, da je imenovanje v opreki z zvezno ustavo, ki določa, da ne more nihče sprejeti položaja, za katerega povišanje plače je sam glasoval v Kongresu. W. B. Saxbe je pred leti glasoval za povišanje plače pravosodnega tajnika od .$35,000 na $60,000 letno, torej ne more sam prevzeti tega položaja.
Sličen slučaj v preteklosti so obšli na ta način, da so povišanje plače za določeno službo e-nostavno ukinili s sklepom Kongresa. To pot so hoteli ubrati
Kadafi je prišel v Beograd želetovega pogrebnega zavoda komaj nekaj dni potem, ko se je , na E_ 152 St v petek dopoldne Tito vrnil z obiska v Sovjetskimi-, v družinski mavzolej na zvezi, kjer je imel daljše razgo-i Lak£view pokopališču. Truplo
aida (Dennis, Mass.), Davida, Itudi v tem slučaiu- Nekai časa Ruth Shine in Ann Jackson, 26-M6 izgledalo> da to P°.ide, pa se krat stari oče, 12-krat prastari j ie del senatorjev končno temu oče, brat pok. Laure Crihfield I uPrl°-in pok. Minnie Smith. Pogreb bo
UREDNIŠTVO
AMERIŠKE DOMOVINE
ISKRENO ŽELI
VSEM
NAROČNIKOM,
SOTRUDNIKOM
IN DOPISNIKOM
OB NEDELJAH NE BODO V ZDA PRODAJALI GAS0LINA
Iz Clevelanda in okolice
i K molitvi—
Iz vladnih krogov prihaja vest, da bo še danes izšla uredba | članstvo Društva Marije Vne-
o prepovedi predaje gasolina ob nedeljah z namenom omejitve nepotrebnih nedeljskih voženj. Podatki govore, da se v naši deželi porabi za konec tedna povprečno v privatnem prometu do ene četrtine vsega gasolina.
PRAV PRIJETEN IN VESEL ZAHVALNI DAN!
Sen. Robert C. Byrd, demokrat iz W. Va., je po zaslišanju vrste ustavnih strokovnjakov, ki so označili imenovanje Sax-theja za nasprotno ustavi, pozval
Vore z L. Brežnjevim. Največ 'pokojnika bo na mrtvaškem od-; Predsednika Nixona, naj imeno-sta tam razpravljala o položaju ru nocoj in jutri zvečer od 7. do!vanie W. B. Saxbeja umakne, na Srednjem vzhodu. Tito je to- g. ure.
Jacob Volcansek
V ponedeljek zjutraj je nepri čakovano umrl 71 let stari Jacob
fej lahko obvestil Kadafija o stališču Sovjetske zveze in ga seveda skušal tudi pripraviti do njegovega sprejema. To ne pojde lahko, ker Kadafi je hud so-vražnik komunizma kot zvest nsoslem, ki se trdno drži Korana.
Trdijo, da Tito skuša mladega, neugnanega Kadafija po-nhriti, ga pridobiti za umirje-dejša stališča, za obnovo sodelo-Vanja s predsednikom Sadatom v Egiptu in z ostalimi arabskimi vodniki, ki so se odločili za iskanje politične rešitve spora z Izraelom.
Zdi se, da je s tem njegova usoda negotova, kajti treba je u-poštevati, da je sen. Byrd na-mestnik vodnika demokratske (James) Volcansek, lastnik in veeine v Senatu, vodnik trgovine s kartami in pi-
Javna sredstva za vile oblastnikov v Georgiji
MOSKVA, ZSSR. — “Pravda”, uradno glasilo Komunistične partije, je opozorila na raz-1 mere v Sovjetski Georgiji, kjer oblastniki trošijo javni denar za 1 gradnjo in opremljanje privat-
sarniškimi potrebščinami na Garfield Heights, rojen v Št.
Rupertu v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA pred 64 leti, sin pokojnih Jacoba in Mary, roj.
Šket, brat Pauline Perhavec,
Louise Ferfolia, Alice Tominec,
Edwarda in pok. Ladislausa. Pokojnik je bil član ADZ št. 20 in
KSKJ št. 146. Pogreb bo iz For- j nih vil in razkošnih domov, tunovega pogrebnega zavoda na I Vse to naj bi se vršilo s tihim 5316 Fleet Avenue v petek ob pristankom Centralnega komite-8.30 na Kalvarijo. Na mrtvaški ta Komunistične partije in vla-oder bo položen nocoj ob 7. de Georgije. Vse to je privedlo
_______o------	lar>i do obsežnega čiščenja v
Brez barve in duha partiji in v vladi Georgije. Se-NEW ORLEANS, La. — Ves daj prihaja v javnost obsežnost Predsednik re- j slgdkor je brez barve in duha, korupcije in zlorabljanja javnih Gustav Heinemann, ko je ^obro očiščen in ga zato sredstev, ki sta cvetela v tej sovin mogoče ločiti z običajnimi jetski republiki v Kavkaškem čutili.	; področju dolga leta.
Predsednik ZRN Heinemann ne bo več kandidiral
Bonn, zr.
Publike dr. G___ __________,
ki bo dopolnil 75 let prihodnje Poletje, je izjavil, da ne bo več ^andidat za predsednika repub-ko mu prihodnje leto po-sl°vna doba poteče. Za to se je °dloeil zaradi svojih let. Poslov-119 doba traja 5 let in služba Predsednika republike je brez Prave moči in vpliva, ta dva sta 2družena v rokah kanclerja.
Govorijo o možnosti, da bo ■Tosto predsednika republike PNpadlo vodniku liberalne ranke, sedanjemu namestniku anclerja in zunanjemu mini-^ Bi Walterju Scheelu. Ta sam o 11:1 ul maral dati nobene izjave.
London ponuja Severni Irski vladno koalicijo
Velika Britanija ponuja Severni Irski koalicijsko vlado, ki naj deželo pcmiri s tem, da bo dala katoličanom enakopravnost.
BELFAST, S. Ir. — Razgovori o novi ureditvi javne uprave in vlade v Severn i Irski so dosegli odločilno tce-vo, ko je Velika Britanija predložila svojo rešitev v koalicijski vladi, v kateri bi imeli protestanti začasno večinoj ki pa bi jo London lahko vsak čas z imenovanjem dodatnega člana vlade ukinil.
Brian Faulkner, vodnik zmerne Unionistične stranke, ki je dolga leta vladala v Severni Irski, se mora odločiti, ali je voljan sprejeti londonski predlog o koalicijski vladi s katoličani in neodvisnimi ali ne. Faulkner je zahteval v koaliciji večino za svojo skupino, London mu jo je voljan začasno dati, pa si pri tem ohraniti odprta vrata.
Po britanskem predlogu bi imel Faulkner v vladi 6 ministrov, katoliška socialdemokratska in delavska stranka skupno 4, neodvisna Alliance stranka pa 1. V vladi naj bi bilo 12 članov, toda London bi imenovanje e-nega odložil za nedoločen čas.
WASHINGTON, D. C. — Po preudarjanju in razpravljanju v zadnjih tednih se je zvezna vlada odločila — tako trdijo vesti iz uradnih virov — prepovedati predajo gasolina ob nedeljah in verjetno tudi delno ob sobotah.
Zadevni odlok naj bi bil objavljen že danes, četudi naj ne bi stopil v veljavo do nedelje, 9. decembra. Gasolinske postaje u-i tegnejo biti zaprte od sobote o-poldne ali od 6. zvečer preko vse nedelje do ponedeljka zjutraj ( ob 6. Koliko bo to omejilo sobot-jne in nedeljske avtomobilske j vožnje, je negotovo, vsekakor pa I so predlagatelji tega ukrepa pre-! pričani, da bo vsaj delno učinkovit.
V Nizozemski, Belhiji, Zahodni Nemčiji in na Danskem so vožnje s privatnimi avtomobili ob nedeljah enostavno prepovedali, dokler sedanja kriza ne premine. Pri nas se za tako trd ukrep vlada ni mogla odločiti, zato je poiskala kompromisno rešitev, ki pa bo verjetno imela 5 le delen uspeh. Gasolinske postaje bodo lahko ob sobotah in : nedeljah zaprle, pa to ne bo pre- ; prečilo nepotrebnih voženj, ker i
si bodo tisti, ki se radi vozijo ob ■ , ,	,	.
,	, .vidalo, da ie dosežen končni spo-
nedeliah za odmor, preskroeh!	’ J
gasolin preje.
Ta možnost nakazuje, da bodo v kasnejših mesecih potrebni
bodo enostavno zmanjšali dobavo tega v takem obsegu in bo moral vsak sam paziti, da ga bo imel dovolj do prihodnje dobave. To ne bo veljalo samo za kurjavo stanovanj, ampak tudi za industrijo, trgovino in promet.
Prvim ukrepom za omejitev porabe kurilnega olja, gasolina in drugih oljnih proizvodov bodo sledili novi verjetno skozi vso zimo in prihodnjo pomlad v zvezi s potrebami in z razvojem položaja oskrbe, je povedal John A. Love, direktor oskrbe z energijo v Beli hiši. V ZDA bo pomanjkanje energije trajalo več let predsednik Nixon je napovedal, da ne bodo stale v tem pogledu trdno na svojih nogah vse do konca tega desetletja.
Praga ima pomisleke Ec dogovoru i Bonnom
Ko je bil že domanjen obisk nemškega kane lerja W. Brandta v Pragi za podpis sporazuma, je Praga nenadno umaknila svoj pri-stanek nanj.
BONN, ZRN. — Vse je izgle-
razum o vzpostavi rednih odnosov med Zvezno republiko Nemčijo in Češkoslovaško republiko,
_.. .	, v. ,	.	» ko ie nenadno Praga sporočila
novi, strožji m trsi ukrepi, ce |	,._____ ,
nove pomisleke .Zaradi tega bo
bovzete št. 103 ABZ je vabljeno jutri, v četrtek, ob 7. zvečer v Grdino v pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za umrlo članico Roso Jakos.
Asesment—
Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala asesment v ponedeljek, 26- novembra, od 5.301 do 7.30 zvečer v šoli sv. Vida.
