PRIHiukSKI dnevnik
Poštnina plačana v gotovini /~<	onn »•
Abb. postale I gruppo *jCH£I JIvlU 1.11*
Leto XXXV. Št. 3 (10.222)
TRST, četrtek, 1- januarja 1979
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1343 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni »Doberdob* ovcu pri Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
medtem ko se vlada pripravlja na odobritev triletnega programa
MACALUSO (KRI) NAPOVEDUJE VLADNO KRIZO IN OSTRO KRITIKO DEMOKRŠČANSKE POLITIKE
Socialist Aniasi za vlado z izvedenci vseh političnih smeri in večino od komunistov do liberalcev - Danes pri Andreottiju srečanje ministrov o izbiri vodilnih kadrov državnega gospodarstva - Polemika «Avanti»
RIM — Po izjavah Giorgia Napolltana se je oglasil še senator Emanuele Macaluso, član vodstva KPI, in sc lotil vprašanja vladne *tl'ize. Napisal je namreč uvodnik za tednik «Rinascita» in v njem se nekajkrat razhaja z Napnlitanom: «Ne prištevamo se tistim, ki so ugi-"ali, ali bo januarja vladna kriza in če se bo Andreottijeva barka potopila ob čeri izbire voditeljev velikih državnih ustanov ali ob »triletki,« meni Macaluso in nato polemizira
s Piccolijem, ki trdi, da bi sc z vladno krizo odprla »težko rešljiva vprašanja«. Macaluso namreč trdi, da »pustiti stvari tako, kot so sedaj, da bi sc ne pojavile nove težave, pomeni, da nismo razumeli sedanjega stanja, ki je nevzdržno, ra-če se stvari korenito ne zasučejo«. Italiji zares nista potrebni kriza in predčasne volitve, toda to Pomeni, da Italija potrebuje vlado, ki izbira «na osnovi potrebe po gospodarskem razvoju in socialni pravičnosti«. To je glavno vprašanje 'n ob tem so «povsem utemeljeni dvomi o sposobnosti in volji te vlade«. Te dvome potrjuje tudi izkuš-nJa »zadnjih mesecev in tednov«.
Macalusova kritika vladi je torej globalna in ne zadeva samo bodo-
čih izbir, xot se je zdelo, da meni Napolitano.
Še več: Macaluso postavlja vprašanje novega političnega ravnotežja, ki naj zares premosti nuinostno obdobje v gospodarstvu. «Politika demokratične solidarnosti,« piša komunistični senator, «je na kritični točki, sedanja večina pa jo izraža nepopolno.« Zato namerava KPI postaviti «jasna in natančna vprašanja« in predvsem eno: «AIi nekateri še nameravajo meriti reforme zgolj po dojemljivosti demokrščan-skega sistema oblasti, kot se dogaja zadnjih trideset let in kot je dokazal primer o kmetijski reformi?« in še: «Vedeti hočemo, ali ima sedanja večina še perspektive. In kakšne.«
Iz Napolitanovih besed je bilo
mogoče razbrati pripravljenost na «vodeno krizo«, kakršno predlagata Craxi in Longo, kar naj bi vodilo k neki vladni preosnovi. Macaluso pa daje razumeti, da bo vladna kriza «resna», ko bodo komunisti v celoti in brez ovinkov postavili vprašanje odnosa KPI do vlade in zahtevo po taki gospodarski politiki vlade, ki naj bo kos nujnostne-mu obdobju, kot je že izjavil Ber-linguer med tiskovno konferenco o tezah za 15. kongres partije.
Lahko bi se, seveda, vprašali, kaj pomeni razlika v tonih med Napoli-tanom in Macalusom. Gre za nesporazum, za zgrešeno interpretacijo, ali pa za razhajanje med njima. V tem primeru bi bilo treba razumeti, kdio izmed njiju predstavlja u-radno linijo komunistične partije. Vsekakor velja poudariti, da se je včeraj zjutraj sestalo tajništvo KPI in da so popoldne Macalusov članek razdelili časnikarjem v tiskovnem uradu v Ulici Botteghe Oscure.
O vprašanju vladne krize je spre-
Mraz hudo ohromil promet
H

„.......____
Lolcžaj v Italiji se je v zadnjih u vah nekoliko izboljšal, kljub temu je sneg povzročil zastoje v cestnem Prometu. Podrobnejše vesti o posledicah ene izmed najhujših zim v zadnjem stoletju objavljamo na zadnji strani	(Telefoto ANSA)
govoril tudi bivši milanski župan in član direkcije PSI Ajdo Aniasi. Po njegovem je »kriza že v teku«, čeprav je socialisti «ne bodo sprožili formalno«. Aniasi se tudi sprašuje, ali «zgo!i demokrščanska vlada nudi državljanom varnost in gotovost, ki ju zahtevajo«. Potrebna je zato «vlada demokratične solidarnosti«, ki naj računa na zelo široko večino, po možnosti od PLI do KPI. V vladi pa naj bodo »ljudje s strokovno in politično sposobnostjo, ki naj predstavljajo politične smeri, ki so tudi različne od KD». In »taka vlada naj ostane na oblasti do prihodnjih parlamentarnih volitev leta 1981». S preprostimi besedami povedano, Aniasi je za vlado, v ka teri bi ne bili zastopani komunistični ministri, vsaj naravnost ne, pač pa izvedenci iz vrst vseh političnih sil.
Socialistično glasilo «Avanti» se medtem loteva vprašanja izbire vodilnih kadrov državnega gospodarstva ter opozarja na kampanjo proti ljudem, kot je Mazzanti, ki ni vpisan v PSI, pač pa ga je PSI kandidirala na vodstvo ENI. Mazzanti, poudarja »Avanti«, je sposoben manažer, a ga vsi napadajo, medtem ko se ni nihče lotil manažerjev, kot je Antonio Longo, ki je bil kandidat PRI za volitve in je sedaj kandidat za vodstvo INA. Glasilo socialistične stranke vsem priznava. da so sposobni ljudje in poziva «odgovorne politične sile, naj spoštujejo izvedenca, kot je Mazzanti«. Dejstvo, da so socialisti načeli to polemiko ne gre pripisati naključju, pač pa verjetnosti, da bo še danes Andreotti sprejel ministra Bisaglio in Prodija in še enkrat razpravljal z njima o kandidatni listi za vodstvo državnih gospodarskih ustanov, ki bi jo radi predvsem demokristjani spet spremenili, najbrž na račun socialističnega kandidata.
......	_ ___ rt
p. p.
Kmalu sporazum o javnem osebju
RIM — Na ministrstvu za delo se danes nadaljujejo pogajanja o vprašanjih osebja državnih in drugih javnih ustanov. Po mnenju sindikalistov so predlogi ministra Scottija taki, da bo mogoče zaključiti sporazum v razmeroma kratkem času.
Na sedežu zveze industrijcev pa se danes nadaljujejo srečanja med izvedenci, ki naj bi pripravili «vrh» med Confindustrio in federacijo CG IL - CISL - UIL nekako v drugi polovici januarja. Izvedenci se trenutno pogajajo o zaposlovanju mladi ne, mobilnosti delovne sile, industrijski decentralizaciji.
Egiptovski pogoji za nadaljevanje mirovnih pogajanj
KAIRO — Ameriška vlada je o-dločno zanikala govorice, po katerih naj bi sredi januarja prišlo do sestanka na ministrski ravni med predstavniki ZDA, Egipta in Izraela v zvezi z bližnjevzhodnimi mirovnimi pogajanji. Njen glasnik je pripomnil, da gre za neumna podtikanja.
Predsednik kairske vlade Kalil je po šesturni seji ministrskega sveta seznanil javnost z domnevno dokončnim stališčem Egipta glede nesoglasij, ki zavirajo dogovarjanje z Izraelci. V bistvu ni povedal nič novega, če izvzamemo dejstvo, da pri omembi vprašanja o avtonomiji Palestincev ni izrecno imenoval Cis-jordanije in Gaze, kar je prvič, odkar so v teku trenutno sicer že dober mesec dni zamrznjena pogajanja.
Ponovil je potrebo, naj se odprava vojaške uprave ter njena zamenjava s civilno na arabskih zasedenih ozemljih natančno časovno opredeli, dalje, naj se bodoči diplomatski odnosi med državama naslonijo na načelo absolutne enakopravnosti, da mirovna pogodba ne sme prizadeti vojaških dogovorov med Egiptom in drugimi arabskimi državami ter še, da pri tej pogodbi ne sme iti morda za ločen, dvostranski sporazum, marveč za podpis obveze o celovitem, pravičnem in trajnem miru v duhu sklepov iz Čamp Davida.
Egipt bo te dni z gornjimi stališči uradno seznanil Ameriko
OFENZIVA PROTI POL P0T0VEMU REŽIMU SE RAZRAŠČA
Uporniki in vietnamski oddelki se že približujejo Phnom Penku
Sile «združene fronte za nacionalno rešitev* Kampučije sprožile napad na Kompong Cam - Kitajski veleposlanik zapustil Hanoi
BANGKOK — Po zasedbi strateško važnega mesta Kratie so sile (»združene fronte za nacionalno rešitev« Kampučije začele napadati Kompong čam, ki leži ob Mekongu samo 70 kilometrov severovzhodno od prestolnice Phnom Penha. Istočasno so vietnamske čete — po poročilih zahodnih agencij — množično prekoračile reko Mekong, kar dokazuje, da se okrog samega Phnom Penha zapira obroč, ki bi lahko zadušil kampučijsko glavno mesto. Tuji opazovalci pa soglašajo v domnevi, da uporniki in vietnamske čete ne nameravajo napasti Phnom Penha, ampak samo povzročiti splošno ljudsko vstajo in podeč režima Pol Pota Poročila z bojišč so si nasprotujoča in skopa, gotovo pa je, da kampučijska redna vojska ni sposobna zaustaviti ofenzive. Po trditvah uradnih virov v Phnom Penhu se ofenzive udeležujejo vietnamska letala tipa «m;g», ki jih upravljajo sovjetski piloti. Tudi sicer naj bi vietnamski vojski pomagali sovjetski vojaški strokovnjaki, ki naj bi
jih bilo v Vietnamu več kot štiri tisoč. Phnompenška vlada je o tem včeraj obvestila Združene narode s ponovnim pozivom, naj zaustavijo vietnamsko »invazijo«.
V Hanoiu pa zanikajo, da bi bil Vietnam napadel Kampučijo, čeprav ne zanikajo, da bi bila v teku o-fenziva. Pač pa je uradno glasilo vietnamske vojske «Quan Doi Nhan Dan« obtožilo režim v Phnom Penhu, da je kot prvi sprožil ofenzivo preti Vietnamu in skušal zasesti obmejno pokrajino Tay Ninh, kar naj bi storil po naročilu svojih kitajskih zaveznikov. Poraz, ki ga je pri tem zabeležila kampučijska vojska, bi moral po pisanju lista posvariti «kliko Pol Pot - Jeng Sary», da je Vietnam odločen braniti svojo ozemeljsko nedotakljivost.
Iz Hanoia poročajo tudi, da sta kitajski veleposlanik v Vietnamu Yang Kung in vojaški ataše Liu Tinh Wey že 1. januarja zapustila* Hanoi «za nedoločen čas«. Ni še znano, ali je njun odhod posledica zaostritve krize med Vietnamom in Kampučijo. (t:n)
■uiiiuiiiiiinuimiuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiUMiiiiiiiiiiiHiftiimiiiiiimiiuiiniiiiiiii
AMERIŠKO POSREDOVANJE SE JE IZJALOVILO
Že pred imenovanjem novih ministrov je iranska vlada obsojena na propad
v
Homeinijeva zagotovila Američanom obrodila prve uspehe? - Sah naj bi v prihodnjih dneh prispel na «oddih» v Veliko Britanijo
TEHERAN — Položaj v Iranu je se vedno do skrajnosti nejasen. Po predsinočnjih vesteh, da bo šah začasno zapustil državo, je dvomi glasnik vse nejevoljno zanikal, v njegovem komunikeju'pa kar mrgoli dvoumnosti, saj trdi, da bo šah odpotoval, ko mu bodo dogodki dovoljevali, za sedaj pa ostane v državi. Medtem se nadaljujejo proti-režimske manifestacije v vseh večjih iranskih mestih. Tiskovna konferenca mandatarja za sestavo civilne vlade je namreč povzročila nasproten učinek. Šapur Baktiar jc namreč ponovil svojo lojalnost ša hu, glede političnih svoboščin je bil kot v izjavah francoskim televizijskim časnikarjem meglen in dvoumen.
Iran naj bi že danes dobil civilno vlado, Baktiar bo predložil seznam ministrov šahu in parlamentu, ki jih bi moral v prihodnjih dneh odobriti.