Pozdrave pošiljajo—
Skupina upokojencev iz Eu-clida pošilja s poti po Floridi svojim prijateljem doma pozdrave iz Bougainvillea.
K molitvi—
Članice Oltarnega društva in članstvo Marijine legije pri fari Marije Vnebovzete je vabljeno za Zahvalni dan ob 7. zvečer v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi, za umrlo članico Roso Jakos.
Tony’s Polka Party—
Jutri, na Zahvalni dan, bo od 6- popoldne do polnoči v Slovenskem Narodnem Dojnu na St. Clair Avenue Tony’s Polka Party v obeh dvoranah. Igralo bo skupno 8 orkestrov. Vsi vabljeni!
naj dejansko omejimo potrošnjo gasolina za 20 do 25%, kot trdijo, da je potrebno ob sedaj razpo-ložnjivem gasolinu. Produkcijo tega morajo čez zimo omejiti, da lahko izdelajo dovolj kurilnega olja. Več gasolina naj bi bilo zato na razpolago šele v pomladi in poleti, pa naj Arabci začeno svoje olje zopet dobavljati ZDA ali ne-
Poraba kurilnega olja bo omejena v kratkem za 15% s tem, da
verjetno znova odpovedana pot kanclerja Willyja Brandta v Prago, kjer naj bi doseženi sporazum podpisal.
Brandtov obisk in podpis sporazuma v Pragi je bil prvotno določen na 6. september latos.
Zadnje vesti
BEOGRAD, SFRJ. — Libijski predsednik Kadafi je tekom svojega obiska v Jugoslaviji sklenil kar obsežno sodelovanje z Jugoslavijo, ki mu bo dobavljala orožje za njegove oborožene sile in te pomagala vežbati, on pa bo Jugoslavijo oskrboval z oljem.
NEW YORK, N.Y. — Vrednostni papirji na borzi so včeraj ponovno močno padli in dosegli najnižjo točko cd 30. novembra 1971, torej v skoraj dveh letih. Padec je posledica težav v oskrbi z oljem in njegovimi produkti.
Ko je prišlo do težav pri vpra-! WASHINGTON, D.C. — Senatni šanju pravice novega poslaništva in konzulata Zvezne republike Nemčije v Češkoslovaški zastopati ustanove v Zahodnem Berlinu, je Brandt svojo pot v
,,	, . ,	, ^! Prago odložil. Prav tako so za-
Faulkner ne postopal tako, kot! ,	.
,	,	,	,	! stali razgovori v Budimpešti m
bi London hotel.	j v g^-j
Katoličani so menda pristali i 7 „ „'r na tako rešitev v upanju, da bo
Zunanji minister Walter
Potovanja Iz ZDA v Evropo so lotos padla, porasle! je pa obisk ZDA iz prekomorja
v. "% V rednih letih je pridelek veza v Avstraliji na osebo naj-vsem svetu.
bremenski prerok
Rain
dež
Gblačno in milo z verjetnostjo
f.,2!,9- Naj višja temperatura koli 60 F. (16 C).
NEW YORK, N.Y. — Potovanja v Evropo, ki so rastla iz leta v leto tekom zadnjega desetletja, so nenadno začela letos prehajati iz mode. število potnikov preko Altanti-ka je padlo v septembru in oktobru za okoli 12 odstotkov v primeri z onim pred enim letom, za ta mesec pa napovedujejo še večji padec.
Na temelju podatkov državnega tajništva, ki izdaja potne liste, ni bilo tolikšnega padca potovanj v Evropo kot zadnje tri mesece nad 10 let. Število potnikov je od 1. 1962 stalno rastlo za povprečno preko 15 odstotkov. Lani je poskočilo kar za 25.1 odstotka.
Letalske družbe so opazile, da se je položaj začel spreminjati, v letošnjem juniju, ko je promet preko Atlantika padel za 1 odstotek. V juliju in
avgustu, ko je običajno promet preko Atlantika naj večji, ker je to doba počitnic, je bil letos porast potnikov malenkosten.
Potniške pisarne tu in drugod sodijo> da je vzrok padanja potovanj v Evropo v večji previdnosti Amerikancev, ko je rastoča inflacija marsikoga pritisnila pri žepu, ki preje na njo ni dosti mislil in jo ne dosti čutil. Rastoče cene doma in še bolj v Evropi, kjer je dolar izgubil svojo nekdanjo vrednost, so'marsikoga zadržala doma, četudi je preje mislil iti na pot preko morja.
Potovanje preko morja bo še dražje. Letalske družbe so se že sporazumele preje na povišanje cen poletov za 6% s 1. januarjem 1974. Zadnji teden so na letnem posvetu v Novi Zelandiji prišle do zaključka, da je potrebno novo
„	„	,	v j Scheel je bil v začetku tega me-
Faulkner bi s tem dobil svojo sodelovanje s Faulknerjem moz-^ y Moskvi in objavili SOj da
vecmo, toda le začasno, London no m uspesno, da bo končno pri- se je spora,umel z Gromikom 0
pa bi imel prosto roko za more- vedlo do sporazuma m pomirit-,	^ razgovorih v
bitno kasnejšo spremembo, če bi ve na Irskem otoku.	j	Budimpešti in Sofiji Ko
je sedaj znova prišlo do težav, 1 so zastopniki ZSSR tu nekam v zadregi, vsaj kažejo se tako in namigujejo, da je težav kriva j Vzhodna Nemčija, ki s kompro-| misom ni zadovoljna. V okviru j tega bi sodišča v Zahodnem Berlinu lahko neposredno urejala zadeve s sodišči v Vzhodni Nemčiji. To bi odstranilo potrebo posredovanja konzulatov Zvezne republike v ČSR, Madžarski in Bolgariji, čemur so se v Vzhodni Nemčiji upirali.
Kancler Willy Brandt, ki hoče v okviru svoje vzhodne politike vzpostaviti redne odnose z vsemi državami komunistične Ev-rope, je spoznal znova, da je to težavna zadeva in da so komunisti sposobni najti vedno nove ovire, če upajo, da bodo s tem koristili svojemu položaju.
p o viš anje zaradi povišanja cen letalskega bencina. To povišanje so določile na 6%, skupno bodo torej letalski listki dražji za 12%.
Cene za razne vrste potovanj so sicer še v\ velj avl, toda nekatere letalske družbe so omejile njihovo, število. Nihče si ni na jasnem o položaju prihodnje leto, če bo sedanja stiska za olje obstala.
Potovanja v Evropo so postala za povprečnega človeka v razmerju s cenami pred nekaj leti draga, niso več “dober kup”, kot je dejal zastopnik Alladin Travel Service-a v Chicagu. To velja v prvi vrsti za Zahodno in Srednjo Evropo, med tem ko so potovanja v Vzhodno in Jugovzhodno Evropo — tudi v Jugoslavijo — še vedno dosti u-godna. Tako trdijo poznavalci razmer, da je lO-dnevni smu-
čarski izlet v Slovenijo še vedno nekaj cenejši od 10-dnev-nega smučarskega izleta v — Kolorado v naši deželi! Z dolarjem se še sorazmerno dobro izhaja v Španiji, Portu-galski( Grčiji in Maroku.
Kljub 12-odstotnemu zmanjšanju je v letošnjem oktobru potovalo iz ZDA v Evropo še vedno 245,000 oseb, za november pa računajo, da jih bo o-koli 164,000. To so še vedno kar velike številke.
Ko število ameriških potnikov v prekomorje pada, je število obiskovalcev ZDA od tam v prvih 8 mesecih 1973 porastlo za 26%, kot poroča trgovinsko tajništvo. Posebno se je povečal dotok obiskovalcev z Japonske. Od januarja do avgusta letos je obiskalo ZDA iz prekomorja 2.4 milijona oseb, od tega 425,000 z Japonskega.
odbor za pravila je soglasno odobril imenovanje kong. G. Forda za podpredsednika ZDA. Cela zbornica bo glasovala o tem prihodnji teden. Tudi v Domovem odboru je preiskava pri kraju in bodo prihodnji teden glasovali o potrditvi.
MOSKVA, ZSSR. — Tu je od ponedeljska na obisku Yasir Arafat, vodja Palestincev, ki jim hoče ZSSR zagotoviti sodelovanje na mednarodni konferenci za reševanje sporov na Srednjem vzhodu, ki se naj bi začela 17. decembra v Ženevi v Švici. Kanadski zunanji minister M. Sharp, ki je tu na uradnem obsiku, je po razgovorih z zunanjim ministrom A. Gromikom dejal, da bodo razgovori v Ženevi “trdi”.
LONDON, Vel. Brit. — Zaradi krize energije je dober del mesta v temi ali vsaj v pol temi in javni prosotri, kot gledališča in drugo, so večji del mrzli.
COLUMBUS, O- — Po vsem sodeč guv. Gilligan ne bo omejil brzine vožnje na javnih cestah pred začetkom prihodnjega leta.
Maroko izrabil položaj
BRUXELLES, Belg. — Ko je povpraševanje po fosfatih, važnem umetnem gnojilu, v Evropi porastlo, je Maroko, kije njihov drugod — cenejše.
glavni dobavitelj na svetu, ceno | teh dvignil od $14 na $42 za tono.
Evropo utegne to povišanje stati okoli 70 milijonov dolarjev letno. Na svojo nesrečo trenutno nima možnosti fosfatov dobiti
/Imeriška Domovih
* ai rj rc/rsn
r-HOfVtE
CUT St. Clair Ave. — 431-U628 — Cleveland, Ohio 441M
National and International Circulation
Published daily c-nept Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Združene države:
118.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 me?«c* Sa Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $5.00 za 3 meseca Petkova izdaja $8.00 na leto
SUBSCRIPTION KATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
^	No. 225 Weds., Nov. 21, 1973
Zahvalni dan 1973
Predsednik Richard Nixon je proglasil letošnji Zahvalni dan za dan molitve v spomin Johna F. Kennedyja, ker pada letos ta praznik prav na 10-letnico nasilne smrti predsednika J. F. Kennedyja. Predsednik Nixon pravi v svoji proglasitvi letošnjega Zahvalnega dne;
šoke, ne dajejo naši mladini idealov, ji ne postavljajo visokih ciljev, jo ne vzgajajo v dobre člane človeške družbe. Namesto k delu in žrtvam jo usmerjajo k uživanju, kot da je to edini smisel in smoter življenja!