<l,r>iiiiiiiiii, MMmmHHMijmmmmiuHHHmiMMnhiii,,, imiim m ■miiMnmniin, m, m, iniinitiaiu, im, iniinniunniiiiiinrmnnMHmuH, umu m, iiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiHii»iiiitiiimiiMiiiiiiiiiw*iiiiiiiiMiM|ii,Hiii|,i,,|ii,Jiii|,iii,i,,ii
KRIZA EVROPSKEGA DENARNEGA SISTEMA
Giscard dlstaing izključuje skorajšnji dogovor z Nemci
Srečanje v Cuadalupi in seja kmetijskih ministrov CCS ne zadostujeta
PARIZ — Morda pa ima prav moskovska «Pravda», ko trdi, da se ®yropskim državam nikamor ne mu-o' nov*m denarnim sistemom, ker e boje revalvacije nemške marke . ,sc po francoskem nastopu zabijajo zavedati, kakšni bodo gospodarski konflikti v samem okviru EDS. Dejansko se zares nikomur ne mudi rešiti spora med Francijo ln Nemčijo, še najmanj pa ostalim evropskim državam, ki več ali manj neprizadeto stoje ob strani in čakajo na izid spopada.
Začelo se bo prihodnji petek na otoku Guadalupe, kjer se bodo zbrali »veliki državniki« Zahoda: Car-rer> Giscard d’Estaing, Cailaghan ji Schmidt. Zanimivo je že, da ita-ujanskega predsednika vlade sploh njso povabili na ta sestanek, čeprav ii Italija gospodarsko nič manj pomembna kot Velika Britanija,
Na tem srečanju, je dejal Giscard, ,s Schmidtom stekla beseda o možnosti ureditve «zelenega tržišča« i torej postopne odprave kompen-keeijskega sistema pri uvozu in iz-ozjj kmetijskih pridelkov znotraj tu- ^rnncoski predsednik pa je bjfjj dodal, da «ta razgovor ne bo esil problema, bo pa prispeval k t ZaJemni razjasnitvi vprašanj in v _c.m Pogledu lahko prispeva k iskali Poti rešitve«. Skratka, Giscard viaprej opozarja, da ni pripravljen Prejeti posredovanj drugih držav-ikov in da še, ni pripravljen na lorebitni kompromisni dogovor.
Še več: Giscard je prepričan, da morazuma ne bo niti po srečanju kmetijskih ministrov EGS sredi ja-luarja v Bruslju: »Tedaj bomo sa-
mo še globlje proučili vprašanje.« To svojo trditev je Giscard pojasnil časnikarjem: »Nemci se boje, da bi z odpravo kompenzacijskega sistema padle cene nemških kmetijskih pridelkov, toda mi nismo tega mnenja. EGS naj pripravi shemo in koledar ukrepov, da bomo dosegli trdnost cen nemških kmetijskih pridelkov in zmanjšali razliko s cenami pridelkov drugih evropskih držav. Dosegli smo denarno enotnost, nato enotnost cen industrijskih izdelkov, čemu naj bi ne zahtevali poenotenja kmetijskih cen? Ni mogoče sprejeti 20-odstotnih razlik v cenah kmetijskih pridelkov.«
Skratka, iz Giscardovih besed (če ne gre za taktične grožnje) je mogoče sklepati, da bodo države deveterice EGS še dolgo čakale na u-stanovitev denarnega sistefna. Pesimisti so celo mnenja, da bo zamisel propadla f pred nastankom in da bo Zahodna Evropa imela prej skupni parlament (junija 1979) kot pa enotni denarni sistem.
Medtem se je predsednik italijanske vlade Andreotti v Rimu pogovarjal z italijanskim predstavnikom v EGS Plajo o vprašanjih, ki so preprečila oblikovanje evropskega denarnega sistema ter o italijanski podpori vstopu Španije in Portugalske v EGS. (sts)
RIM — Ministrski, svet se bo pod predsedstvom Giulia Andreottija sestal v sredo 10. januarja. Na dnevnem redu bo odobritev triletnega gospodarskega načrta.
SPLOŠNA AVDIENCA V BAZILIKI SV. PETRA
Papež Janez Pavel IL vztraja pri vprašanjih družine in splava
Ton njegovega posega je bil bolj previden in umirjen, poudaril pa je, da se bo še povrnil k tej problematiki - Stališče PSI - KD poudarja pravico Cerkve, da opozarja na bistvene človeške vrednote
VATIKAN — Vprašanje družine, kontracepcije in prekinitve nosečnosti postaja, kot kaže, stalna tematika v govorih papeža Janeza Pavla n., ki je včeraj med splošno avdienco v cerkvi sv. Petra že spet načel ta problem. Ton, s katerim je obravnaval vprašanje, je bil bolj umirjen in previden, besede bolj skrbno izbrane in pretehtane, kot če bi hotel papež potrditi komentar vatikanskega radia, da gre za zgolj moralni problem in ne za neumestno politično vmešavanje v notranje zadeve Italije in drugih držav, obenem pa Je tudi poudaril, da se bo v prihodnje še večkrat vrnil na to tematiko.
Janez Pavel II. je včeraj obravnaval vprašanje družine kar dvakrat: prej v cerkvi Sv. Petra, ko je govoril približno deset tisoč mladim in nato v avli Pavla VI., kjer je govoril prav tolikšnemu številu vernikov. V svojem posegu se je navezal na božično noč, da bi poudaril, kako je Marija rodila Jezusa v veliko slabših pogojih kot so tisti, »v katerih se običajno uresniči božja in obenem človeška skrivnost rojstva otroka.« Tako ravnanje je ocenil kot velik zgled zlasti v naši dobi, ko vsi pričakujemo od nosečnice veliko moralno doslednost.« Kar nekateri evfemistično imenujejo prekinitev nosečnosti — je dejal papež — lahko ocenjujemo le z merilom moralnega zakona. »In v tem okviru je poudaril, da to ni le logika in merilo vernikov, pač pa vsakega resnično humanega gibanja.«	.	.
Končno je Janez Pavel n. še poudaril, da je treba napeti vse moči v obrambi družine hi to ne v interesu posameznikov, pač v interesu vsake družbe, države in kontinenta. «Družina — je pripomnil — je temelj splošne koristi v vseh njenih razsežnostih, ker se v nji rodi človek.«
Na ofenzivo Cerkve in zlasti njenih najbolj integralističnih krogov je glasilo PSI «Avanti» odgovorilo s komentarjem poslanca Silvana La-bricle, ki je poudaril, da v Italiji nihče ne misli kratiti duhovni in tudi verski stolici njenih pravic, kot se tudi ni nihče ne misli izmikati trezni in tvorni konfrontaciji mnenj in stališč. «Ko pa cerkvena hierarhija ne spoštuje teh osnovnih pravic in dolžnosti, spodbuja k razkolu kljub grenki izkušnji referenduma o razporoki in se zaničevalno izraža o suverenih odločitvah naše države, je dolžnost vseh demokratov, da jo odločno, vendar mirno opozorimo, da v tej republiki zakone sprejema parlament in da je dovolj demokracije za strpno in pravično reševanje vseh vprašanj.«
Potem ko je poudaril družbeno veljavnost zakona o splavu in pozval cerkveno hierarhijo k bolj premišljeni oceni odgovornega materinstva, je Labriola poudaril, da bi bilo spričo razpleta dogodkov potrebno, da se vlada o tem vprašanju izreče v parlamentu in s potrditvijo načel suverenosti italijanske države razblini morebitne dvome in zaskrbljenosti.
Povsem drugačno - stališče je. do
tega vprašanja zavzela krščanska demokracija, ki je v celoti osvojila vatikansko stališče, da je imel poziv Janeza Pavla II. povsem moralni značaj. Predsednik vsedržavnega sveta KD je v tem okviru poudaril, da imata Cerkev in njena hierarhija pravico, da stalno pozivata k spoštovanju bistvenih vrednot. Obenem je tudi obsodil izkrivljeno tolmačenje upravičenega papeževega poziva, ki je namenjen svetu in ne Italiji« kot pretvezo za nepotrebno in neosnovano polemiko.
(vt)
RIM — Poslanec Silverio Corvi-sieri, ki je bil izvoljen na skupni listi proletarske demokracije, je zapustil to parlamentarno skupino in se pridružil neodvisni levici.
BRESCIA — Tridentinsko sodstvo je včeraj izročilo brescianskim kolegom gradivo o smrti Desiree Pa-tane, šestletnega dekletca, ki so jo roditelji in stric mučili in sestradali, da bi ji omogočili zoDetno utelešenje. Preiskavo bo nadaljevalo bresciansko sodstvo, ki je teritorialno pristojno.
SAN JUAN (Portoricoi — Venezuelski tanker se je včeraj ponoči potopil v Karibskem morju, potem ko se je na krovu- vnel silovit po žar. V nesreči je vsaj en mornar izgubil življenje. 31 članov po.-sad ke pogrešajo, štiri pa je rešila ne ka italijanska ladja.-	• •
Imena za sedaj niso znana, nedvomno pa ne-bo v spisku nobenega, niti najzmernejšega predstavnika o-pozicije, saj bi v nasprotnem primeru bil avtomatično izključen iz nacionalne fronte in bi postal zgolj šahov privrženec. Carterjeva zamisel o koalicijski vladi, ki naj bi rešila Iran, se je torej izjalovila. Kljub vsem Baktiarovim zagotovilom o »socialdemokraciji« o razpustu političnega krila SAVAK, bo nova vlada le slaba kopija dosedanjih iranskih civilnih vlad, ki so v sveti zvestobi do šaha pripeljale državo na rob državljanske vojne.
Predvčerajšnja zagotovila ajtula-ha Homeinija so v washingtonskih krogih naletela na odziv, čeprav Carterjeva administracija vztraja pri podpori šaha in trdi, da govorice ne odražajo ameriških stališč. Najvidnejši predstavnik šiitske verske opozicije je namreč ponudil A-meričanom oljčno vejico sprave, saj se zaveda, da bi brez ameriške pomoči šah že zdavno odpotoval na «oddih». Islamska republika naj bi ne ogrožala ameriških interesov, I-ran bi še vedno ostal zvest Zahodu in glavni branik pred Sovjetsko zvezo.
Homeinijeva poteza bo bržkone obrodila prej ali slej svoje sadove, saj Zahod ne more vztrajati na sedanjem položaju, ko je usahnil eden glavnih virov nafte industrializiranemu zahodnemu svetu. Priletni aj-tulah se tega dobro zaveda, zato je osredotočil vso svojo dejavnost na nadaljevanje stavke v peiroke-mijski industriji. Vprašanje pa je, ali je bila Homeinijeva zgolj taktična poteza, ali pa misli islamski veljak resno in bi s tem opeharil iransko ljudstvo, za katere so Američani sinonim vsega zla. Odgovor bo mogoč šele, ko bo osnovana iranska islamska republika, za sedaj pa Pahlavi še vedno vztraja na svojem položaju.
Tuji delavci in izvedenci medtem trumoma zapuščajo «vroča» iranska tla. Včeraj je s teheranskega letališča vzletelo nad deset tujih potniških letal. Italijanski «jumbo» je včeraj pristal na rimskem letališču Fiumicino s približno 350 Italijani, ki so zapustili Iran. Vsi so izjavili, da niso bili tarča napadov, da je bilo prebivalstvo do njih lojalno, nekateri pa so pristavili, da imajo težave le ameriški in britanski izvedenci.
V dobro obveščenih britanskih krogih se je včeraj razširila vest, da bo šah z družino odpotoval na svoje razkošno posestvo v Veliki Britanji, potem o bo parlament o-dobril sestavo Baktiarove vlade. V teh govoricah bo nedvomno nekaj resnice, saj morajo britanske oblasti predhodno zavzeti izredne varnostne ukrepe, da lahko zaščitijo takega «dopustnika».
jem je namreč bivši poslanec prisilil bankirja Uga De Luco, da mu je v nfiki švicarski banki izplačal okrog pol milijarde lir z grožnjo, da bo sicer povzročil bankrotiranje njegove banke.
Aventino Frau je že leta 1972 navezal donosne stike z milanskim bankirjem, kateremu je s svojim političnim vplivom delal razne «u-sluge«, v zameno pa prejemal »pro-tiusluge«, kajpak v gotovini in kot »prispevek za volilno kampanjo«. Stvari so se zateknile, ko je bankir sklenil odsloviti nekega funkcionarja, ki ga je bil sprejel v službo na pritisk posl. Fraua. Demokrščan-ski veljak se je užalil in bankirju zagrozil s »težkimi posledicami«, če mu ne bo takoj izplačal 150 milijonov lir kot »odškodnino«. Bankir se je zahtevi uprl, Frau pa je vložil zakladnemu ministru interpelacijo v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi v delovanju De Lucove banke.
Bivši poslanec KD obložen izsiljevanja
MILAN — Bivši demokrščanski oslanec, sedaj ra župan v Gardo-eju Aventino Frau se bo moral jred sodiščem zagovarjati pred obtožbo izsiljevanja. Skupaj s svojim sodelavcem odv. Mariom Savoldi-
Preiskava o umoru videmskega paznika Santora
Gabriella Parra povsem oproščena
VIDEM — Sodnik dr. Mario Formaio, ki vodi preiskavo o umoru videmskega pazniškega podčastnika Antonia Santora, je včeraj oprostil vsakršne obtožbe Gabriello Parro. univerzitetno študentko, ki je bila o-sumljena sodelovanja pri umoru. Odgovornost za uboj Santora. ki je bil ustreljen lansko spomlad med ugrabitvijo predsednika KD Alda Mora, so si prevzele samozvane »furlanske rdeče brigade«.
Sodstvo, policija in karabinjerji so že od prvega dne usmerili preiskavo V Veneto in še zlasti v Padovo, kjer že dalj časa delujejo bolj ali manj organizirane teroristične skupinice, tudi v prepričanju, da v Furlaniji ni nobene skupine, ki bi bila sposobna tako zahtevne teroristične akcije. V okviru te preiskave je bila nekaj dni po zločinu aretirana Gabriella Parra, v kateri naj bi eden od očividcev spoznal domnevno morilko. Vendar sled se je kai kmalu razblinila: izkazalo se je, da je poltretjo uro po umoru bila Parra že v Padovi, kjer je na univerzi opravila izpit, številni znanci in prijatelji pa so pričah, da so .jo videli v glavnem mestu Veneta že nekaj po 9. uri. Na osnovi teh neoporečnih pričevanj je sodnik spoznal dekle za nedolžno in jo oprostil že med preiskovalnim postopkom.
Oprostitev študentke pa .je še dokaz več, da so preiskovalci že nekaj dni po zločinu zašli v slepo ulico, iz katere še niso našli izhoda. Njihov molk je sicer v tem pogledu neprediren, dejstvo, da skoraj devet mesecev po zločinu niso prišli na sled drugim domnevnim krivcem, pa je dovolj zgovorno.
Spet vojna ob Mekongu
V hidokini se bliža »tet«, lunino Novo leto, k' sovpada s pomladno suhim obdobjem po monsunskih nalivih prejšnjih mesecev. Kot že zadnjih trideset in več let so v tem obdobju spet zagrmeli topovi in po Hošimirthovi poti preko Papiginega in Račjega kljuna vzdolž Mekonga gosenice tankov meljejo prah in komaj posušeno blato. Tokrat se boji odvijajo na ozemlju vzhodne Kampučije.
In vendar je scenarij tokrat globoko spremenjen, kajti streli in spopadi na tem območju potekajo med Indokitajci samimi. Med ljudmi, ki so še pred tremi leti skupaj proslavljali osvoboditev Saj-gona in Pnom Penha izpod ameriškega vojaškega jarma. Med seboj se ubijajo borci, ki so kalili svoje tovarištvo ramo ob rami dolga leta osvobodilne vojne proti imperialistom in njihovim domačim pomagačem Thieuju in Lon Nolu. Pomisliti je treba samo, da je bila sicer nevtralna Kampučija vpletena v vietnamsko vojno prav zato, ker je njen suveren knez in predsednik Norodom Sihanuk dovolil enotam južnovietnamskih partizanov, da so st preko njegovega ozemlja uredili skrivne poti za u-mik in napad, skladišča orožja in logistično zaledje. Prav zaradi borbene solidarnosti, ki jo je pokojni Hošiminh tako cenil, so filoameri-ški generali vrgli Sihanuka in vzpostavili vojaški režim, ki je vso-Kampučijo vpletel v vojno in njen usodni konec pomladi pred tremi leti.
Hošiminh je v svoji oporoki pisal, da bi bil rad doživel osvoboditev tndokine in da bi tedaj rad najprej obiskal tbratske narode» Laosa in Kampučije...
In vendar ni bilo tako. Vojno tovarištvo se je kaj kmalu skalilo in spremenilo, kar zadeva odnose med Vietnamom in Kampučijo, v odkrito sovraštvo. K temu so nemalo pripomogle globoke razlike v režimih ter opredelitvah voditeljev teh dveh narodov. Vietnam je z muko in kljub globokim protislovjem, ki jih danes boleče podčrtuje tragedija «mrtvaških ladij» n azijskih morjih, izbral pot obnove in narodne sprave, hmerski voditelji pa so se najprej zaprli vase, prekinili vse odnose z zunanjim svetom in pričeli politiko krvavega očiščevanja, o katerem so so po celem svetu raznesle zaskrbljujoče vesti.
Vendar razlika v režimih še ne more zadostovati. Ni razlog za odkrit spopad. Prišlo je še do druge razlike, ki je znatno pomembnejša, ker mm razkriva znana in neznana ozadja teh dveh revolucij. Vietnam je v letih vojne z Američani skrbno prikrival simpatije do socialističnih velesil, ki sta mu nudili vojaško in siceršnjo pomoč — Sovjetske zveze in LR Kitajske. Toda že prva povojna leta se je v odnosih med Vietnamom in Kitajsko vnel starodavni antagonizem, kateremu niso bile tuje zapletene poteze široko zasnovane strateške igre na azijski, celini. Tako se je Hanoj opredelil za Moskvo, medtem ko so v Pekingu podpisovali' sporazume z Japonsko in ZDA.
Kampučija se za Moskvo ni mogla opredeliti, saj se je od vsega začetka naslonila na Kitajsko. Sedaj odrinjeni Sihanuk je svojo revolucionarno vlado» skupaj z rdečimi hmeri osnoval prav v Pekingu in ga zato Sovjetska zveza ni nikoli priznala, še več, sovjetski veleposlanik je ostal skoraj do osvoboditve v Pnom Penhu in je moral bežati pred partizani skupaj X zahodnimi diplomati.
Trenje na indokitajskem polotoku je takorelcoč bilo neizbežno, k temu pa so prispevale že prve obmejne praske v Papiginem kljunu in pa beg stotisočev beguncev iz Kampučije v Vietnam, da bi se rešili pred krvavimi rihtami Pol Potovega in Sarijevega režima.
Morda bi bila v prvih mesecih še možna pogajanja in miroljubna rešitev spora, toda topniškim dvobojem ob obalah Mekonga med vietnamskimi in kampučijskimi e-notami se je pridružilo, m severu, puškarjenje med vietnamskimi in STOJAN SPETIČ . (Nadaljevanje na zadnji strani)
SLAB ZAČETEK ZA AVTOMOBILISTE
Višji prometni davek in zavarovanje zdaj pa bodo poskočile še cestnine
V kratkem dražja tudi avto cesta Trst-Videm-Benetke - Večja soudeležba deželne uprave pri glavnici «Autovie Venete»
Ltto 1979 se je začelo dokaj neugodno za avtomobiliste in sploh za porabnike cestnega in zlasti avtocestnega omrežja. Predvsem naj o-menimo povišek pri ceni surove nafte, za katerega so se odločile dežele OPEČ na nedavnem zasedanju v Abu Dhabiju. Povišek sicer ni še vplival na ceno goriva v prodaji na drobno, prej ali slej pa bomo prav gotovo občutili v žepu posledice dodatnega bremena ob tan-kanju pri črpalkah. Kar zadeva avtomobiliste v naših obmejnih krajih velja pripomniti, da se je bencin pred dnevi podražil tudi v sosedni Jugoslaviji, kjer moramo odšteti za liter super goriva — kolikor ne razpolagamo s cenejšimi boni - kar 9,15 ND.
V	včerajšnji številki smo poročali o novem, višjem prometnem davku na osebna vozila, pred dnevi pa so stopile v veljavo tudi višje zavarovalne premije. In končno je treba upoštevati, da bodo 10. januarja stopile v veljavo nove cestnine na avtocestah v smislu zakonskega odloka štev. 813, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku 23. decembra 1978. Kolikšen bo povišek, je razvidno iz naslednjega pregleda: na Avtocesti sonca bomo po novem plačali na relaciji Milan —• Rim za male osebne avtomobile do 761 kub. cm (npr. fiat 126) 5.720 namesto dosedanjih 5.200 lir; za srednje avtomobile do 1372 kub. cm (npr. fiat 128) 11.130 namesto 9.600 lir, za večje avtomobile (npr. fiat 131) 16.100 namesto 14.150 lir; za tovornjake pa bo povišek znatno večji, saj bo vozilo z nosilnostjo od 25 stotov navzgor plačevalo na isti relaciji po novem 16.000 namesto dosedanjih 12.800 lir.
V	podobnem razmerju se bodo povišale cestnine na celotnem avtocestnem omrežju in seveda tudi na «naši» avto cesti Trst - Videm -Benetke. Za koliko se bodo točno dvignile tarife na tej avto cesti, bo sklepal prihodnje dni upravni svet družbe »Autovie Venete*, ki je zgradila in sedaj upravlja avto cesto. V tej zvezi naj omenimo, da je v letu 1977 (podatki za leto 1978 še niso zbrani) privozilo na avto cesto skupno 6,177.084 (leto poprej 5,852.689) vozil, od tega največ pri Vidmu (1,917.993) in pri Trstu (1,695.906)
Kar zadeva bodoče delovanje družbe «Autovie Venete*, je treba pripomniti še, da je deželni odbor prav včeraj predložil zakonski o-snutek, ki pooblašča deželno upra-
tMiiHiiiiaiiHiimiiiiiiniimniiiiiiiiiiiiiiMiiiMiamiiii
Nas in naših problemov ni?
Kot je običaj so odgovorne politične osebnosti na različnih ravneh tudi letos naslovile na prebivalstvo svoje novoletne izjave, ki so obenem pogled nazaj in voščilo za naprej. Štiri take izjave smo lahko prebrali tudi v torkovi šte-vi ki tržaškega italijanskega dnevnika.
Vsakdo se seveda prvenstveno nanaša na področje svoje pristojnosti oziroma na pristojnosti uprave, ki jo predstavlja. In da ima vsaka od treh uprav problemov, ki jih bo morala reševati v novem letu, ker jih iz takih ali drugačnih razlogov ni mogla ali znala rešiti v pravkar minulem, na pretek, je znano vsem. Gre za velike probleme, kot so na primer v deželnem merilu obnova na potresnem področju, zaposlovanje, vprašanje velikih prometnih struktur, ki naj povežejo Furlanijo - Julijsko krajino v širši srednjeevropski prostor, na katerega gravitira torej vprašanje njene evropske projekcije in projekcije povezovalnega člena med Italijo in Jugoslavijo, med dvema družbenima sistemoma. Gre za probleme, ki sodijo v pristojnost pokrajine, kot so okrepitev gospodarskih struktur v njej, problem prekvalifikacije u-niverze in znanstvenih centrov, psihiatrična reforma itd. Gre nazadnje za probleme tržaške občine ali bolje njene trenutne melo-narske manjšinske uprave, ki se bo morala že v teh tednih soočiti z demokratično logiko svojega odstopa in se odpovedati svojim špekulativnim in skrajno škodljivim nameram predati tržaško občino v roke komisarju.
Vseh treh uprav se neposredno tiče tudi izvajanje osimskega sporazuma v njegovi celoti.
Toda gre še za nekaj drugega, kar se neposredno tiče vseh treh upravnih ravni, deželne, pokrajinske in občinske: gre za vprašanje rešitve odprtih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v treh pokrajinah naše dežele, gre v bistvu za globalno zakonsko zaščito njenih pravic. O vsem tem pa na začudenje nismo v vseh štirih izjemah zasledili niti besede, kot da prav to vprašanje ne bi bilo izpitna preizkušnja tudi teh uprav in demokratičnih sil v njih.
Začudenie je še toliko bolj utemeljeno, ker so med omenjenimi predstavniki tudi predstavniki tistih političnih sil, ki se zavzemajo za rešitev naših vprašanj na krajevni in parlamentarni ravni. Zakaj so to vprašanje, ki je bistveno za našo manišino, obšli? Mar zato, ker so bile njihove izjave namenjene samo bralcem italiianskega dnevnika. katerih občutljivosti ne bi kazalo *vznemirjali» z našimi problemi, ki pa so. če se tega njegovi bralci zavedajo ali ne. tudi niihovi problemi, ker so problemi celotne noše dru*here skupnosti in njen« demokratičnosti?
vo, da podpiše sveženj novih delnic družbe v skupni vrednosti 1,312.500.000 lir. Pravzaprav gre za operacijo, ki spreminja ustrezen preostanek dolga *Autovie Venete* do deželne uprave (posojilo ji je bilo podeljeno leta 1973) v novo soudeležbo dežele pri glavnici družbe. Ta namerava namreč v kratkem povečati glavnico za 2,5 milijarde lir, da bi se lahko lotila novih del v programu, predvsem pa gradnje povezovalne ceste med avto cestnima odsekoma Palmanova - Videm in Videm - Kamija.
Na deželi pogajanja za rešitev vprašanja predilnice S. Giusto
Medtem ko uslužbenci predilnice San Giusto nadaljujejo z zasedbo obrata, se na odborništvu za industrijo nadaljujejo pogajanja med predstavniki družbe Fabocart ter podjetnikom Vechicem, ki naj bi prevzel upravljanje predilnice. Stvar bi bila morala biti rešena že 18.
decembra. Za ta dan je namreč novi podjetnik napovedal obnovitev proizvodnje in zagotovil delo uslužbencem. ki jim je prejšnje vodstvo že poslalo odslovilna pisma. Vendar ni bilo tako. Stvari so se zataknile. Podjetnik Vechic je namreč želel industrijski obrat odkupiti. Toda kupčije niso sklenili. Družba Fabocart, ki je tudi lastnica štivanske papirnice, je namreč zahtevala za predilnico dve milijardi lir, Vechi-ceva ponudba pa je znašala le 700 milijonov. Ko se je tako izjalovila prva faza pogajanj, so se nova pogajanja pod posredništvom deželnega odbornika za industrijo Rinal-dija pričela na drugi osnovi: ne gre namreč več za odkup temveč za najem predilnice, vendar tudi pri tem so težave. Vprašanje je sedaj, kako določiti najemninsko pogodbo. Vechic želi petletno pogodbo, družba - lastnica pa očitno ne mara tako dolgega roka.