Oktobrska vojna na Srednjem vzhodu je kriva poslabšanja krize energije. Ko bomo morda letošnjo zimo malo bolj na hladnem v svojih stanovanjih in na delovnih mestih, ko se bomo morda morali omejiti pri svojih vožnjah z avtomobili, je prav, da se zamislimo in preudarimo vse, kar imamo mi in kar drugi po svetu nimajo. Potrebno je tudi, da razmislimo o tem, kako z božjimi darovi neodgovorno ravnamo, jih razmetavamo, ko jih drugod po svetu stotinam milijonov manjka in stegajo svoje roke po pomoči.
Naj nam Zahvalni dan 1973 ne bo samo dan počitka in uživanja, naj nam bo res dan zahvale Bogu za vse blagoslove in dobrote, ki nam jih daje, pa tudi dan premisleka in dan trdnih sklepov, dam bomo v bodoče z vsem, kar nam Bog daje, ravnali bolj odgovorno in manj — sebično!
BESEDA IZ NARODA
IZPOD IVOM SV, ŠTEFANA IN OKOLICE
CHICAGO. 111. — Presneto besede o Slovencih v slovenski mrzlo imamo. Zima, dasiravno naselbini. Pove, da Slovenci ži-še nima zakonskega termina, ve skupaj in da je najboljša slo-nas je prezgodaj povohala. Kar venska učiteljica slovenska mane ljubi se iti ven na potreben ti.. . Knjige bodo za leto 1975 sprehod, pa je le treba se malo dražje — $10. Ne smemo zame-prezračiti.	| riti. Vse gre navzgor, tudi ti-
Ko boste brali to pisanje, bo , skarski stroški in dolar v Av-že Zahvalni dan. Pomemben striji nima nekdanje veljave. O-
Zahvalni dan
Hvala Ti, Gospod, ki radodarno svojo skrb, ljubezen nam deliš, vžjgaš nam pogum na pot viharno, moč in blagoslov na nas rosiš.
Hvala Ti, ki srcu celiš rane, dvigaš žlahten cvet iz bolečin.
Hvala za prijatelje nam vdane, ki zvestobe Tvoje so spomin.
Hvala Ti za bujne mlade sanje, vse zavite v žameten sijaj, in za starih let modrost, spoznanje, za otrok nebeško čist smehljaj.
Hvala Ti za sončne žarke zlate, ki iz zemlje bisere bude: za pšenična polja, cvetne trate, za gozdove, ki ob njih šume.
Hvala Ti za zvezde, ki srebrne lijejo svoj čar v večerni mrak, ko srce se s srcem toplo strne in z nočjo zagrne v sen sladak.
Hvala Ti za radostne glasove drobnih ptic, ki žvrgole v nebo; za mogočne skalnate vrhove, ki viharji himne Ti pojo.
Hvala Ti za dedov domovino, ki lepote Tvoje je odsvit, in za rod, ki s srčno veličino staro pravdo brani stanovit.
Hvala za deželo, ki utira nova j ota z vero v lepše dni, kjer nam up v nasilju ne umira, kjer svobode žarka luč gori.
Ivan Zorman
je, .aka je sodba. Ali se mi zna-, nik, dasi tujec,'Italijan po rodu, mc zahvaliti za vse, kar smo‘je dovolil, da bp tudi v sloven-prejeli v teku leta? Ne le za skl cerkvi sv. Jožefa slovenska mastnega purana in vse dobri-; maša. Slovenec je bil proti... ne, ampak tudi za zdravje, za! Ali morda veste tudi to? V srečo pri gospodarjenju, za delo, Kanadi je porastlo število takih, ki ga imamo, za svobodo, katero ! ki so izjavili, da so brez vere v
od 19,161 na
Na prvi Zahvalni dan je človek potrdil svojo odločnost živeti V milosti božji in delati v skladu z božjo voljo na o-; praznik, dasiravno ni cerkvene- hranimo zvestobo Mohorjevi balah nove obljubljene dežele. Na ta Zahvalni dan potrdi-!ga značaja. Državni praznik je družbi!
mo mi znova to odločitev.	I pa le. Kaj naj rečemo o člove- Iz Jolieta, 111., katerega so
čas ni zameglil in okoliščine niso zmanjšale potrebe DO ku, ki doibi nekaj v dar, pa se ne | nekdaj imenovali slovenski Rim, božji roki v vsem, za kar se Amerika upravičeno prizade- zna zahvaliti? Zarobljeno teslo1 prihaja vesela vest. Novi žup-va. V času preskušenj in zmagoslavja ta resnica sama sebe znova potrjuje in ljudstvo, ki se ni nikdar preje priklonilo pred ljudmi, gre z veseljem na kolena v podreditvi božji moči in v zahvali za božjo podporo v ohranjanju.
Na ta Zahvalni dan prihaja 10-letnica žalostne smrti predsednika Johna F. Kennedyja. Ko se zahvaljujemo za obilne darove in dobrote naše dežele, se zato ustavimo in
premislimo, kaj je predsednik Kennedy doprinesel življe- uživamo, za naj dražjo dediščino, | letih 1941-1971 nju te dežtele, ki jo tako toplo ljubimo.	| katero imamo po svojih starših: 929,575...
Tisti, ki so praznovali prvi Zahvalni dan, so prenašali!vero in materino besedo. Ce po-j V Sovjetiji je še vedno okrog trdote in izgube, pa so ohranili živo svoje upanje in svojo mislimo na vse te dobrine, pač; 1000 taborišč... vero. Skozi vso našo zgodovino je vsak rod trpel trdote in smemo zapeti iz vsega srca:1 V Chicagu so Poljaki največ-izgube, toda naše zaupanje in vera v božjo previdnost sta	Hvala večnemu Bogu!	ja narodnostna skupina.	Število
ostala nezmanjšana. Na ta prvi Zahvalni dan v 12 letih, V	Eno stvar bi pri tem	omenil.	Portoričanov je porastlo	za 144
katerem SO Združene države v miru, vidimo tudi božjo do- Premalo znamo ceniti dar svo- odstotkov, takih, ki so rojeni v troto nezmanjšano. Za to se zahvalimo.	bode. Tisti, ki so delali	ameri-	Mehiki, je porastlo za 84	odstot-
Zdaj, zato jaz, Richard Nixon, predsednik Združenih	ško ustavo, so mislili na	to, kaj	kov. Kaj, ko bi Slovenci	prešte-
držav Amerike, v soglasju z željami Kongresa, izraženimi pomeni svoboda veroizpoveda- kolikor nas je? V Kanadi so v oddelku 6103 Naslova 5 zakonika Združenih držav s tem nja> svoboda zborovanja in zdru-i mnoS^ Slovenci zatajili svoje proglašam četrtek, 22. novembra 1973 za dan Narodne za- zevanja, svoboda govora, tiska1 poreklo ter se pri zadnjem štet-Itvale in za dan molitve v spomin Johna F. Kennedyja. Vsi in še in še ... Kaj bi dali narodi1 Ju vpisali za “Jugoslovane” ... Ainerikanci se združimo ta dan v zahvali za mnogotere bla- pod železno zaveso, pa tudi pod Kaj pravite, ali obstoja jugoslo-goslove, ki varujejo naše ljudstvo in vabijo vse manj sreč- bambusovo zaveso, če bi vse tojvanska narodnost? Stric Miha ne od nas, da delimo z njimi te blagoslove v imenu Božjem imeli? Pa nimajo svobode. Ne,onstran ceste pravi: “Tako trdi-zaradi Njega in zaradi nas samih.	smejo izpovedati tega, kar nosi-
*	jo v svojih srcih, kar jim pride
Letošnji Zahvalni dan bomo mislili na vse blagoslove, ki na misel, nimajo svobodnega ti-jih deli Bog naši deželi, kot omenja predsednik Nixon v ska. Brati in verjeti morajo to, svojem proglasu Zahvalnega dne, spominjali se bomo pred-,kar jim tvezijo razni politbiroji
sednika J. F. Kennedyja in njegove tragične smrti v Dalla-1 vsemogočne komunistične par-j^onov °La- Porastek od lani za su pred 10 leti, ko sta naša dežela in svet od njega še toliko ,'tije. Ko sem pred 23 leti začel; 284%. pričakovala, prav pa je, da se ozremo tudi na vse, kar smo j izdajati mesečnik “Slovenska v tem letu dobrega in hudega doživeli, da se ob tem ustavi- Država”, mi ni bilo treba iti ni-mo in premislimo, kaj je bilo napak, kaj smo zakrivili in kamor drugam kakor v tiskar-kaj lahko popravimo, da bomo prihodnje leto na Zahvalni no, da smo se zmenili za ceno. dan zadovoljnejši, kot smo letos.	Nobene cenzure, nobenega nad-
jo eni, katerih se drži občutek manj vrednosti..
Kljub krizi olja za kurivo, tako poročajo, bodo v letu 1973 izvozili v tujino 53.3 milijona ga-
V januarju je bilo uradno konec vojskovanja v Indo-kini. Za našo deželo je to postala stvarnost, za Indokino samo pa je ostalo le upanje, kajti vojskovanje se nadaljuje tako v samem Južnem Vietnamu kot v Kambodži. Kri teče dalje, mir je nekje v daljavi in nihče ne ve, kdaj bo dosežen, ko se koristi različnih prizadetih držav, skupin, režimov in ljudstev tako prepletajo in križajo. Vsi narodi želijo mir, pa prihaja vedno znova do vojnih spopadov! Naša dežela je, hvala Bogu, po dolgih letih brez vojne, četudi mir ni posebno trden.
Gospodarstvo v začetku leta je kazalo zdravje in trdnost, pa pokazalo svojo šibkost, kakor hitro je zvezna vlada ukinila dotedanji nadzor nad cenami in plačami. V zunanji trgovini in v zunanji plačilni bilanci so se ZDA nenadno znašle v novi hudi zagati in morale so znižati vrednost dolarja napram drugim trdnim valutam. Temu uradnemu znižanju je sledilo še novo, ko je stari sistem denarnih odnosov propadel in bil nadomeščen s ‘plavajočimi’ tečaji. Dolar je izgubil v kratki dobi nad eno petino svoje vrednosti.
To se je naglo pokazalo tudi doma, ko so cene divjale v taki meri, da so gospodinje v aprilu skušale z bojkotom pritisniti na rastoče cene govedine. Cene so rastle, v juliju in avgustu naravnost divjale. Šele v septembru in’ oktobru so se nekaj unesle in moremo upati na njihovo postopno u-miritev.
Watergate je postal osrednja bolečina. Vsa dežela se je ob njem globoko zamislila, ker pomeni hud padec javne in politične morale. Ta padec ni enostranski, ne zadeva le Nixona in njegovo neposredno okolico, ki je zanj neposredno odgovorna, zadeva vse stranke, zadeva vso deželo, ker je dejansko odraz splošnih političnih razmer, odraz splošnega pada morale na vseh poljih človeškega življenja in udejstvovanja, ne le na političnem.
Treba je dognati, kdo so tisti, ki podirajo stare vred-note nase družbe, na katerih je ta rastla in napredovala, in zaksni so njihovi cilji! Naše šole, osnovne, srednje in vi-
legovanja od oblasti. Mi, kar nas je starejših, vemo, kako je bilo doma v Avstriji za časa prve svetovne vojne. Bele lise med
Da se ne boste držali preveč resno, za konec tega “kavsanja” (msgr. Omanov izraz) še tole: Oče: “Zakaj se jokaš, Peter?” Peter: “Janezek me je tepel.” Oče: “Ni mogoče, saj je manjši od tebe.”
Peter: “Ja veš, oče, mama je tudi manjša od tebe, pa te več-
“Toti Staj ere”
-----o-----
la iteesiski starostu! dom §o darovali
časopisnimi kolonami. In v kra- nabije...” — Verjamete? Ijevski Jugoslaviji: Najprvcj DePo vse pozdravlja cenzor, če oblasti ni bilo kaj po' godu, kar je bilo že natisnjene-! ga, je policija plenila izvode po' kolodvorih, po stojnicah itd. Pomislimo to in bodimo Bogu hvaležni!
Kaj je novega v tej prezgod- CLEVELAND, O. — V avgu-nji zimi: V nedeljo, 11. nov., je stu, septembru in oktobru je bil koncert slovenskih pesmi prejel Slovenski dom za ostare-pevskega zbora France Prešeren le sledeče spominske darove: v Ciceru. Dolga leta že poje in: V spomin Edwarda Kromarja: ohranja slovensko pesem na za- Po $10: Mr. in Mrs. John Fakult padni strani mesta. Na koncertu' Upokojenci v Euclidu; po $5 so sodelovali tudi cerkveni pev- Mr. in Mrs. Joe Zaman, Mary ci fare sv. Stefana. Vrnili so o-j Wiehm, Josephine Shartz, Joe bisk, ki so ga prešernovci na-1 Tomšič; $3: Rose Grmšek. pravili za naš koncert v prosla-i V spomin Louisa Mama:	Po
vo 75-letnice fare.	j	$15: Družini Žele in Girod, Ma-
Mohorjevke iz Celovca so pri-!ry Troha; po $10: Amelia in Jo-šle. Ne še vse, pa bodo kmalu! seph Terček, Mary J. Noda, Mr. tukaj. Lepe so. Z veseljem sem j in Mrs. Jack Troha in hči; po $5: jih vzel v roke. V knjigi nem- j Tony Petkovšek, John in Alice škega duhovnika, ki se je naučil' Cech, Anna Živkovich, Mr. in slovensko, župnika Božidarja: Mrs. Anton Artel, Mr. in Mrs. Tensundra: Vestfalski Slovenci,, Robert Klancher, Mr. in Mrs. sem našel zanimiv opis obiska j John M. Hrovat, Joseph P. Mik-tega zaslužnega moža v Chica-Ilich.
gu leta 1926 ob priliki evhari- j V spomin Louisa Zgonika: $10 stičnega kongresa. Obiskal je Mr. in Mrs. H. Koporc; po $5: tudi faro sv. Štefana. Takrat je Dorothy Frank, Stephina Pali-bil za župnika p. Kazimir Za- ska, Mr. in Mrs. Joe Rimšek; $2 krajsek. Kako lepe, pohvalne Mr. in Mrs. Vince Godina. j
V	spomin Franka Gerjeviča: $17 Nancy M. Gerjevič; po $10: Rose Eckart, Frank in Mary Baraga; Louis Noda; $3 Anna God-lar.
V	spomin Josepha Birtiča: Po $10: Mr. in Mrs. Joseph Birk, Bill in Dorothy Schlarb, John in Pat Lothowski.
V	spomin Johna Ivanuscha: $50 Mary Ivanusch; $25 Glasbena Matica; $10 John Mihelich; po $5: Mary A. Kramer, Josephine Hirter.
V	spomin Terese Gobec: Po $10: Ivan in Ivanka Kapel, Janko Rogelj.
V	spomin Edwarda Simmon-sa: Po $5: Jennie Srebot, Mrs. A. Simmons.
V	spomin Johna H. Yanesha: $15: Frank J. in Jennie M. Mramor; $10 Mr. in Mrs. Thomas J. O’Toole.
V	spomin Phyliss Knollman: Po $5: Yolanda Riggs, Marguerite Križman.
V	spomin Paula Marusicha: Po
$5:	George Ozanich, Mary A-
bramovich.
V	spomin Johna Starka: $20 Mr. in Mrs. Sutton C. Girod in družina; $10 Mr. in Mrs. Norman Hirter.
V	spomin Terese Gobec, Johna Drsnika in Johna Ivanuscha: $40 Mr. in Mrs. Glen Edward Gobec.
Vsakemu darovalcu iskrena hvala! Vsem, ki so izgubili svoje ljube in drage, pa izrekamo globoko sožalje.
Vida 'SMffrer
VEST
Z žitom so založeni
Kombinat “Žito”, naj večji slovenski izdelovalec mlevskih in pekarskih proizvodov, ki pokriva okoli 40% potreb tega blaga v vsej Sloveniji, se je oskrbel z zadostnimi količinami žita do
biti ljudi, ki vesti.
jih bodo znali D"
vrhu
Uran na žirovskem še počiva
Zadnjič je bila skupina republiških geoloških strokovnjakov,
prihodnje letine. V štirih obra- upravnih in samoupravnih orga-tih v Ljubljani, na Vrhniki, Vi-, nov občinske skupščine Škotja ru in Homcu predelajo letno o-. Doka in krajevne skupnosti °
' renja vas na Madžarskem, kjer
koli 56,000 ten žita, v prvi vrsti
si ogledali v okolici Petsi u-
ranski rudnik.
bodo
pšenice.
V skladiščih imajo vsak čas 31,650 ton žita, ki ga sproti ob-; Poročilo pravi, da jim navijajo. Dnevno spečejo 110 do skušnje, ki so jih tam videu i _ 115 ton kruha, letno pa okoli dobili, pomagale in koristile P1 34,000 ton. ,	I načrtovanju in graditvi urano-
____	I vega rudnika v Žirovskem vrh
i in predelovalnih obratov
Les je — drv ni!
Ljubljansko “Delo” poroča pod tem naslovom 18. oktobra letos, da v tolminski občini, ki ima največ lesa v Sloveniji, nimajo dovolj drv in se občani ne morejo preskrbeti s kurivom.
ob
njem.
Precej cestnine
Na avtocesti Vrhnika-PostoJ' na so pobrali od 29. decembri lani do konca letošnjega av»u sta dobrih 15 milijonov dinarjev cestnine od 1,916,468 motornih vozil, ki so jo v tem razdobju u-pcrabila. Pravijo, da je to naj-| boljši dokaz, da se take ceste j ‘ izplača graditi”.
Bil sem na Triglavu ^
Planinska zveza Slovenije J za 80-letnico svojega obstoja D dala drobno knjižico “Bil sem j na Triglavu” v spomin in vese i Ije svojemu članstvu in vsem ° j stalim planincem.
Knjižica je vodič za obisk Tr-glava, pa obenem tudi spomiu ski zvezek.
Hidroelektrarna Kobarid še v zraku
Predstavniki Soških elekt
. in tolminske cibčine so se sesta 1 Celotno turistično naselje bo j z odborom Skupnosti za varstvo
imelo svoje trgovine, skupno 19 j okolja v sloveniji na razpravo o lokalov, 2 zaprta plavalna baze- ■ gradnji hidroelefctrarne Koba-na, 6 igrišč za tenis, 2 balinišči, rid_ Zagovorniki okolja se grad-2 igrišči za minigolf in čolnarno ’ nji trdo upiraj0j ker bi ta uniči' z izposojevalnico jadrnic in la del prirode soške doiine, med športnih čolnov.
Turistično naselje Bernardin
Že cela leta razpravljajo o turističnem naselju Bernardin pri Piranu, zdaj pa je piranska občina končno sprejela zazidalni načrt, s čemer je možen začetek del. Predvidene so tri hotelske enote. Hotel “Pečina” bo naslonjen na strmine pobočja ob cesti proti Piranu in bo imel 504 ležišča A kategorije. Na mestu, kjer je sedaj ladjedelnica, bo stal hotel kategorije B s 514 ležišči, tretji hotel pa bo skupina med seboj povezanih hišic s skupno 1289 posteljami vrste B. Celotno naselje bo imelo 2500 ležišč, vključno z depandanse hotela “Pristan” nad sedanjo cerkvico, kjer bo 193 ležišč.
tem ko Soške elektrarne poudar jajo potrebo po elektriki ^ trdijo, da je del soške doline,
bi ga zalila voda za jezom
itak
“neuporabljen” in skoraj P°P:
ol' težko
iamdsiosine skiEpšne ¥ feožišnem sprmdiš TE MAY H01PANY
CLEVELAND, O. — Veliki javni sprevodi so vedno veselje za gledalce, zlasti za mladi rod.