Včeraj so se vsekakor sestali, vendar bo dokončni odgovor dalo prihodnje srečanje, ki se ga bodo udeležili tudi sindikalni predstavniki ter predstavniki delavskega sveta.

iitinimiiiimiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiiiimiiuimiMniuiiimin
NA TRŽAŠKEM TEMPERATURA ŠE VEDNO KREPKO POD NIČLO
UMI KI Jf IZZVAL POSCC SINDIKATOV
Zaprli gostinska obrata Kaj bo s 35 uslužbenci?
Vzrok za zaprtje naj bi bila obnova prostorov ■ Sindikalni predstavniki so včeraj posegli na prefekturi
Včeraj so zaprli (začasno, pravijo. ker so v teku popravila) motel Rosandra, to je ob cesti, ki vodi proti mejnemu prehodu pri Pesku V teh dneh so zaprli tudi gostišče Dreher v Ul. Giulia. V prvem je zaposlenih dvajset uslužbencev, v drugem petnajst. Petintrideset ljudi je dejansko (upajmo začasno) na cesti.
Vest o nenadni prekinitvi dejavnosti v dveh gostinskih obratih naše pokrajine je vzbudila novo zaskrbljenost in izzvala takojšnjo reakcijo sindikatov. Predstavniki e-notne pokrajinske sindikalne zveze Burlo (CGIL). De Grassi (CISL) in Di Turo (UIL) so se včeraj nemudoma odpravili na prefekturo, izrazili zaskrbljenost zaradi omenjenih ukrepov in zahtevali poseg pristojnih oblasti.
Pojav je dejansko zaskrbljujoč. Med hudimi križi in težavami, ki so v preteklem letu pestili italijansko družbo, je bil problem zaposlovanja, oziroma brezposelnosti prav gotovo na vidnem mestu. Tudi v Trstu je splošna gospodarska kriza močno razmajala razne proizvodne sektorje in veliko obratov je zato zašlo v krizo. Kako bo v novem letu, smo se spraševali v teh prazničnih dneh, ko je navada, da si izmenjamo voščila in želje. Ena od splošnih želj je bila tudi ta, da bi kar se da zavarovali delovna mesta.
Toda začetek leta je v tem pogledu vse prej kot spodbuden, pravd jo sindikati. Vsem je znan težak položaj uslužbenk in uslužbencev predilnice San Giusto, ki so pred nekaj tedni zasedli tovarno in zahtevajo obnovitev proizvodne dejavnosti, da bi jim ne bilo treba na cesto. V začetku februarja zapade veljavnost dopolnilne blagajne za uslužbence tovarne Dreher, ki je, kot znano, že dolgo časa v krizi. Prve dni marca je podobna usoda predvidena za delavce podjetja Sirt, ki bi maralo tudi že zdavnaj obnoviti proizvodno dejavnost. Kako bo z vsemi temi delavci? Gotovo ne kaže nič dobrega, pravijo sin-I dikalni predstavniki in dodajajo, da če je splošna kriza kazala doslej svoje neprijetne učinke predvsem v industrijskem sektorju, jih sedaj kaže tudi v gostinstvu. 7,a mote) Rosandra sicer zagotavljajo, da ga bodlo ponovno odprli že aprila me-
usoda oseb.ja gostišča Dreher, ki je last neke rimske družbe.
Na sindikalnem področju se torej novo leto pričenja z neprijetnimi vestmi, ki bodo verjetno preludij za zaostritev boja tržaškega delavskega gibanja.
0 globalni zaščiti Slovencev v Italiji
V Ljudskem domu v Ul. Ponziana štev, 14 bo danes javni shod, ki ga organizira šentjakobska sekcija KPI o vsebini in ciljih zakonskega osnutka KPI za globalno zaščito italijanskih državljanov slovenskega jezika. Spregovorila bo senatorka Jelka Gerbec, prva podpisnica omenjenega zakonskega osnutka.
Seja sindikata slovenske šol«
Sindikat slovenske šole obvešča, da bo seja glavnega odbora jutri, 5. januarja, ob 16.30 s sledečim dnevnim redom:
1.	pregled in odobritev poročila za občni zbor
2.	razno.
VPISOVANJE ZA TRADICIONALNE IZLETE PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Za Pariz in Srednjo Azijo že včeraj oddana vsa mesta
Za tri izlete na Poljsko oddani že dve tretjini razpoložljivih mest - Prostori so tudi še za izlet na Daljni vzhod
niiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiMiiiiiimiiiinuiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiuiiiin
ZAČETEK IZVAJANJA NAČRTA ZA STAmVAMSKE GRADNJE
Olajšave tudi za kmetovalce ki gradijo ali preurejajo hišo
Do 24 milijonov posojila s 4-odstotnimi obrestmi, vračljivega v 15 letih - Rok za prošnje do 10. t. m.
Olajšav, ki jih določa desetletni načrt za stanovanjske gradnje, o-ziiroma zakon št. 457 iz lanskega avgusta, se morejo poslužiti tudi kmetje. Poseben člen obravnava namreč javne prispevke za gradnjo, dozidavo ali preureditev kmečkih hiš, ki jih bo država dodelje-
vala za izboljšanje življenjskih po-seca, vendar zaenkrat še ni jasno, ! gojev na podeželju. V ta namen je kaj bo do takrat z dvajsetimi u-službenci. Povsem neznana pa je
i	t.
Danes praznuje 70 let
*%AftIJA TROST vd. -ŠKRK
Ob tem jubileju ji iskreno čestita in želi še mnogo let hčerka Marica z družino.
Kljub včerajšnjemu lepemu sončnemu dnevu kaže, da dedek mraz nikakor noče oditi iz naših krajev. Burja se je sicer umirila, temperatura pa je ostala še vedno polama. V Trstu je bila srednja temperatura —1,3 stopinje, v teku dneva pa je temperatura padla tudi na 5 stopinj pod ničlo Na kra-ški planoti je bilo še hujše, saj je prejšnjo noč živosrebmi stolpec kazal skoraj povsod najmanj —10, na Padričah in v Bazovici pa celo -14.
Tudi po vsej deželi in sosedni Istri ni bilo nič boljše. V Trbižu je sinoči temperatura padla že na 20 stopinj pod ničlo, pa tudi v o-stalih gorskih predelih je bilo zelo mrzlo. Minus 2C so zabeležili tudi v Istri, kjer je novoletna viharna noč pustila težke posledice. Podobno kot v Trstu je tudi v nekaterih predelih Pulja in nekaterih bližnjih vaseh zmanjkalo vode m električnega loka, po zadnjih vesteh pa se položaj postopoma izboljšuje.
Na srečo ni niti včeraj mraz povzročil posebnih težav in posledic. Res smo Tržačani in Kraševci bolj navajeni na burjo, ki je v zimskih mesecih stalni gost pri nas, tokrat pa smo dobro vzdržali tudi polarne temperature. Večina ljudi je sicer raje ostaja doma na toplem, lep sončni dan pa .je marsikoga spravil iz hiše, tako da je bilo po mestnih ulicah kar živo. Težave so skorajda imeli le avtomobilisti, saj se je na nekaterih cestah pojavila poledica, poleg tega se mnogim ni včeraj zjutraj zaradi mraza vžgal avtomobil, tako da so se morali, čeprav nejevoljno, zateči k mehaniku.
Umrl }c Ugo Irneri ustanovitelj «Lloyd Adriatico»
Včeraj je umrl dolgoletni predsednik in v zadnjem času častni predsednik tržaške zavarovalnice «Lloyd Adriatico* Ugo Irneri. Irneri se je rodil v Trstu leta 1896 in se je začel uveljavljati na področju zavarovalstva leta 1936, ko je ustanovil zametek sedanje zavarovalnice «So-cietš Anonima Cooperativa Sabauda di Assicurazioni*. ki je imela dovoljenje za zavarovanje strank samo v primeru poškodb na izložbah in je razpolagala z začetno glavnico 20.000 lir.
Pozneje se je zavarovalnica povečala in razširila svoje delovanje na čedalje širša zavarovalna področja, dokler ni zadobila sedanjih razsežnosti s skupno vrednostjo ka-siranih zavarovalnih premij (v letu 1975) za 67 milijard lir. Zavarovalnica zaposluje danes okrog 1000 ljudi in se uvršča v sam vrh tržaške ga in italijanskega zavarovalstva.
tudi predviden poseben sklad, ki ga bo vsedržavni odbor za stanovanjske gradnje razdelil deželnim upravam, in ki je za leto 1978 znašal 30 milijard lir. Kot za druge upravičence tudi za kmete ne gre za enkratna prispevek! "ki ga ne bi boilo treba vračati, ampak za javni prispevek za zmanjšanje obrestne mere na posojila.
Zanje lahko zaprosijo kmetje, ki neposredno obdelujejo svoje posestvo in lastniki, ki jim je vodenje
•iiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiHiminimiitiiiiimiiiiiiiiiitiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiauiiiiiiiimiiiiiiiiN
DOKUMENT TRŽAŠKE FEDERACIJE KPI
Občina zavlačuje z izvajanjem zakona o pravičnih stanarinah
Zaskrbljenost zaradi skorajšnjih Številnih izgonov - Trst tvega, da izgubi pravico do investicije 15 milijard lir za ljudske gradnje
Tržaška federacija KPI je včeraj objavila daljši dokument o vprašanju pomanjkanja stanovanj in o izvajanju zakona o pravični stanarini na Tržaškem. Dokument se začenja z ugotovitvijo, da lastniki nepremičnin poskušajo sabotirati zakon o pravičnih stanarinah: v Trstu ni na razpolago praznih stanovanj, obenem pa bodo v kratkem izgnali več sto družin iz stanovanj.
V našem mestu je stanje še slabše zaradi neopravičljivih zamud občinskega odbora, ki še ni izdelal predloga za razdelitev mesta na področja, kot določa omenjeni zakon. Poleg tega pa občinski odbor ni še izdelal ustreznih predlogov, da bi zadostil osnovnim predpostavkam zakonodaje o ljudskih gradnjah ter tako naše mesto tvega, da izgubi pravico do finansiranja 15 milijard lir za gradnjo 9.000 stanovanj v prihodnjih desetih letih. Prav na ta način bi lahko onemogočili špekulacije zasebnikov, obenem pa bi pripomogli k premostitvi vprašanja brezposelnosti v gradbenem sektorju.
Mimo vseh teh ukrepov, ki jih sedanja občinska uprava noče ali ne more sprejeti, pa so potrebni tudi nujni ukrepi, da se zadosti potrebam izgnanih družin. To velja za prebivalstvo različnih slojev, od o-samelih starejših upokojencev do mladih parov, od velikih družin z nizkimi osebnimi dohodki do številnih handikapiranih, od bivših bolnikov psihiatrične bolnišnice pa do univerzitetnih študentov.
KPI zato zahteva takojšen odgovor na vprašanja v zvezi z nameni sedanjega občinskega odbora glede na številne izgone iz stanovanj. Minilo je namreč že skoraj leto dni, odkar so tržaški komunisti izdelali vrsto konkretnih predlogov. Občina naj bi predvsem imenovala občinsko komisijo za stanarine, ki bi na osnovi odnosov med javnimi upravami in zasebniki ter v sodelovanju z združenji lastnikov stanovanj izdelala statistični pregled praznih stanovanj in prednostno lestvico, po kateri bi nato lastniki oddajali v najem stanovanja. Drugi predlog vsebuje zahtevo po sestavi seznama neizkoriščenih ali slabo izkoriščenih poslopij, ki so last občine; ta po-
slopja naj bi preuredili in primerno izkoristili za stanovanja, za parkirne prostore in za komunalne storitve. Tretja zahteva pa zadeva nujnost vzpostavitve pogojev, ki bi o-mogočali županu, da bi izkoriščal svoje pristojnosti in bi odredil zasedbo praznih stanovanj, ko bi bilo to potrebno.
Poleg tega pa je KPI začela tudi z zbiranjem podpisov za ljudsko peticijo vladi in parlamentu, s katero zahteva takojšnjo izdajo zakona, ki bi prisilil lastnike stanovanj in nepremičninske družbe, da oddajo v najem stanovanja, ki so že najmanj šest mesecev prazna, ki bi omogočil občinskim upravam, da
zasežejo prazna stanovanja in jih dajo na razpolago prebivalcem, ki jih potrebujejo pod pogoji, ki jih predvideva zakon o pravični stanarini, ki bi spremenil določila o izgonih, do katerih naj bi prišlo postopoma in ne naenkrat, kot se to sedaj dogaja in ki bi določal visoke kazni za kršitelje zakona o pravičnih stanarinah.
Tržaška federacija KPI vabi prebivalstvo, naj podpiše to peticijo in s tem izrazi zavzetost za rešitev tega perečega vprašanja, obenem pa poziva občinsko upravo, naj na os. novi obstoječe zakonodaje takoj in odločno ukrepa v korist prizadetega prebivalstva.