Tak sprevod bo na- Zahvalni dan v sredi mesta, ko se bosta The May Company in WIXY predstavila v 6. letnem božičnem sprevodu ob 10. dopoldne.
Letos bo sprevod predstavljal Cleveland kot središče različnih kultur, ver, ras in narodne preteklosti. V sprevodu bodo zastopani vsi predeli severovzhodnega Ohia.
Narodnostne skupine bodo zastopane s posebnimi vozili in s skupinami v sprevodu. Poseben voz ob imel Sokol Tyrs, na katerem bodo predvajali razne vaje in nastope na telovadnem o-rodju. Posebej se bodo predstavili tudi Madžari pod geslom “Roke preko vode”, ki naj pokažejo vezi med starim in novim svetom.
Hrvatski klub s Cleveland State University bo predstavil “Jesen v stari hrvaški deželi”.
Nastopili bodo godbeniki in plesalci v narodnih nošah.
Tudi poljski študentje se bodo vključili v sprevod na svoj poseben način.
Celotni sprevod bo vodil župan Ralph J. Perk. Sodeloval pa bo pri njem tudi znani Paul Anka, pevec, pisec in igralec.
Jutri, na Zahvalni dan, na Na sestanku so poudarili, da store mestna knjižnica, mogočen in zanimiv sprevod skušnja na Kozjanskem kaže, da 1 galerija, mladinski klub ih e ‘Company in WIXY v ni dovolj zbirati podatke o rev- govsko podjetje Mercator. Sp° ^
ščini kakega kraja, ampak izde- nji prostori pa služijo še F. L. lati tudi načrte za pomoč in do-! za skladišča.
nema aecbiskovan, ker je dostopen. Jezero na tem mes bi bilo nova privlačnost za tujce
Na Kozjanskem le nekaj storjenega
Na nedavnem, političnem razgovoru v Ptuju, poroča 7. nov.
1973 ljubljansko “Delo”, so nekateri trdili, da se posveča preveč pozornosti Kozjanskemu, ko I in domačine, je vendar dosti belih lis” tudi; Na seji so sklenili položaj Pc drugod po Sloveniji, Ptujčani so ! novno presoditi na samem hie' posebno opozarjali na Haloze in stu. Ali bo to privedlo do odD na nekatere predele Slovenskih čitve ali ne, ne upa nihče Pre' goric, ki da so še bolj zaostali I rokovati.
od Kozjanskega. Slične so raz- i	___
mere v Brkinih, 'Breginju, Tre- j Rudniški magazin V busanskem, na Blokah, Kocev-1	obnavljajo
skem ob Kolpi, Kobanskem in | V začetku meseca novem^^ še kje v Sloveniji.	so začeli v Idriji obnavljat^ Pr°'
Med tem so se razmere na čelje nekdanjega rudni škeP Kozjanskem le nekaj premakni-1 magacina, 1. 1764 zgrajene staV le, ko se usmerja tja okrog 400 , be, v kateri so shranjevali žd0’ milijonov dinarjev naložb. V ki so ga rudarji prejemali h0 zadnjih treh letih so res vidni u-1 del svoje plače za delo v rudh1' spehi v zaposlovanju, naložbah 1 ku.
in načrtovanju razvoja.	j Zdaj imajo v tej stavbi P*
Na sestanku so poudarili, da store mestna imiižnica. idrlP^
d'
mestu!
1 BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA f
V1	DRAGI ROJAKI IN ROJAKINJE!	|
| .	........f-
|| Ce ne boste razpošiljali voščilnih božičnih kart, voščite božic J- in novo leto v našem slovenskem dnevniku Ameriški Domo-
f	•	.... f
w vini. S tem boste podprli dobro stvar, si olajšali delo in ^
v	P
Ij stroške- Naročite čestitke pismeno, telefonično ali osebno, -jj Storite to čimpreje, bo boljše za Vas in za nas. Božična šte- ii*
VESTI

vilka bo izšla 14. decembra.
Se priporočamo in hvala v naprej!
AMERIŠKA DOMOVINA
Josip Jurčič:
CVET Sl srn
izviren roman
Fed iorjanoi kmeti nehal! sekaš! v svojih gozdovih, ker ne delijo povrnjene niti vrednosti svojega deia
lizo odkupa lesa iz zasebnegaf kmetov (kar bi seveda moralo




-A
“Malo moram pogledati, ka-kove skrivnosti ima zapisane.” “Ne, to ni pošteno, citati ne smeš, kar ni tebi pisano. Nikar ne odpiraj.”
“Zakaj pa izgublja? Če nehče, da bi kdo videl, kaj ima tu notri, naj bi bolje spravil-”
“Tako indiskretni ne smeva biti. Jaz še pravim, da je najbolje, da daš dekli nazaj, naj mu ona izroči, kadar pride, da še mislil ne bode, da sva brali- Morda bi mu bilo zelo neprijetno-Človek marsikaj zapiše, kar ni za tuje oči namenjeno.”
“Samo majhno bom pogledala, čitala ne bom,” pravi Matilda in odpre zapisno knjižico. Na prvi strani je bilo res Leonovo ime, dalje pa so bili listki razen treh še vsi nepopisani.
“Glej, nekaj je palo na tla,” pravi Pavlina.
Sestrična pobere karto in jo pogleda. “Franc Vesel, c. kr. gimn- profesor” — je bilo zapisano.
“Tu je ena karta; menda tistega puščavnega profesorja, ki Leon zmerom govori o njem in ki bode te dni odšel-”
“Spravi, kaj nama mar!” pravi Pavlina in ne pogleda od svojega dela-
“On dan eno nedeljo sem ga videla v cerkvi. Še precej lep človek je,.nekaj ponosnega ima na sebi in prav ljubeznjive oči. Zato se čudim, kako more res biti, kar mi je gospod Retelj pravil, da namreč ženske sovraži in nam zabavlja, vsem od kraja. Jaz bi bila prav rada videla, da bi ga bil Leon z Zabre-zja enkrat k nam pripeljal, posebno zato, ker pravi, da ima mnogo . duha. Ali razumeš ti, kako more mlad pameten človek, in Leon trdi, da je ta prav pameten (česar pa jaz ne verjamem), iz ljubezni in vsega lepega resno šalo delati? Ko bi bil k nam prišel, jaz bi si ga bila upala prav dobro obdelati.”
“Ta človek je lehko prav razumen.”
“Prav neumen je. Ime ima pa prav znano, le poglej!” “Kako se piše?”
“Franc Vesel,” rekši poda Pavlini karto.
Ali si že kedaj v lepi poletni noči kot samoten premišljevalec zrl v jasno nebo, kjer je nešte-vilne tisoče zvezd migljalo, moj ^em mestu. Pavlino je v srce ljubi bralec? In ker si, ali si vi-
“Ti, Pavlina! povej, me li imaš kaj rada, potlej te bom nekaj vprašaia,” pravi črez nekaj časa ^snobneje in svoje pletenje, pol dodelano nogavico, položi v naročaj.
“Tako vprašaš kakor kralj Lesar, jaz bom pa tako odgovorila kakor Kordelija; ali ti je všeč?” reče Pavlina.
“Naj bo! — Povej mi, zakaj dri nečeš razodeti, kako sodiš diojega Alberta, barona?” “Ljuba moja, v svoji reči si Sama najboljša sodnica, ne? Ti §a najbolje poznaš.”
“Jaz čem pa slišati, kaj ti praviš, če tebi dopade?”
“Ali ne bi bila ljubosumna, do ibi ti ga jaz kar hvalila, kako Zeio in zelo mi dopade?” “Nikoli.”
‘Bog ve. Sumnost je večna sPremIjevaIka ljubezni, le verjemi.”
Jaz se ne šalim, zares mi po-
vedi.”
. "No, gospod Albert, baron, že-din Matilde Gorčeve je lep, vlju-eri, prijazen mlad mož; kaže ®e> da ima dober okus, zna se v ružbi galantno vesti, ima lepe,
e^e zobe, bogat je, zna------”
To so vnanjosti- To sama vi-dr Jaz hčem vedeti, kako ti Jegovo notranjo vrednost, nje-§0iy značaj ceniš.”
0 preveč terjaš. Kako morem Govek naravnost izrekoma so-d ki ga le po vrhu poznam! °rala bi brez trdne zavesti ali a brez krščanske ljubezni go-* dr. Saj veš, da je z menoj ^Prav malo govoril.”
.Zakaj pa druge ljudi tako poznaš!”
Morda se motim večkrat. — ? el> to je prav dobro, da sta ^°četom odrinila zoper baro-q ° željo zakonsko zaročbo. Paznj ga mej ^em časom in spo-
n a boš še bolj natanko. Jaz d v to, v.	...
^ lej reci ne morem veliko
^dzega svetovati- Ko bi ti re-
(ja’ da ga nikar ne jemlji, mor-
Pri k* odvračala od sreče, s
bo§0varjanjem morda bi ti sla-
Src^s1:reglla za prihodnost. Svoje
imej.”
dstg^da ie gledala v tla, okoli /Mi je nekaj genilo kakor
Prte ?°Praaaj za ?vet Pa °oi °d-
“Ti
Po' 1 nebeš odkritosrčno z me-^ govoriti, kakor sicer,” reče.
Pra
tj,	lYctivUI bi Lel ?	1 cLe.
očitanje je morda bilo na
aodlo.
| del, kako se zvezda utrne, kako
z v. aravnost ti povem, da bi jaz se čudovit žarek ulije črez nebo, Pa ^?0riom ne bila srečna. Ti j pa le za en hip, za en trenotek? deš .f a^0r za trdno mislim, bo- j Gotovo si videl. In če te vpra-,J	j ša človek, ki tega ni še videl z
V f
<[T.eruješ, da bom?”
Oa.”