Pred sobo št. 22 so včeraj zjutraj že navsezgodaj čakali, da bi se vpisali za izlet Primorskega dnevnika
Za naše izlete je že kar tradicionalno, da je že prvi dan vpisovanja oddana večina prostorov. Tako je bilo tudi včeraj dopoldne, ko so prvi bralci in naročniki čakali na hodniku še pred začetkom vpisovanja in smo že v dopoldanskih urah razprodali dva od štiri predvidenih izletov. Do 11. ure smo oddali še zadnji prostor od petdesetih razpoložljivih v letala za Pariz, skoraj istočasno pa se je vpisal še zadnji izletnik za potovanje v sovjetsko srednjo Azijo. Za oba izleta smo vpisali še nekaj rezerv za vsak primer.
Kot je bilo pričakovati je že prvi dan vladalo tudi veliko zanimanje za izlet na Poljsko, saj se je prijavilo že dve tretjini vseh možnih izletnikov s tremi letali. Do zaključka včerajšnjega vpisovanja se je priiavilo največ izletnikov za tretjo skupino, za katero je na razpolago še nekaj prostorov, potem za prvo, v kateri je krepko presežena polovica razpoložljivih mest, in nazadnje za drugo, za katero je oddana skoraj polovica mest.
Prav tako so še na razpolago prostori za izlet na Daljni vzhod.
Vpisovanje se nadaljuje tudi danes od 9. do 10.30 in od 15. do 17. ure v drugem nadstropju v Ul. Mon-tecchi 6, sbba 22. in po potrebi tudi jutri do oddaje zadnjega razpoložljivega prostora. Zato pozivamo vse, ki se želijo prijaviti za Poljsko ali za Daljni vzhod, da ne odlašajo, ker se lahko zgodi, da bodo jutri že prepozni.
kmetijskega obrata glavno delo. Za gradnjo, dozidavo ali preureditev kmečkih stanovanjskih hiš morejo dobiti največ 24 milijonov posojila, vračljivega v največ 15 letih. O-bresti so za neposredne obdelovalce 6-odstotne, za kmetijske podjetnike pa 8-odstotne. Za gorata področja, kamor spada največji del tržaške pokrajine (z izjemo mil.iske občine in nižinskih delov tržaške), je obrestna mera znižana na 4 odstotke za kmete in na 6 odstotkov za lastnike.
Pogoji, ki jim morajo vlagatelji prošenj za uizkoobrestna posojila zadostiti, so nisledbji: predvsem morajo prebivati v zgradbi vsai 5 let (tu je sicer zakonsko besedilo nepravilno, saj je na dlani, da tak pogoj lahko velja za dozidave ali preureditve, nikakor pa ne za nove gradnje, pri čemer bodo najbrž upoštevali prebivanje v občini); noben član kmečke družine ne sme imeti drugega kmečkega stanovanja na ozemlju občine ali sosednih občin; skupni družinski dohodek ne sme presegati 10 milijonov lir (kot izhaja iz zadnje letne prijave dohodkov, z odbitki po pol milijona lir za vsakega otroka, ki je v breme). Tehnične pogoje, katerim bodo morale gradnje ali dozidave kmečkih hiš ustrezati, bo moral še določiti na vsedržavni ravni odbor za stanovanjske gradnje, dotlej naj bi veljala splošna pravila, ki jih Vsebuje zakon št. 457 Višina stanovanjskih prostorov ne sme presegati 2,70 m, pritikline pa ne smejo biti nižje od 2,40 m (kar seveda ne velja za preureditev zgradb).
Ker je verjetno, da omenjene o-lajšave zanimajo tudi kmetovalce z našega področja, naj navedemo kakšna so bremena, ki bi jih morali nositi, če bi prosili za taka nizkoobrestna posojila in bi jim bila priznana. Kmet na Krasu, ki bi dobil 24 milijonov posojila s 4-odstotnimi obrestmi bi moral za 15 let vračati po 180 tisoč lir na mesec, obdelovalec iz miljske občine pa po 206 tisoč lir na mesec, ker ig obrestna mera za negorata področja 6-odstotna.
Kdor misli prošnjo vložiti mora to storiti (s priporočenim pismom) najkasneje do 10. t.m. in sicer iz-
uiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Včerajšnja leteča krožnika sta bila «navadna» planeta Jupiter in Venera
Pojav je razložila prof. Haakova • Večina znanstveni-kov ne verjame v možnost obiskov s tujih ozvezdij
ključno s tiskovinami, ki jih dajejo na razpolago uradi deželnega odbomištva za javna dela, ki prošnje tudi sprejemajo. V istem roku je treba poslati en izvod tudi na občino, na katere ozemlju bi se dela izvršila. Na podlagi prošenj, ki jih bo prejela, bo nato deželna u-prava do 18. februarja sestavila deželne načrte za stanovanjske gradnje, določila področja in izbrala prosilce, ki jim bo dodelila finančna sredstva. Domači kmetje dobijo -~pedrob»ejsa ..pojasnila na Kmečki' zvezi, kjer jim bodo tudi pomagali sestavljati in vlagati prošnje;-
tUUfcJ
• Danes bo na sedežu sekcije KPI
»Pratolongo* v Ul. Fogazzaro 2 skupščina, na kateri bodo razpravljali o kongresnih tezah za XV. kongres.
iMiiniiiiiiiiniiiiimiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimitiiiiiiiitmin
TRŽAČAN OB ŽIVLJENJE V PROMETNI NESREČI
rodil v Monopoliju v Apuliji, stanoval pa je v Trstu v Ul.' Fabio Severo 142, trčil v tovornjak, ki j« prihajal iz nasprotne strani.
Po odkritju razstreliva v Ul. Dona doni
Že prihodnji teden proces proti Alessandru Tironiju
Namestnik državnega pravdnika dr. Brenči je včeraj uradno prevzel preiskavo o odkritju večje količine razstreliva v stanovanju v Ul. D»-nadoni. Sodnik je poveril sodnemu izvedencu prof. Gregoriju nalogo, da pripravi poročilo o količini in o kvaliteti razstreliva, na osnovi katerega bo izdelal dokončno obtožnico. Medtem bosta oba obtoženca ostala v zaporu, čeprav bo ta del obtožnice zadeval le mladega »proizvajalca* razstreliva Alessan-dra Tiranija; njegov pajdaš, Sergej Richter Crismancich pa se bo moral zagovarjati samo zaradi atentata na tržaški univerzi. Po vsej verjetnosti bodo obema sodili po hitrem postopku že prihodnji teden.
Carlo Carlillo
Včeraj zjutraj je v prometni nesreči na državni cesti 464, ki pelje iz Maniaga proti Vidmu izgubil življenje 74-letni ladijski strojnik Carlo Carlillo iz Trsta. Vzroki nesreče sicer niso še znani, zna se le. da je avtomobil tipa mini minor, ki ga je vozil nesrečni Carlillo, ki se je
Včeraj v zgodnjih jutranjih urah so številni Tržačani videli na nebu dva svetla predmeta. Ob 7.30 so po krajevnem radijskem dnevniku sporočili, da sta predmeta še vidna, prvič pa so ju opazili približno ob 6. uri. Številni radovedneži so se ozrli v nebo in padla je beseda: «NLP». Vesoljski ladji sta približno ob 8. uri izginili v žarkih jutranjega sonca. Podoben pojav kot v Trstu so videli tudi v Milanu in to ob isti uri. Številni ljudje so o pojavu opozorili agente javne varnosti, ki so potrdili, da plujeta po nebu svetli krogli.
Postalo je torej jasno, da so k nam prišli oddaljeni gostje... Pričakovanje in začudenje ljudi je kmalu potolažila ravnateljica astronomska opazovalnice pri Bazovici prof. Margherita Haak. Dejala je, da sta leteča krožnika — planeta Venera in Jupiter. V tem obdobju se namreč nahajata zelo blizu Zemlje, jasno in mrzlo jutro pa ju je
tako osvetlilo, da sta bila vidna tudi s prostim očesom. Jupiter je zahajal, Venera pa je vzhajala, od tod občutek, da se krogli premikata, ko je potem sonce vzšlo, planeta nista bila več vidna.
Dogodek vsekakor potrjuje, t’i so ljudje vedno bolj pripravljeni videvati leteče krožnike. Pisanje časopisov, nenehna poročila o prisotnosti neznanih letečih predmetov vzbujajo fantazijo ljudi, k temu pomagajo verjetno še številni psihološki faktorji. Nedavno je prav Margherita Haak dala italijanskemu dnevniku »Repubblici* intervju, kjer trdi, da so NLP po vsej verjetnosti sad kolektivne sugestije. Haakova sicer ne izključuje, da ne bi morla na kakem planetu oddaljenih o-zvezdij živeti bitja z razvito civilizacijo, prav gotovo pa je, da v našem sončnem sistemu ne živijo razvita bitja. Skratka tuji obiskovalci bi morali v svojem pohodu na Zemljo preleteti ogromne razdalje, ki
merijo več kot 100 svetlobnih let
Čudno je tudi to, da kljub stalnim obiskom, neznani gostje do seda; niso pustili nobenega znamenja, ki bi potrdilo njihovo prisotnost. Haakova je primerjala pojav letečih krožnikov, s tistim, ki se je dogajal med volilno kampanjo leta 1948, ko so številni verniki videli solze, ki so kapale iz oči kipov matere božje.
Vsi znanstveniki sicer niso istega mnenja, ameriški znanstvenik Allen Hynek na primer verjame v možnost letečih predmetov, ki naj bi prišli s tujih planetov. Hynek je bil med drugim tudi znanstveni svetovalec pri izdelavi znanega filma «Bližnja srečanja* (Incontri ravvi-cinati).
Včerajšnje reakcije ljudi pri opazovanju Jupitra in Venere vsekakor potrjujejo, da ljudje radi zamenjajo vsak neznan pojav z letečimi krožniki in da je teza o kolektivnem prividu zelo blizu resnici.
Dne 3. t.m. je preminila naša draga mama
OLGA ŠT0KELJ vd. SIRK
Pogreb bo jutri, 5. t.m., ob 13. uri, naravnost v Križ.
Žalostno vest sporočajo: hči Marija z možem Silvijem, vnuk Pavel In vnukinja Danijela ter drugi sorodniki
Trst, 4. januarja 1979
Pogrebno podjetje Ul. Zonta 3, tel. 60096
Preminil je naš dragi
JOSIP SOSIČ
Pogreb bo jutri, 5. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Žalostno vest sporočajo: žena Angela, sinovi Albin, Emil ln Serafin, snahe ln vnuki.
Trst, 4. januarja 1979 Pogrebno podjetje Zimolo
GORIŠKI DNEVNIK
4. Januarja 1979
AMATERSKI ODER «J. ŠTOKA*
PROSEK -KONTOVEL SPI) TABOR-OPČINE V soboto, 6. januarja, ob 20.30 v novem Kulturnem domu (bivši kino Iris) na Proseku B. BRECHT PUŠKE
GOSPE CARRAR
Režija in priredba D. Gorup.
Prispevki
Družina Pregare iz Ricmanj daruje 5.000 lir za Prosvetni dom v Ricmanjih.
V spomin na dr. Tončiča in Karla Krausa daruje družina Mira Fonda 10.000 lir za poimenovanje osnovne šole na Opčinah po Francetu Bevku.
Namesto cvetja na grob Alda Gladine darujeta družini Glavina in Hrvat 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto Cvetja na grob Marije O-~ vd. Barut darujejo Marija, Ivan m Ivanka Jerič 20.000 lir za Dijaški dom.
Za ŠD Kontovel darujeta Vasilij Daneu 5.000 lir in Srečko Sedmak 5.000 lir.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
GLASBENA MATICA
v soboto, 6. 1. 1979 ob 20 30 prvič v Kulturnem domu v Trstu
KONCERT JAZZ GLASBE
T
Nastopa priznani KVARTET TONE JANŠA
Prodaja vstopnic na sedežu SPZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11 od danes, 4. 1. 1979, da-ljg in sicer od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure; v soboto od 9. do 12. ure na sedežu SPZ ter eno uro pr d, začetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma.
Mali oglasi
PRODAM smučarske čevlje «nor-dica» štev. 34. Telefon 567367.
MALO sobno kolo zamenjam za veliko (normalno) ali kupim rabljeno. Tel. 53160.
SLIKE tržaških avtorjev prodajam Po zmerni ceni. Telefonirati na štev. 814832.
DOBRO ohranjeno spalnico v pro-vensalskem stilu, z dvema stoloma, ročno izrezljano ogledalo ter stilni lestenec prodajam po izredni ceni. Telefon 814832.
IŠČEM v Skednju pritlični prostor za slikarski atelje. Telefon 814832.
POTREBUJEM pridnega in zanesljivega delavca srednje starostne dobe za skladišče v centru mesta in za stalno zaposlitev, po možnosti z znanjem slovenskega jezika. Ponudbe na Primorski dnevnik pod šifro «Pošten».
TRIINPOLTONSKI zunanji hranilnik za nafto zelo ugodno oddam. Telefon 211221 med 19. in 20. uro.
PRODAJAM zemljišče ob avtocesti pri Križu 2900 kv. m. Telefonirati na štev. 225185.
KUPIM ali menjam stare kovance I-talije, Avstrije in Jugoslavije. Re-flektante prosim, da se udeležijo rednega sestanka »Notranjskega društva zbiralcev Postojna*: sestanki so redno vsako prvo nedeljo in drugi torek v mesecu v hotelu Kras Postojna v mali dvorani. Lahko pa tudi pri meni, frizerski salon Janko Ozbič — Ljubljanska 24 — Postojna.
ODDAJATE stanovanje^ Vzamemo v najem stanovanje ali hi,šo v okolici Trsta. Pismene ponudbp pa,lupra-v° Primorskega dnevnika pod šifro »stanovanje*.
A PRODAJ kuhinjska kredenca v dobrem stanju. Oglasiti se pri O-ffarju Jamniku, 63000 Celje, Slom-skov trg št. 8.
IŠČEM pisalni stroj v dobrem sta-n,u za domačo rabo. Telefonirati na št. 824787 (Bisiacchi).
IŠČEM hišo staro ali novo z vrtom ali brez. Tudi zazidljivo zemljišče. Telefonirati na št. 228390.
ZAVEDEN Slovenec išče trisobno stanovanje ali hišo v Bregu. Telefonirati na št. 231908.
PRODAM violino (l/l) in malo »gasilsko* črpalko po zelo ugodni ceni- Oglasite se na telefonsko številko 066 - 24211 vsak dan od 6. do 12. ure.
8ANCa Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
; '	S. P. A.
TRST - ULICA F. FILZMO - ' t4’«?	61-44B'
TEČAJI VALUT v MILANU DNE 3. 1. 1979
Ameriški dolar	827,—
Punt šterUng	1672,—
švicarski frank	500___
Francoski frank	179,50
Belgijski frank	27.50
Nemška marka	448,—
Avstrijski šiling	61,50
Kanadski dolar	660,—
Holandski flonnt	410,—
Danska krona	155,—
švedska krona	159,—
Norveška krona	189.—
Drahma	18.50
Mali dinar	38,50
Veliki dinar	39,-
menjalnica
vseh tujih valut
Gledališča
VERDI
Po desetih letih bo v gledališču Verdi spet nastopil baletni ansambel milanske Scale. Vrsta predstav se bo začela s «Pepelko* Sergeja Prokofjeva. Gre za delo, ki je v repertoarju vseh največjih plesnih ansamblov in solistov, za delo, v katerem je skladatelj ustvaril zelo ekspresivno glasbo. «Pepelka* sestoji iz treh dejanj, v katerih si sledi cela vrsta valčkov, mazurk in polk.
Za koreografijo «Pepelke» je tokrat poskrbel Paolo Bortoluzzi, ki bo tudi nastopil v vlogi «princa»., Glavni ženski vlogi bosta prevzeli Luciana Savignano in Anna Razi. Premiera «Pepelke» bo jutri, 5. januarja, ob 20.30, abonmajski turnus A za parter in stranske lože, E za balkon in stojišče. Prodaja vstopnic pri gledališču Verdi.
# * *
V	dvorani krožka za kulturo in umetnost bo Alberto Testa danes predstavil baleta «Pepelko» Sergeja Prokofjeva in Adamovo »Giselle*. Začetek ob 18.45.
ROSSETTI
Od jutri, 5. do 7. januarja. /Giorgio Gaber v «Polli di allevamento*. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
AVDITORIJ
V	nedeljo se bodo nadaljevali nedeljski koncerti s programom, ki bo v bistvu nadaljevanje prireditev v počastitev Vivaldija. Nastopila bosta komorni orkester gledališča Verdi in pa komorni zbor istega gledališča. Izvajali bodo «Credo» za zbor, godala in orgle ter «Gloria» za soliste, zbor, dve oboi. dve trobenti, godala in orgle s solistkama Mario Loredan in Aracelly Haengel.
Baletni ansambel gledališča Verdi bo nastopil v dneh 5., 6.. 8., 9. in 10. januarja ob 11.30 s posebnim sporedom za šole. Ravnateljstva, ki so zainteresirana se lahko obrnejo na tiskovni urad gledališča Verdi (tel. 62-931). Predstave so brezplačne.
Kino
La Cappella Underground Zaprto.
Ariston 15.30—22.00 »Ultimo valzer*. Erič Clapton, Neil Diamond, Johnny Mitchell, Ringo Starr. Barvni film.
Ritz 16.00-18.20-22.15 «Geppo il fol-le». Adriano Celentano in Claudia Mori. Barvni film.
Eden 16,30 — 19.15 — 22.00 «Assassinio sul Nilo*. Peter Ustinov, Jeane Birkin, Bette Davis, Mia Farrow, David Niven. Barvni film.
Grattacielo 16.30—22.15 «La collegda-le». Nino Castelnuovo, Marta Ka-thrin, Silvia Dionisio, Femi Benus-si. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.00 «Convoy, trincea d’a-sfalto*. Kris Kristofferson, Ali Mac-Graw, Ernest Borgnine. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 15.30 «Lo squalo 2», Barvni film.
Nazionale 15.30 »La carica dei 101». Walt Disneyeva barvna risanka.
Mignon 16.00 «La grande avventura continua* Drugi del. Barvni film.
Cristallo 16.00 «Eutanasia di un amo-re». Tony Musante, Omeila Muti.
Eilodrammatico 16.00 »Fatelo con me... bionde dolci danesi*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 »Grease*. John Travol-ta, Olivia Newton-John. Barvni film.
Aurora 16.30 «11 vizietto*. Ugo To-gnazzi, Michel Serrault. Barvni film.
Capltol 16.30 »Driver, 1’imprendibile*. R. 0’Neal, L Adjani, B. Dem. Barvni film.
Vittorlo Veneto 15.45 «Scherzi da pre-te». Pippo Franco, Lino Toffolo, Laura Trosrhel. Barvni film.
Volta Milje Zaprto.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 4. januarja
ANGELA
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.34 — Dolžina dneva 8.48 — Luna vzide ob 11.18 in zatone ob 23.44 Jutri, PETEK, 5. januarja SIMEON
Vreme včeraj: najvišja temperatura —1.5 stopinje, najnižja —4,8, ob 13. uri —1,5 stopinje, zračni tlak 1019,9 mb lahno pada, vlaga 20-odstotna, nebo jasno, veter 8 km na uro jugozahodnik, morje skoraj mimo, temperatura morja 9,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 3. januarja se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 19 oseb.
RODILI SO SE: Alessia Marchion-ni, Lorena Rumich,’ Alessandro Vir-dis, Federico Fattur, Gordana Mikic, Doriana Enne.
UMRLI SO: 78-letni Giovanni Per-tot, 78-letni Umberte Vicellio, 81-letni Livio Ragusin - Righi, 90-letna Maria Ota vd. Barut, 77-letna Giu-seppina Korošec vd. Tul, 77-letni Bruno Mascietti, 78-letna Lučia Ie-lencovich vd. Tonelli, 67-letni Alfre-do Terrani, 66-letna Teresa Sain vd. Giurgiovich, 79-letni Eugenio MontdCalvo, 70-letni Giovanni Volli, 82-letna Virginia Bracco vd. Santin, 76-letna Maria Cleva, 93-letna Enima Cerovaz vd. Cheni, 68-letna Berta Vivat vd. Levin, 75-letni Ferruc-cio Balbi, 63-letna Irma Levogich por. Spazzapan, 66-letni Mario O-veglia, 90-letna Giuseppina Puric vd, Tossut.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Mi-ramarski drevored 117, Ul. Combi 9. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec:	tel. 228-124; Bazovica:
tel. 226 165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141 ■ Božje polje: Zgonik:	tel. 225-596:	Nabrežina:	tel.
200-121; Sesljan: tel. 209-197: Žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124.
Razna obvestila
Glasbena matica obvešča obiskovalce koncertov, da bo klavirski recital Massima Gana 12. januarja 1979. Veljajo kupljene vstopnice: rezervacije je potrebno potrditi še enkrat. Prodaja vstopnic bo od 8. januarja dalje v pisarni Glasbene matice.
PO TAKRAT SE BOMO MORALI SPRIJAZNITI S SEDANJIMI TEŽAVAMI
V poldrugem letu se bo izboljšal sistem cestnih kemunikucij v Gorici
Dogradili bodo mejni prehod Štandrež - Vrtojba ter ga povezali na avtocestni priključek - Odprli bodo ločniški most - Celi mestni predeli bodo imeli več miru
ZDAJ JE NA VRSTI PREGLED OPRAVLJENEGA DELA
V PRIPRAVAH NA REDNI OBČNI ZBOR SPD GORICA
Skupščina bo 26. januarja v prostorih kluba «Simon Gregorčič*
T 5 :
križišče («rotonda») na Tržaški cesti, kjer naj bi se v nekaj mesecih (po večletnem zastoju) obnovila dela
TRŽAŠKA KNJIGARNA
sporoča qeryepj(n odjemalcem, da bo zaprta 5. in 6. januarja 1979 zaradi inventure.
Razstave
Ob 30-letnicl Filatelističnega kluba Koper je v Pokrajinskem muzeju v Kopru prvič v zgodovini jugoslovanske filatelije odprta razstava originalnih osnutkov za jugoslovanske znamke, ki jih je izdelal mojster Božidar Jakac. Na ogled so tudi študijske zbirke znamk članov Filatelističnega kluba Koper. Razstava bo odprta do 31. januarja 1979 vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. ure. Vstop prost.
Izleti
SPDT javlja, da je v nedeljo, 7. januarja, odhod avtobusov na smučarske tečaje točno ob 6. uri zjutraj na Foro Ulpiano.
Krzna! Jope! Našitki! Na tisoče primerkov! Dobite pri CERVO Koristni nasveti.
Krzna iz vseh koncev sveta po konkurenčnih cenah!
Viale XX. Settembre 16 - TRST
OBVESTILO
Zaradi notranjih preureditev pri urejevanju časopisa bomo od ponedeljka, 8. t.m. sprejemali vse objave v raznih rubrikah (izleti, razstave, razna obvestila, prosveta itd.) ter uokvirjene oglase društev in drugih organizacij najkasneje do 14. ure dneva pred objavo.
Informacije SIP uporabnikom
Številka 16 ni več v rabi.
Službo «Točne ure» dobimo samo če telefoniramo na
novo številko «161».
Točna ura 161
5iPSocieta'ltalianaperl'EsercizioTelefonico
Čez nekaj let bo drugače, toda sedaj se Gorica zgres ne more pohvaliti z dobrimi cestnimi povezavami, pa naj si bo to z Jugoslavijo kot z ostalim delom goriške pokrajine in globljim zaledjem države, kateri pripada. Samo poglejmo, zakaj.
Rdeča hiša, ozko grlo, da ožje skoraj ne more biti, jo povezuje z Jugoslavijo. Od potresa dalje je ločniški most prevozen samo v eno smer in je njegova prepustnost minimalna, za tovorni promet pa sploh prepovedana. Pevmski most, ki je dober, je slabo lociran in zato odročen. Pbtem imamo novi most pri štandrežu, ki bo v prihodnosti prevzel velik del teže, toda ni danes povsem izkoriščen, ker ima slabe dovozne poti. Južneje, pri So-vodnjah, je most, čez katerega je speljan avtocestni priključek Vileš -Gorica. Ta most tudi ni- uporabljiv, ker priključek ni še navezan na cestno omrežje.
Takšen položaj traja že nekaj let in bo še nekaj let trajal, vsaj, do ; takrat,, dokler ločniškega mo6ta ne" bodo dogradili in dokler se ne bo razvozlal- zapleten klobčič okoli mednarodne mejne postaje in okoli prometnic, ki so z njo povezane. Tu prihajamo do drugega, prav tako zapletenega vprašanja. In tudi s tem v zvezi moramo ponoviti zgornjo ugotovitev, da bo čez nekaj let, morda tudi samo čez poldrugo leto, boljše, toda danes imamo na Tržaški cesti še vedno takšno stanje, da si slabšega ne moremo želeti. Koliko let se že vozimo po ovinkasti cesti mimo tovarniških in skladiščnih hal, med stebri nad voznice, po. nasipih ter se vrhu vsega ustavljamo in čakamo v koloni, kadar imamo smolo, pred spuščenimi železniškimi zapornicami? Kolik« let traja takšno stanje? Pet, šest? Zdi se, kot da je minila večnost in da ji n.i videti konca ne kraja.
Pa vendar, nekaj se bo tudi na tem kraju premaknilo. Rešilna bilka je prav gotovo osimski spora--zum, ki je odstranil mejni preidem in ki je ustvaril pogoje za izgradnjo mejne postaje Štandrež - Vrtojba ter za povezave na avtocestni omrežji dveh držav. Med italijanskimi in jugoslovanskimi graditelji tega mejnega preheda so dosegli sog'asje o izgradnji tega mejnega prehoda najkasneje do pozne pomladi prihodnjega leta. Osemdeseto leto bi torej moralo predstavljati prelomnico v prizadevanjih Gorice, da na poudarjen način prevzame vlogo mostu v komunikacijskih in gospodarskih stikih med Italijo in Jugoslavijo. Morda nekoliko z zamudo v odnosu na druge podobne obmejne infrastrukture v naši deželi, ki so jih začeli graditi kasneje; toda vendar . ..