"K
Vi ar ii veruješ, jaz tudi,” pra-Mat-, Precej dolgem molčanju
Lek 9 ZoPet veseia-
r0ci a Pride iz veže in nese v
Matipl^f1110 tenko knjig0- Da j°
Cq „ M Pravi, da je to stvar-«Jasla na vrtu.
da. ? zapisnik, dnevnik men-QoSd ® Vern, kdo je to izgubil-taj 4° detelj z Zabrezja. Vče-SJe»bii tukaj, ko tebe ni bilo “S ' Pravi Matilda, dar .^r.avi in daj mu nazaj, ka-Pride,” reče Pavlina.
lastnimi očmi, ali mu moreš to prikazen popisati tako, da si jo bode mislil, kakor si jo ti misliš? Ne, tega ne moreš-Tudi človeško srce je kakor nebo- Gibljaji so v našem srcu, ki pridejo in zginejo kakor blisk. Kadar je čutimo, ne moremo oči odprtih imeti, slepe nas; kadar pridejo, puste le sled za seboj, njih samih ne moremo gledati.
Velik del gozdov na Gorjancih in pod njimi sodi v gozdno gospodarstvo Brežice. To gospodarstvo ima šest obratov, in sicer Brežice, Mokronog, Sevnica, Senovo, Kostanjevica in Radeče-Pred letom in pol so tukaj ustanovili samoupravne skupnosti lastnikov gozdov — kmetov. Sodelovanje med kmeti in gozdnim gospodarstvom temelji torej na načelih kooperacije ne pa na tržnih odnosih, je zapisal nedavno v ljubljanskem listu “Delo” neki Peter Božič, potem pa nadaljeval:
To je načeloma, toda v praksi je to drugače. Pogodbena odkupna cena za kubični meter npr. bukove hlodovine na območju Kostanjevice znaša 231 dinarja, povprečna prodajna cena kubičnega metra hlodovine, ki ga kaže analiza cen, opravilo' pa jo je gozdno gospodarstvo Brežice, znaša na področju Kostanjevice 312.58 din na kubični meter. V vseh teh primerih gre za hlodovino, torej za kakovostno precej visoko cenjen les.
Račun, ki smo ga dobili na vpogled, pa nam pove, da je kmet, ki je prodal kubični meter bukove hlodovine iz kakovostnega razreda L L dobil zanj 174-55 dinarjev. Pogodbena cena je bila 231.00 dinarja, vendar pa mu je gozdno gospodarstvo odbilo 40,80 dinarja za tovornino. V tovornino so všteti stroški nakladanja in razkladanja in stroški poti na 19 kilometrov dolgi kamionski cesti, vse to pa je s svojim kamionom in s svojimi delavci opravilo gozdno gospodarstvo samo. Kmet je moral posekati bukve sam, jih sežagati v hlode, obsekati veje in hlodovino sam spraviti do kamionske poti..
Delo zasloni?
Zakaj navajam te podatke? Zato, da bo razvidno, koliko je vreden les kmeta kooperanta, oziroma njegovo minulo delo, saj taka bukev, ki je za tako hlodovino, zrasla v gojenem gozdu šele v treh rodovih.
V gozdnem revirju Oštere, od koder smo vzeli ta primer, so v glavnem isti pogoji kot drugod na območju Kostanjevice in za les iz tega revirja je bil tudi ta račun izstavljen. Pri tem moramo dodati le še to, da je kmet moral za spravljanje lesa iz gozda do kamionske poti opraviti delo enega gozdnega delavca v dvanajstih urah in pri tem uporabljati štiri ure vprego z dvema voloma.
Po običajnih delovnih normah je to zaslužek, o katerem ne bi bilo vredno govoriti, zlasti še, če odbijemo kmetovo minulo delo v lastnem gozdu. Lani je objavil
Kmečki glas podatek, po katerem je delo gozdnega delavca gozdnega gospodarstva Brežice dvainpolkrat več vrednoteno kot delo kmeta. Tudi pri tej ugotovitvi je spet odšteto kmetovo minulo delo, saj ga do nedavna sploh ni nihče upošteval.
Po vsem tem je možen en sam sklep, da je kmetov les in gozd brez prave vrednosti, prav tako pa'je njegova delovna sila v lastnem gozdu tako nizko vrednotena, da so kmetje lastniki gozdov na tem območju nehali sekati. To se dogaja po vseh vaseh, razen v tistih na vrhu Gorjancev, kjer je zemlja tako slaba, da praktično životarijo samo od takega dela v gozdu, od take prodaje lesa pod takšnimi pogoji. To so npr- vasi čemeča vas. Vrbi itd...
Neizpolnjeni načrt sečnje
Gozdno gospodarstvo Brežice v letu 1972 (vsi ti podatki so iz lanskega leta) ni izpolnilo svojega načrta sečnje v zasebnem sektorju prav zaradi tega. Lani je bil ta “deficit” v načrtu na tem območju skoraj 20-odstoten, letos pa ne, kaže nič boljše.
Gozdno gospodarstvo Brežice je za leto 1972 izdelalo tudi ana-
sektorja in strukturo stroškov ter doseženo prodajno ceno- Za obrat Kostanjevica, odkoder smo vzeli podatke in omenjeni primer, je iz te analize mogoče videti, da je odkupna cena na kubični meter tako majhna predvsem zaradi drugih velikih odbitkov, ki vsi “padejo” na breme kmeta- To je 10.5 odstotka gozdnega sklada, 54 odstotkov režije, še najmanjši je odbitek pri tovornini, in sicer 1-6 odstotka (ki je v tistem konkretnem primeru znašala 40,80 din), odkupna cena pa znaša 66 odstotkov vseh stroškov. Iz te analize je mogoče videti, da ima gozdno ! gospodarstvo na vsak kubik lesa, ki ga kupi od kmeta, 64,40 din izgube, kajti če vse te odstotke spremenimo v dinarje in. jih seštejemo in odštejemo od prodajne cene lesa, je ta izguba tolikšna.
imeti), je seveda stalno v izgubi I in že zdaleč nelikvidno. To pa i najbrž vendarle ni.
Od kod 54% režije?
Ugibali bi lahko še naprej, toda brez haska, zato bi rad omenil samo še to, zaradi česar smo pravzaprav to sploh pisali. Taka skupnost kmetov se ne more vključiti po samoupravnih načelih v združeno delo, ker ne ustvarja svojega dohodka, ampak samo izgubo, saj zato opušča tudi tržne dnose z GG Brežice. Teh odnosov namreč ni mogoče imenovati drugače. Očitno je, da je glavni vir izgube 54 odst. režije, ki pa ni v analizi, ki jo je dobil centralni samoupravni svet skupnosti kmetov, ni niti razčlenjena niti
Pešcem najhuje v Franciji
Na tretji konferenci mednarodne federacije pešcev v Haagu v Holandiji so objavili, da se je število pešcev, poškodovanih v prometnih nesrečah, v zadnjih 10 letih najbolj povečalo v Franciji — za 81 odstotkov, na drugem mestu je Nizozemska s 60 odstotki več umrlih pešcev kot pred 10 leti.
V Belgiji se je črna številka zvečala za 40, v Zahodni Nemčiji za 33, v Italiji za 25 in v Veliki Britaniji za 80 odstotkov.
MALI OGLASI
tako kot noben podatek tam ni-Takim svetom je treba dati na vpogled dokumentirane in razčlenjene analize, in sicer take, Vso to jaro kačo z odstotki in)da bi jim tudi SDK ne mogla
dinarji smo opravili zato, oa Ug0varjati( tako pa so tam sicer pokazali na nekaj dejstev, ’
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša, vsako stanovanje 5 sob in kopalnica, 3. dokumentirana, garaže, vse v dobrem stanju, naprodaj na 6526 Bonna Ave. Za informacije ali dogovor za ogled hiše kličite tel. 431-1447 med 5. in 8. uro zvečer.
—(21,23,27,30 nov)
se lahko seveda skriva vse.
RENT APARTMENTS
m neKa, aejstev,	seštevkl odstotkoVi točni; Euclid Ave. near E. 222 SL
sicer, da les, oziroma minulo
delo kmeta nima prave vrednosti, da to delo, to se pravi spravljanje hlodovine na železniško postajo v Brežice ni dejavnik, ki bi to vrednost spreminjal, kajti te stroške mora nositi kmet, če jih pa ne, mora to delo opraviti sam tako, da ni nobene razlike, ki bi lahko eventuelno nastala zaradi različnih delovnih razmer (mehanizirano ali ročno) saj je mehanizirana sečnja* cenejša od ročne. Če ima torej gozdno gospodarstvo natančno iste izračune za svoj les kot za
BeirifeM Wienie Eslc;-Mighty Good Eating!
This is a tale of six wienies baked in a pan (of scrumptious, nutritious corn bread, that is). Serve with a tempting bean sauce — crunchy with chopped onions and celery, zesty with catsup and mustard — to six very happy people! Your family perhaps? It couldn’t be easier. The corn bread is made from a mix, and of course the baked beans are canned. It's hearty, it’s delicious. Try some tonight and see!
BEANIE-WIENIE BAKE
Makes 6 servings
Corn Bread:	14 cup chopped onion
One 12-oz. pkg. Flako	U teaspoon salt
Corn Muffin	Mix	% teaspoon dry mustard
1 egg	Dash cayenne
% cup milk	1 tablespoon firmly packed
6 wieners	brown sugar
Sauce:	Vz cup catsup
14 cup chopped	celery	One 1-Ib. can baked beans
Heat oven to hot (400°F.). Mix corn muffin mix according to package directions using egg and milk. Pour batter into greased 8-inch square baking pan. Arrange wieners on top of batter. Bake in preheated oven (400°F.) about 25 minutes or until golden brown.
For sauce, saute celery and onion in small amount of hot melted shortening or vegetable oil. Stir in remaining ingredients; heat thoroughly. To serve, cut corn bread into 6 pieces and serve with bean sauce.
two
seštevki v dinarjih in — nič dru- bedrooms, living room, kitchen, gega- Vir izgube pa je prikrit,: stove refrigerator, air condition-kakor smo omenili že prej v tis- | er, carpeting. $165 a month, tih 54 odstotkih režije, v katerih j Adults — no pets.