V tem poldrugem letu bo torej ponovno oživelo gradbišče na Tržaški cesti. Obnovili bodo delo na »roton-di», kakor jo tudi imenujejo. v u-radnih aktih, ter na vseh priključkih, ki jih ni malo in ki so dokončno podobo dobili prav z izdelavo variante splošnega urbanističnega načrta.
Prvenstveno nalogo mora na tem objektu opraviti državno podjetje za ceste ANAS Z zneskom okoli poldruge milijarde lir mora zgraditi nadvoz, ki bo potekal od križišča s cesto Fermi do «rotonde». Načrt je sicer izdelan, ni pa še rešen problem finansiranja. Država je tudi na tem sektorju, v primerjavi z izvoljenimi telesi, pokazala negibnost in počasnost, ki nimata primere. Zato bi bilo prav, da bi se ANAS zganila, da ne bi po njeni krivdi kasnila tudi ostala dela.
Izgradnja zapletenega križišča bo omogočila dohode na mejno postajo, v obe smeri avtoceste, v bodoči av-toport ter na cesto št. 56, ki bo peljala proti Vidmu. Tržaška cesta se bo pri Ul. Fermi razdelila v dve enosmerni cesti, ki bosta potekali vzporedno z nadvoznico ter bosta vodili na pokopališče in v Ul. Fermi.
Občinska uprava v Gorici se izgradnje svojega drieža tega objekta lahko takoj loti, ker razpolaga tako z načrti kot z denarjem.
Ob tem je sedaj potrebno spregovorili še nekaj besed o moinpm prehodu Skoraj vsak lod^n oddaia jo na dražbah električna dela, namestitev naprav za pnevmatično do-
stavljanje pošte itd. Prav v zadnjem času pa so uspeli premostiti še dve težavi. Izvajalec del je od dežele prejel 2,5 milijarde lir (četrta in zadnja faza) v gotovini za izgradnjo kanalizacije ter križišča (rotonde) s priključki na Tržaško cesto. Dražbo za kanalizacijo bodo razpisali spomladi, za dela na cestnem križišču pa ravno tako. V poldrugem letu bi morali vsa ta dela opraviti. Takšna zagotovila so nam dali projektanti in izvajalci. Ta zagotovila za trdno veljajo, pa čeprav bodo morali premagati precej tehničnih težav. Kanalizacija na mejnem prehodu bo skoraj šest metrov pod zemljo. Kolektor bodo spe-
ljali proti Štandrežu, kjer ga bodo povezali s tistim, ki prihaja iz Gorice.
Potrpeti bo torej potrebno še nekaj časa. Potem se bodo oddahnili kamionisti, avtomobilisti in tudi občani. Občani predvsem zato, ker tranzitni tovorni in osebni promet ne bo več potekal po mestnih ulicah, saj ga bodo speljali po obvoznicah izven mestnega središča in tudi njegove periferije. Nekoliko «slabše» bodo čutili utrip v mednarodni prostor odprte Gorice, zato pa bo postalo življenje v njej vsaj za nekatere predele mirnejše in tudi kultumejše. Zakaj tudi za to gre. In to navsezadnje niti ni malo.
Še pred koncem meseca se bodo zbrali na rednem občnem zboru, tokrat 32. po vrsti, člani Slovenskega planinskega društva v Gorici, da bi pregledali v minulem letu opravljeno delo, se pomenili o bodočih nalogah ter izvolili nov društveni odbor za obdobje naslednjih dveh let.
Dejavnost planinskega društva v Gorici, ki bo čez dobri dve leti slavilo že 70-letnico svojega obstoja in 35-letnico obnovitve dejavnosti, je Slovencem na Goriškem in v zamejstvu nasploh, dobro znana. Gre namreč za najbolj številčno društvo v Gorici (nad 600 članov), ki deluje neprekinjeno že od decembra leta 1945.
Včasih z večjim, včasih z manjšim uspehom, pravijo sedanji ob-bamiki, vendar z veliko mero optimizma, da bo že jutri, ali pa prihodnje leto boljše. Težave, take ali drugačne, pri tem pa velja posebej zapisati, da gmotne še niso najhujše, čeprav mnogokrat pogojujejo izpeljavo določenih načrtov, se bodo pojavljale tudi v prihodnje. »Kunst* obstoji v tem, kako jih obiti. Pri tem pa ima veliko, odločilno vlogo, dobra volja, ki jo pri planincih skoraj nikoli ne zmanjka.
Prav z upoštevanjem teh okoliščin goriški planinci ugodno ocenjujejo potek dejavnosti v lanskem letu. Čeprav je obračun izletov v gore nekoliko bolj skromen (krivo je tudi planincem prav gotovo nenaklonjeno vreme), je po drugi strani toliko bolj pomemben uspeh, ki ga je društvo doseglo na drugih področjih, predvsem z aktivno prisotnostjo na slovenskih osnovnih in nižji srednji šoli ter z vključitvijo v širši program prireditev ob lanskem 200-letnem jubileju Triglava.
Na področju zimskošportne dejavnosti je obračun za leto 1978 prav tako zelo ugoden, saj se je v tečaj smučanja prijavilo nad 70 članov, predvsem mlajših, zato nameravajo v društvu tej dejavnosti tudi v prihodnje posvetiti največ pozornosti.
Člane društva, ki bodo prevzeli dolžnosti za prihodnji dve leti pa čaka, poleg rednega dela,’ tudi težka naloga, pripraviti dostojno proslavo ob 70-letnici ustanovitve. Nekaj načrtov že imajo, kaj več pa bomo
najbrž slišali na občnem zboru. 26. t.m.
Takrat bodo tudi nagradili nekaj zaslužnih članov, dolgoletnemu odborniku in nekdanjemu predsedniku društva, Bernardu Bratožu pa podelili posebno priznanje.
iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiniimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiitiiiiiiiiiiAiiiiiiiiiuiiiiiiiiiu
PODATKI O GOSPODARSKIH CIBANMI
Le 2.177 ljudi se danes na Goriškem
■	■	■ ■■ v <	y«'"~ ■	■■■	■	'4
ukvarja izključno ^ kmetijstvom
Le kdor je vpisan v seznam kmetijskih podjetnikov, ima mož r Pst dobiti razne deželne prispevke ■ Največ kmetov v sorazmerju s prebivalstvom v Števerjanu in v Dolenjah
Na Goriškem je v sezname kmetijskih obdelovalcev zemlje bilo vpisanih ob zadnjem popisu konec lanskega oktobra 2.177 ljudi. Največ je bilo med temi neposrednih obdelovalcev, t.j. malih kmetijskih posestnikov, zelo majhno je bilo število kolonov ali spolovinarjev. Skoro neznatno po številu, kar precejšnje pa po zemeljski posesti, je bilo število posestnikov, ki jim predstavlja dohodek od kmetijstva polovico njihovih dohodkov.
Sezname sestavlja trgovinska zbornica po nalogu deželne uprave v upoštevanju določil, ki so vsebovana v deželnih zakonih štev. 10 iz leta 1972 in štev. 80 iz leta 1978. Dežela namreč daje kmetom razne denarne prispevke zato, da zgradijo novo hišo in gospodarska poslopja ali popravijo že obstoječe, razne prispevke za nakup strojev in tudi za ureditev kmetijskih površin, itd. Vse te prispevke pa dežela lahko da le tistim, ki se s kmetijstvom zares ukvarjajo, ki jim ni obdelovanje vrta, vinograda, ali malega posestva le postranska stvar, pa čeprav so nekoč bili kmetje.
Število kmetovalcev se stalno krči in če brskamo po seznamu bomo lahko ugotovili, da gre v precejšnjem primeru za stare ljudi. V goriški občini je bilo še pred približno desetimi leti 400 ljudi, ki so bili po poklicu kmetje, danes jih je le še 231. Po številu vpisanih v ta seznam je na prvem mestu občina Krmin, kjer je v seznam kmetov vpisanih 331 ljudi, na drugem mestu je Gradež (semkaj spadajo obsežna zemljišča v Fossalo-nu in Boscatu) z 281 kmeti, na tretjem je Gorica z 231 ljudmi.
Seveda je treba te številke ocenjevati tudi s stališča prebivalstva v posameznih občinah. Če upoštevamo to dejstvo lahko mimo rečemo. da sta na prvih mestih v tem pogledu občini števerjan s 113 kmeti in Dolenje s 104 kmeti. To je tudi razumljivo, saj je ekonomija teh dveh občin skoro izključno kmetijska in so se v obeh primerih kmetijstvu posvetili tudi mladi. To predvsem ker so se v zadnjem času znašli v ugodnem gospodarskem položaju zaradi dobre prodaje odličnih izdelkov, t.j. briškega vina.
iiiimMiiiiimiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiMMiMiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii
V Sovodnjah je danes le še 40 kmetov, v Doberdobu pa komaj 17. To pomeni, da se danes neznatno število ljudi v teh dveh slovenskih občinah ukvarja izključno s kmetijstvom. To pa nam ne daje popolne slike o kmetijski proizvodnji v teh krajih, kajti skoro vsi. ki so danes zaposleni v tovarnah, uradih ali ki imajo lastno trgovsko ali obrtno dejavnost, so ohranili svoja polja, svoje vrtove, svoje vinograde, velikokrat tudli hleve in imajo s tem opravka v prostem času.
Naštejmo sedaj število «čistih» kmetov v posameznih občinah Goriške. Koprivno 29, Krmin 331, Doberdob 17, Dolenje 104, Fara 112, Foljan 16, Gorica 231, Gradišče 78, Gradež 281, Mariano 87, Me-dea 56, Tržič 51, Moraro 17, Moš 34, Romans 133, Ronke 88, Zagraj 15, Škocjan ob Soči 129, Števerjan 113, Šlovrenc 37, Šempeter ob Soči 56, Sovodnje 40, Starancan 30, Turjak 46, Vileš 43.
NOVO LITO. NOVI CENE
Kruh v goriški pokrajini od torka dražji za 100 lir
Podražitev upravičujejo peki z višjimi stroški za osebje, energijo in surovine ■ Protest sindikatov
Novo leto je že prineslo nekaj novosti. Od torka dalje je namreč kruh v Gorici in na področju goriške pokrajine dražji za 100 lir po kilogramu. Seveda velja to za boljše vrste kruha, kajti za tako imenovani navadni kruh še zmeraj velja uradne določena cena, 580 lir za kilogram.
Peki utemeljujejo povišek predvsem z večjimi stroški za uslužbence, podražila pa se je tudi moka, dražja je energija.
Pri tem velja navesti, da je bila cena kruha v goriški pokrajini naj-
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi drevi ob 20. uri v klubski dvorani na Verdijevem korzu 13 v Gorici predvajanje dokumentarnega filma o
POTOVANJU
PO KITAJSKI
ki ga ie lani posnel MILADIN ČERNE.
Vabljeni!
nižja v vsej deželi. Z zadnjim porastom pa je cena tega osnovnega živila enaka v vseh štirih pokrajinah naše dežele. Zadnjič se je cena kruha zvišala pred enim letom. Tudi takrat so peki popravili cene raznim vrstam kruha za 100 lir po kilogramu.
V zvezi s podražitvijo kruha, je tajništvo sindikata delavcev prehrambene industrije izdalo tiskovno poročilo, v katerem protestira proti takemu sklepu ter zahteva naj pristojne oblasti preverijo utemeljenost razlogov, na katere se sklicujejo lastniki pekarn.
Angelo Colleoni: Rešimo jih pred genocidom
Te dni je izšla knjižica cSalvia-moli dal genneidiu* izpod peresa Angela Colleonija. Gre za nekak etnografski zapis o usodi kakih 5000 Indijancev na severu Hondurasa. Knjiga je izsek iz obširnega dela, ki ga je avtor začel pisati pred približno poldrugim letom.
Danes ob 10. uri pogreb Sava Vogriča
Tragična smrt mladega slovenskega dijaka Sava Vogriča je globoko odjeknila v naši javnosti. Vo-gričeva družina je v teh dneh prejela številne izraze sožalja, kar je bilo razvidno tudi iz sožalnih objav raznih društev v našem in drugih listih.
Pogreb Sava Vogriča bo danes dopoldne ob 10. uri iz kapele v goriški splošni bolnišnici; verski o-bred bo v goriški stolnici.
Zima je tudi na Goriškem pokazala zobe
Z dnevom raste tudi zima. Tako nekako pravi ljudska modrost, ki temelji na desetletja in celo stoletja dolgih izkušnjah. Dolžina dneva se je od božiča sem podaljšala za en petelinji korak, zadnje dni pa je krepko pritisnil mraz. Na Goriškem so včeraj zjutraj namerili kar precej stopinj pod ničlo. V poprečju okrog 9 do 10. Okrog 7. ure zjutraj je živosrebrni stolpec na mejnem prehodu pri Rdeči hiši ka zal celo 11 stopinj pod ničlo, v izpostavljenih krajih, posebno blizu Soče, pa je bila temperatura še za kakšno stopinjo nižja.