EFFICIENCY SUITE
Three rooms, E, 156 St. near Blvd. $93 a month, lease.
Sf s?©kal Eealty
481-1100	405 E. 200 St.
(226)
DARUJTE
ZA
TISKOVNI SKLAD AMERIŠKE DOMOVINE! PODPIRAJTE NAŠO
SLOVENSKO USTANOVO!
MALI OGLASI
V	Bajem
6-3&Una niša na E. 155 St- bli-ju cerkve Marije Vnebovzete. vse na novo dekorirano-Kličite 466-4110 po 6. uri.
— (227)
Išče delo
Poštena ženska bi rada dobila delo kot hišna za 1 ali 2 osebi.
Kličite 449-4594
(225)
V	najem
Oddamo 5 sob zgoraj in garaža v Grovewood okolici. Kličite po 6. uri 486-0194.
(225)
Naprodaj
Restavracija z Dl, D2 in D6 licence na 6301 St. Clair Ave. odprto 24 ur na dan.
Kličite 431-4891
—(226)
NEWLY LISTED
Euclid brick, 2 family, 3 bedrooms down, 2 bedrooms up.
Beautiful recreation room with half-bath, double garage. Imme-dite possession. Low 40’s.
6-6, Euclid brick double. 3 years old, 3 bedrooms, 1% bath each suite. Located in area of newer homes; double garage-
1 acre lot off Rt- 6, Chardon,
Ohio. $5800.
Euclid Russell Development, off E. 250. Don’t miss out! Just a -few homes left. Call now!
Eastlake. Glen Drive, off Rt.
91. New development- Gall to < stanovanje, na E. 168 blizu see beautiful ranch model l Grovewood. dvojna garaža.
761-6362
Hiša naprodaj
Za dve družini 4-3 sobe vsako
homes-
mm REALTY
731-1070	499 E- 260 St.
Open 9 to 9
(225)
Med naprodaj
Dober med dobite ako se oglasite se pri
Frank Černivec 605 E. Main St. Madison, Ohio
(226)
V najem
Buckeye okolica — 4 sobe zgoraj, čiste, Garaža.
Kličite 752-6967
—(226)
(Dalje prihodnjič)
— Zlata obala, republika v zahodni Afriki, nima nobenega naravnega pristanišča.
Sobe se odda
Štiri sobe, dve spalnice, velika sprejemna soba klet, garaža blizu Holy Cross cerkve.
Kličite 731-5707
(226)
ZA MIRNO UPORABO — Vojak je porabil oklopni voz v Sinajski puščavi, kjer je položaju za pritrditev vrvi za sušenje perila.
na
DVE ŽENITNI PONUDBI
46-letna novodošla, prikupna Gorenjka in 48-letna vdova-far-marica, obe izvrstni gospodinji, iščeta poštene zakonske može, za mirno življenje. Pišite na Pauli Oblak, Box 156 Cambridge Springs, Pa. 16403.
(226)
(225)
Help Wanted Male
PUNCH PRESS OPERATORS and GRINDERS SHEET METAL MECHANICS
to work on sheet metal fabrications and electrical cabinets Steady work. Company paid benefits. Interviewing 8 AM to il AM.
FORMWELD PRODUCTS CO. 1530 Coit Ave.
go south on E. 152 St. to end of St. ________________________(x)
JANITOR WANTED
Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available.	(x)
Help Wanted — Ferns
COMPANION -HOUSEKEEPER
Live in, for lovely older woman. Shaker Heights apt. Excellent salary. Call 991-3844 or 991-1811.
— (228)
General Office Work Typing. Knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628
(x)

IŠČEMO URADNIŠKO MOČ
Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio 44103
431-0628


HgX Johan Bojer:
IZSELJENCI
Kako daleč ji more Ana slediti? odrekla pomoč, tega ni mogla. Da, da, vedela je, da bogati lju-t“Kaj pa je spet,” je vprašala,
kalo, da bi ji pisal pisemce- Pavlina se je zasmejala, ga pogledala od strani, oponašala mater in rekla, da se bo že našla kaka pomoč. “Položi tja,” je rekla. “Videla bom, če bom zvečer še utegnila.” Prav kakor mati.
“Kako je pri vas doma?” vpraša Kal, ki leži na postelji. “Ah, dan za dnem je enako.” Antonu uide tih vzdihljaj. “Ali imata še kave?” vpraša Karen. “Ah, treba je varčevati- Jo je ves neumen nanjo in jo kuha, kadar me
361-4847, blagajnik Florian Mocil-nikar, zapisnikarica Cecilia Subel. Nadzorni, odbor: Andrew Kavcnik, Jennie Vidmar, Mrs. Mary Kolegar. Veselični odbor:	Frances Okorn,
Anna Zalar. Gosp. Odbor: Mike Vidmar. Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldnev spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue.
vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center!
Samostojna društva
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD.
Predsednik Anthony J. Pirc, podpredsednik Louis Dular, tajnica-blagajničarka Cecelia Wolt, 1799 Skyline Dr., Richmond Hts., Ohio
dje živijo. Elza se spominja sto- ; “kaj misliš, da nimam	Sa	'’***•**
jih dekliških let in mora pripo- drugega opravka, kakor ukvar-’	fravi Karen’ takoj
vedovati in pripovedovati. Da le jati se s teboj?” Ali to je rekla '^om skuhala kavo za nas vse.
ne prekorači prave meje. Domo- tako milo, prav kakor mati lah-' ^es’ Anton tako sedi in
tožje je, ki govori iz nje.	j no kara svoje otroke- “No, da, ^ec^a starše in otroke zbrane, se
Končno mora oditi. In visoka 1 govoriti moraš s Pavlino,” je P°čuti prav tako, kakor bi bil vitka žena se napoti od ene koče | rekla, čeprav je dobro vedela,
do druge, ki je v daljavi. Ni še'da bo napravila sama. In Anton! Obsedi in pozablja, da mora napravila veliko korakov, ko je je postal skoraj malodušen, ko hi, dokler ni tako pozno, da ga
majhna hiša za njo že vtonila v ravnini. Ne vidi še svoje, ampak le dolge zelene proge njiv pod nebom. Nihče je ne vidi, vendar se rahlo sklanja predse, da bi skrila, da v pasu ni več tako j vitka, kakor je bila prej. Ampa
je vprašal Pavlino.	: morajo kar vreči iz koče.
Mala je stara že dvanajst let,!	(.Dalje prihodnjič)
majhno dekle, seveda z nekaj
solnčnimi pegami na nosu. Am- : pak kadar je imela v nedeljo plave lase počesane in
Prvi avtoizvoščki
CHICAGO, Ili. - To mesto je prve avtoizvoščke
j svoje plave lase počesane m dobilo
tam na nebu visi siv oblak. AU |Spletene' M a°Veka sk°rai zami- 1M5-bo vendarle dež? Bog daj, da bi j
bilo tako, zaradi Ola- Oblak
n
!*
»
imenik raznih društev
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLJDU Predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik John Gerl, II. podpredsednik Mary Božic, tajnik John Hrovat, 24101 Glenbrook Blvd., Euclid, O. 44117, KE 1-3134, blag. Andrew Bozich, zapis. Joe Birk, Nadzorni odbor:	Marj? Kobal, John
Troha in Molly Legat. Poročevalci:
j side Rd., Maple Hts., O. 44137, tel: 662-9064, blag. Anna Perko, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Anton Gorenc, Mary Sham-rov, Stella Mahnič. Za Federacijo: Anjjpn Perušek, Mary Shamrov, Lou Kastelec, Antonia Stokar. Seje vsako 4. sredo v mesecu ob 2. uri popoldne, v naslednih Narodnih domovih:	januarja, aprila, julija in
oktobra na Prince Ave., februarja,
Frank Česen, Louis Kaferle. Seje | maja, avgusta in novembra na 80.
se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Recher Ave.
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGBU Predsednik Anton Perusek, podpredsednik Louis Kastelic, tajnik in
cesti, marca, junija, septembra in decembra na Maple Hts.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Louis Peterlin, pod-
meče celo pokrajino senc na ravnino, zdi se, kakor bi nebo hotelo širiti grozo. Podobno je spo-
minom z doma, ki se zbirajo tu- Upokojenski klubi	bla§- Andrew Rezin Jr., 15701 Rock-
kaj v divjini vse bolj nagosto in vse bolj mračno okrog nje. Da, da, tukaj boš umrla brez pomoči, ko pride ta otrok, ki si ga spočela s požigalcem. Tako zveni očetov glas, ko prihaja ponoči v sanjah k njej. Pokrajina senc je zdaj tik pred njo, sredi nje je koča, v kateri Ola morebiti še spi. In skozi vse te soparne sence mora zdaj v kočo. Nedelja, nedelja- Tako dolga je, tako brezupna tukaj v divjini.
Tudi Anton Noreng je bil danes na poti- On, ki je bil vajen v vsem vpraševati mater za svet, je moral namesto pri njej iskati pomoči pri drugi ženski, pri Karen Skaret. Njen bledi, široki obraz z velikimi očmi ga je tako ! zelo spominjal na njegovo last- ! no mater- V njeni bližini se je j čutil varnega. Nogavice je tre- j ba zašiti, hlače, iz katerih gleda-! jo kolena. “Kaj praviš k temu, |
Karen?” In srajce, ki jih klljub vsemu trudu ni mogel oprati do belega, čeprav jih je še tako drgnil z milom in mencal! “Karen, ali veš za svet?”
Napravil je brezupen otroški obraz in jo proseče pogledal. Da, da, Karen je Karen. Nobena od žensk ni za toliko ljudi šivala nogavic, prala in krpala kakor ona. Ampak pomagala ji je Pavlina in razen tega — da bi fantu
poročevalec Matt Penko; nadzorniki Mary Dolšak, Joseph Mrhar, Leander Markuc, zastopnika federacije Anthony Pirc in Louis Dular, zastopnik za SDD Frank Zavrl; dru;abni odbor Mary Dolšak, Mary Troha, Frances Strel, kuharica Antonia Vrh. Seje so vsak drugi torek v mesecu ob 2. popoldne v SDD na Waterloo Rd.
KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Av®
Častni preasednik Anton Škapin, predsednik Joseph Ferra, L podpredsednik John Habat, tajnik in blagajnik John Trček, 1140 E. I.7b St., tel.: 486-6090; zapis Josephine JV” j Magajna nadzorni odbor:	Štefka
leta i K0rK;iija, Kristina Boldin, Frances Somrak. Seja in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave.
FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA
Predsednik Al Sajevec. 1. podpredsednik Anton Perusek; 2. pod-pred. Louis Arko; tajnik Antonia Stokar, 6611 Chestnut, Independence, Ohio 44131, tel. 524-7724; zapisnikar John Trček, oiagajnik Joseph Ferra; nadzorni odbor: John Habat, Louis Dular, in Štefka Koncilja. Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi. Poročevalec Frank Česen.
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
Častni predsednik Frank Baraga, predsednik Michael Telich; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, Elza Zgoznik. nadzorniki: John, Lokar, Frank A.
Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Joseph Jerkič
ŠTAJERSKI KLUB	BELOKRANJSKI KLUB
Predsednik Stanley Cimerman,, Predsednik Maks Traven, pod-podpredsednik Slavko Zagmajster,! predsednik~ Matija Hutar, tajnik tajnica Slavica Turjanski, blagajni-j yida Rupnik, 1846 Skyline Dr., čarka Rozika Jaklič, gospodar Rudi | Richmond Heights, Ohio 44143, tele-Kristavčnik, pomočnik gospodarja! fon 261-0388, blagainik Olga Mau-Mike Kavaš, odborniki Frank | ser) nadzorni odbor: Janez Dejak, Stropnik, Kasimir Kozinski, Rudi' Milan Smuk, Nežka Sodja, gospo-
Pintar, John Kostajnšek, Avgust Šepetave; razsodišče Tone Zgoznik. Avgust Pintarič, Branko Senica; kukavica Lojzka Feguš, pomočnica
dar Frank Rupnik, kuharica Marija Ivec.
MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA
Predsednik:	Matthew Tekavec,
podpredsednik: Joseph Zelle, tajnica: Mary Celestina, 727 E. 157 St., Cleveland, O. 44110, tel.: 761-8906, Anica Knez, odbor-
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik Karel Mauser: podili Frank Bavec, za konferenco SND J predsedniki so vsi predsedniki kra- blagajničarka:
John Lokar. Seje se vršijo vsako! jevnih odborov DSPB; tajnik Jože I niča za zbiranje znamk: Caroline tretjo sredo v januarju, aprilu, ju-jMeiaher, 1143 Norwood Rd., Cleve Kucher, Mary Strancar. Odbornica liju, oktobru in glavna seja v de-i land, O. 44103; blagajnik Ciril j za članstvo: Marica Lavrisha, te1-cembru v Slovenskem Narodnem! Preželj, Toronto, Ont., Canada;' 48I-3768. Odbornica za Bogosiovsko Dome, soba št. 4 staro poslopje.
Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnine in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $300 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Za sprejem ali
Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Pučko, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgo pregled novih članov so vsi sloven- devinski referent prof, Janez Sever,
tiskovni referent Otih<*r Mauser, S skcjj0 (BA): Mary Boh tel. 432-
ski zdravniki. Za nadaljnje informacije se obrnite na društvene zastopnike.
BALINGARSXI KLUB NA WATERLOO RD.
Predsed. Andy Bozich, podpred. John Gerl, tajnik in blag. Tone Novak, 20271 Arbor Ave. 481-0290, zapis Mary Bozich, nadzor odbor:
T ,	, .	,,	.	. Ed Leskovec, Joe Primc, poročeval-
Joseph Shega, taj. - blagajmcarka ci:	Tone N	Ma’ry Bozich.
Josephine Porok, 39 - 16th St NW Ba]ina	dan__ ponedeljek,
Barberton, Ohio 44203 tel. 82o-9081 torek sreda in Č6trtek ob pol ene
zapisnikar, Anton Okolish, nadzor-	______„	■
preds. Mary Jeraj tajnik Joseph I ni odbor: Josephine Platnar, Mary urev P°P- petek m šoboto ob 6. uri
Okorn, 1096 E. 68 St., Telephone: I Lauter, Mary Šuštaršič. — zvecer> ob nedeljah od 1 do 5' pop-
AMERIŠKI-SLO VENSKI POKOJNINSKI KLUB,
V BARBERTON, OHIO.
Preds. Louis Arko, podpreds.
SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A.
Miki Martinčič (N.Y.) predsednik, Lojze Arko (Chicago) 1. podpredsednik, Peter Čekuta (Toronto), 2. podpredsednik, Francka Babnik, 2447 Crescent St., Astoria, N.Y. 11103, tajnica, Hajni Stalzer (N.Y.) blagajnik, Ludvik Burgar in Ivan Kamin, urednika Odmevov.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU
Starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Zalka Zupan, 6211 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103, načelnik Milan Rihtar; voliteljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, Franci Tominc, Meta Rihtar, Pavli Sršen. Telovadne ure vsak četrtek od 6. - 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu.
Cleveland.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zboi dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 67S E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 541-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel 481-3768.
Seje

V blag spomin
DRUGE OBLETNICE SMRTI DRAGEGA SOPROGA IN OČETA
Leo Wolf
ki je umrl 24. novembra 1971
Lahko naj Te zemlja krije, spavaj, dragi naš, sladko, luč nebeška naj Ti sije, mir in pokoj naj Ti bo!
Žalujoči ostali:
soproga CECELIA sin FRANK
Cleveland, O. 21. novembra 1973.
O
'/7° JOHN FITZGERALD KENNEDY0
2398. Za oskrbo kuhinje: Jožefa Tominc, Ivanka Pretnar, Tončka Urankar. Za prodajo peciva: Frances Raischel, Mary Kokal, Rose Bavec. Za oskrbo pijače in urejanje prostorov:	Vinko Rozman.
Frank Kuhelj, Leopold Pretnar. Za zbiranje nagrad in srečolov: Agn® Leskovec, Mary Prosen, Vida ger, Lojze Petelin, Mary Vrjiovni • Nadzorni odbor:	Štefan Maro .
Frank Mlinar. Ivica Tominec, Ivan ka Tominec.
PLESALNA SKUPINA KRES
---------------;----r------------- Predsednik Peter Dragar, 296
White Rd.. Willoughby Hills 4409A SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB Tef.	P-doredsednica
President: John J Vidmar	Sie Pofočnik ’ Blagajni John P-
Vice-pres.: Matt Novak	Vidmar; Odborniki: Tone Ovsen*
Secretary:	Cathy Tominc, Tel.; Bernarda Mejačj Mitzi Zabukovec,
39,1‘0282	Eonni Pekla r Frank Zalar, Jr.
Treasurer: Frank Cerar Jr.
Auxiliary Committee:. Marty Tominc, Luddy Sumah, Peter Worch,
Lou Kuhar.
BARAGOVA ZVEZA 239 Baraga Ave.
Marquette, Michigan 49855 Predsednik Rev. Charles J. Stre-lick, podpredsednik Msgr. F. M. Scheringer, eksek, taj. in urednik Fr. Howard Brown, taj. Mr. Bernard. Lambert, blag. Rev. Thomas Ruppe. Letna članarina $2, podporni član, letno $10, dosmrtno člani stvo $50.00, dosmrtno članstvo za | družine in organizacije $100.00. Vs i člani dobivajo The Baraga Bulletin. J ki izhaja štirikrat na leto. Društvi j krije stroške za delo za priglašen)* j škofa Baraga blaženim in svetni kom.
TRETJI RED SV. FRANČIŠKA
Duhovni v od ja Rev. Julius ’ Slapsak, predsednica Mrs. Frances .indic, tajnica Mrs. Frances Petne blagajnica Mrs. Mary F-anian iiocti so vsako drugo nedeljo mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv Lovrenca v Newburghu.
Berlin, West Germany
“Even the death of friends will inspire us as much as their lives,” wrote Thoreau. “Their memories will be incrusted over with sublime and pleasing thoughts, as their monuments are overgrown with moss.” The world remembers this friend in forms ranging from banal to imposing — most of which seem uncomfortably impersonal — to Keep his nama alive.
a r. I JL*
&
ZELENA DOLINA Predsednik Karl Fais; tajnik Mike Kavas, 1260 E. 59 St. 391-4108; blagajnik Rudi Kristavr..' gospodar Jože Zelenik; odborniki John Vinkler, Rozi Fais, Ivanka Kristavnik, Ivanka Zelenik, Angela Kavas in Sophie Vinkler.
ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB
Predsednik Renato Cromaz, podpredsednik Edward Pečnik, tajnik John Truden, zapis Max Traven, oskrbnik Elio Erzetič. Seje so vsak drugi petek v mesecu pri Edyju Petricku, 26191 Euclid Ave.
V 3 LAG SPOMIN
ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE ŽENE, MAME IN STARE MAME
Terezije Horzei*
ki js izročila Bogu svojo blag0 dušo dne 22. novembra 196'•
Minila so že leta šest odkar si nas zapustila Ti-Smrt Ti vzela je življenje ■ končano Tvoje je trpljenje-
Tvoji žalujoči:
JOHN HORZEN, soprog
ŠTEFI GUGGENBERGER-LJUDMILA SAPUNDŽIČ, hce in OSTALO SORODSTVO Cleveland, O., 21. november ^
John F. Kennedy Peace Forest Memorial, Jerusalem, Israel
Kennedy Memorial Ftunnymede, England
K&PLE HEIGHTS PIHLTRY I OsTEIHM
S7330 Broadway	Maple Heigh**
Naznanjamo, da bomo odslej nudil! kompletno postrežbo (catering s®ra •dce) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve, j prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na rarf0 vseh vrst perutnina.	Se priporočam«,:
MO? H0QEVM in Si!®?]
Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-231«
Souvenir tapestry: John and Robert Kennedy
John F. Kennedy International Airport, New York, N.Y.