Živo srebro se je obdržalo okrog ničlo tudi v prvih popoldanskih u-rah, čeprav je bilo nebo popolnoma jasno.
Iz Tržiča poročajo, da so tam včeraj zjutraj namerili minus se dem stopinj Celzija, ob 13. uri pa je bila temperatura minus 0,5 stopinje.
Včeraj so pokopali Andreja Žabarja
Andreja Žabarja, dolgoletnega šolskega sluge na slovenski nižji srednji šoli »Ivan Triko* v Gorici, nj več med nami. Umrl je na novega leta dan v bolnišnici San Giu-sto, pokopali so ga včeraj zjutraj na goriškem pokopališču. Čez nekaj časa bi bil dopolnil 76 let.
Doma iz kanalskega Kala je v letih med vojnama delal v raznih krajih, bil tudi za rudarja v Toskani, oprijel se je tudi v Gorici vseh mogočih del. Ob razpadu italijanske kraljeve vojske je takoj šel v partizane, bil nekaj časa v 17. brigadi Simona Gregorčiča, zatem se je zaradi slabega zdravja vrnil v Gorico, kjer je delal kot terenec in član odbora Osvobodilne fronte v severnem kvartu. Nemci So ga aretirali 17. marca 1944, po nekaj mesecih so ga iz zapora izpustili. Nadaljeval je s terenskim deLcm do osvoboditve.
Po vojni se je vključil v delo naših manjšinskih organizacij. Po daljši dobi je končno dobil stalno mesto šolskega sluge na slovenski nižji srednji šoli, ki je takrat bila v Ulici Randacdo in tam ostal do upokojitve.
Preprostemu, a vestnemu našemu človeku, ki je bil tudi redni bralec našega dnevnika želimo, da bi mimo počival v domači zemlji, ženi Emi, sinovom in hčerki pa izrekamo naše sožalje.
Kino
(iurica
CORSO 17.00 — 22.00 »La carica dei 101». W. Disney. Izven programa risanka »Pierino e il lupo*.
VERDI 21.00 Nastop Giorgia Gaberja.
VITTORIA 17.00-22.00 »La lupa man-nara*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržit
EXCELS1QR 16.30-22.00 »Domani vin-co anch'io».
PRINCIPE 17.30-22.00 »Amarcord*.
J\ora Coricu in okolicu
SOČA 18.00-20.00 »Zemlja izgubljena v času*. Angleški film.
SVOBODA 18.00 - 20.00 »Mali greh*. Italijanski film.
DESKLE 19.30 »Dve minuti panike*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicoid, Ul. 1. maggio, tel. 73-328.
DEŽURNA lekarna v gorici
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa S. Giusto, KorZo Italia 244, tel. 83-538.
Izleti
Slovensko planinsko dfuštvo v Gorici obvešča, da je še nekaj prostih mest za avtobusni izlet, ki bo v nedeljo, 7. t.m. v Rabelj. Informacije na sedežu društva v Ul. Malt« štev. 2, telefon 24-95.
I III I I I I I —
V	počastitev spomina prijatelj« Sava, daruje Beno Vižintin 20.000 lir za prosvetno društvo Naš prapor.
V	počastitev spomina nepozabnega Sava, daruje družina Pavla Lutmana 50.000 lir za tabornike Rodu modrega vala.
V	isti namen daruje Kazimir« Pavlin 50.000 lir za tabornike Rodu modrega vala.
Namesto cvetja na grob Sava Vogriča darujeta Milka in Rudolf Devetak 20.000 lir za Rod modrega vala.
Avgust Lenardič iz Pevme, daruje za športno združenje Dom iz Gorice, 80.000 lir.
V	počastitev spomina Sava Vogriča daruje družina Rustja 20.000 lir za Di;aško matico.
Namesto cvetja na grob Sava Vogriča daruje trgovina Oskar Kb-vic na Pečf 10.000 lir za Društvo krvodajalcev v Sovodnjah.
člani fotografskega odseka prosvetnega društva Oion Župančič izrekajo hudo prizadeti družini Vogrič iskreno sožalje.
Oh težki nesreči, ki Je prizadela družino Vogrič, ob izgubi mladega Sava, izraža SMP.eKK, globoko so ialje.
Ob prerani izgubi Sa’ a, Izraža mla dinska gekcPa SSk globoko sožalj« družini Vogrič.
Ženski iniriativni o-h-or za Goriš ko izreka globoko sožalje hudo pri zadeli družini Vogrič ob izgubi st na Sava.
Goriška sekcija Socialistične stranke ItaHje izraže sorodnikom globoko sožalje ob smrti dolgoletnega člana
ANDREJA ŽAB4PJA
V imenu vseh bivših borcev izrek gnriška sekcija V/Pl - ANPI hud prizadeti družini svoje sožalje ol smrti
ANDREJA ŽABARJA
4. januarja 1979
VSEKAKOR NE V DUHU PRIJATiLJSTVA
Polemika ZDA-SZ o sibirski nafti
davno besedo je prevzela CIA ■ Sovjeti odgovarjajo in navajajo svoje konkretne podatke • Kaj pa umetni sateliti?
Čeprav so se odnosi med Moskvo in VVashingtonom spet nekoliko izboljšali in je podpis sporazuma SAL ' 2 tako rekoč pred vrati, vlada med tema deželama v splošnem bolj hladno vzdušje, rekli bi celo sibirsko razpoloženje, ki se posredno odraža v čudni polemiki v zvezi s Sibirijo. Ta polemika pa s stvarnostjo nima veliko zveze. Kaže, da gre prav zares za polemiko, ki ima drugotni namen in bi je torej ne bilo treba.
In za kaj pravzaprav gre? Po mnenju nekaterih ameriških krogov Sibirija ni tako bogata, kot so ugotovili sovjetski geologi, še pred nekaj leti so Sovjeti na veliko govorili o tem, kako se bo sibirsko področje naglo razvilo, ko bo japonska industrija pomagala Sovjetski zvezi s svojo tehnologijo in kapitalom. V programu je bila napeljava skozi Sibirijo velikanskih naftovodov in plinovodov, ki naj bi dovajali »črno zlato* in zemeljski plin tako rekoč na sam prag velikega potrošnika — Japonske. Če pomislimo, da je Japonska po svoji e-konomski zmogljivosti, točneje povedano po svoji industrijski moči tretja, morda celo druga država na svetu in da nima doma skoraj nič surovin, bi bilo logično, da bi ji Sibirija mogla nuditi velikanske količine rudnih in’ drugih bogastev.
Toda iz te sovjetske napovedi ni bilo nič, kar pa ne pomeni, da se v Sibiriji velika bogastva ne eksploa-tirajo. Nasprotno. Sibirija daje veliko nafte, plina in raznih drugih surovin, a je eksploatacija tega bogastva omejena na sovjetske zmogljivosti, ki seveda niso neizčrpne.
V	zvezi s tem je zanimiva v začetku omenjena polemika, ki se je začela pravzaprav lani v aprilu, ko so v krogih ameriške vohunske službe CIA sestavili «posebno poročilo*, ki zatrjuje, da bo črpanje nafte v Sovjetski zvezi v kratkem stagniralo, da se torej ne bo več razvijalo in večalo, nakar da bo leta 1985 prišlo v Sovjetski zvezi do e-nergetske krize, ko bo ta dežela, ki danes izvaža veliko «črnega zlata* v svet, začela nafto uvažati iz držav članic OPEČ. Ameriška eko-
' nomska revija «Business Week» pa je šla glede tega še za korak naprej in je zapisala, da se bo sovjetska Sibirija spremenila v «močvir-je», v katero se bo pogreznilo vse sovjetsko gospodarstvo. Ameriški ekonomisti in strokovnjaki namreč menijo, da so velike sovjetske naložbe v Sibiriji prevelike in bolj malo rentabilne glede na izredne »ibirske stroške.
Gornjim trditvam v tej polemiki odgovarjajo sovjetski ekohomisti. ki navajajo kup podatkov. Pri tem pa niso osamljeni. Londonski strokovni časopis »Financial Times* je pred časom navedel zelo konkretne podatke in pri tem uporabil tudi švedske podatke. Londonski list je zapisal, da bo Sovjetska zveza do leta 1985 izvoz svoje nafte potrojila in postala zelo nevaren tekmec zahodni petrolejski industriji,, ki že ni več tako polnokrvna zaradi ekonomskih težav, ki so zajele vse zahodno gospodarstvo.
V	polemiki so bolj ostri sovjetski strokovnjaki, med katerimi je na primer tudi sovjetski akademik Trofimuk, ki je znan geolog, specializiran za naftna ležišča. Trofimuk pravi, da so se bogastva nafte v zahodni Sibiriji povečala, ker so tam odkrili skoraj 150 novih ležišč.
S tem so se potrdila predvidevanja geologov, ki so začeli iskati nafto v paleozojskih zemeljskih plasteh. Seveda, pravi Trofimuk, bo treba tu proučiti še najprimernejši način, kako ta petrolejska bogastva ek-sploatirati.
Sovjetski gospodarstvenik in prav tako član akademije znanosti Angabegian je v svojih polemičnih izjavah tudi nekoliko jedek. V odgovoru na ameriške trditve je rekel, da «tisti, ki računa s stabilizacijo oziroma s prenehanjem razvoja eksploatacije sibirske nafte, bi moral živeti zelo zelo dolgo, da bi to doživel, vsekakor več kot traja poprečna življenjska doba*. K temu je še dodal, da so prav v času, ko je ameriška CIA objavila svoje podatke, naftaši v Sibiriji slavili velik praznik: načrpali so prvo milijardo ton nafte in to od leta 1964, ko so začeli v zahodni Sibiriji vrtati prve vrtine. Akademik Angabegian meni nadalje, da bodo črpanje pospešili in da ne bo treba čakati 14 let, da bi načrpali drugo milijardo ton, kajti že v letu 1978 je samo Sibirija dala 250 milijonov ton nafte, iz česar bi mogli sklepati, da bi mogla Sibirija dati eno milijardo ton nafte že v štirih - petih letih.
Sicer pa predvideva sovjetski načrt že čez dve leti proizvodnjo nafte v Sibiriji »najmanj 135 milijonov ton na leto*, vtem ko so Sovjeti že v letu 1977 dosegli svetovni rekord 500 milijonov ton v enem letu načrpane nafte. Sovjetska zveza je na tem področju svetovni rekorder, v črpanju zemeljskega plina pa zavzema drugo mesto.
Sicer pa akademik Angabegian navaja še sledečo primerjavo; A-meričani, pravi, so dokazali svoje velike sposobnosti, ko so v treh letih speljali čez Aljasko 1.300 km dolg naftovod s premerom 1.220 mm. To je vsekakor zelo velik in upoštevanja vreden podvig, pravi Angabegian. ki pa hkrati dodaja, da »sovjetski delavci v nič boljšem okolju in v nič boljših sibirskih razmerah položijo na leto prav tako dolge naftovode s še širšimi cevmi*. Mreža sovjetskih naftovodov z avtomatiziranimi čr-palnimi postajami meri že nad 60 lun*, piše agencija «Novosti».
V tej polemiki Sovjeti navajajo tudi nekatere druge številke, iz katerih povzemamo naslednje: e-na tona nafte velja na svetovnem tržišču 70 rubljev. V petih letih bodo iz vrelcev v zahodni Sibiriji načrpali eno milijardo 700 milijonov ton nafte v vrednosti 120 milijard rubljev. Ker bodo naložbe v ta dela stala 25 milijard rubljev, bo naftna industrija same zahodne Sibirije dala 95 milijard rubljev dobička. In teh sredstev bo še največ dobila sama Sibirija, kjer se bodo naftne in druge njene zmogljivosti lahko nemoteno razvijale, »tudi in seveda v nasprotju s tem, kar o Sibiriji in njenem razvoju menijo v krogih ameriške obveščevalne službe CLA*, zaključuje svojo polemiko sovjetski politični komentator Fjo-dor Brens.
Toda čeprav smo rekli, da gre za nepotrebno polemiko, se nam vsiljuje vprašanje ne le čemu vse to, pač pa tudi, kaj neki pravijo o tem znanstvene naprave na u-metnih satelitih. Te namreč ne vidijo le površine Zemlje, pač pa ji pogledajo tudi v drobovje...
Astronavtika v letu 1979
RIM — Izstrelitev 15 umetnih satelitov iz ZDA, prvi orbitalni polet ameriškega letala-rakete, dve poskusni izstrelitvi evropske rakete «Ariane», verjeten padec največjega vesoljskega ostanka a-meriške vesoljske ladje «Skylab* to so glavni predvideni dogodki v vesoljskem letu 1979. Poseben dogodek, ki ga pa ne moremo vključiti v ta program, je že 16 mesecev trajajoči polet sovjetske vesoljske ladje »Saljut 6», ki pravzaprav niti ni ladja, ampak vesoljski laboratorij, v katerem se je zvrstilo že več sovjetskih kozmo-navtskih posadk, katerih ena je tudi dosegla nov rekord v trajanju poleta. Sovjetski vesoljski laboratorij «Saljut* je doslej opravil že 7286 krožnih poti okoli zemlje in vse kaže, da bo še nadalje služil sovjetskih kozmonavtom v njihovih vesoljskih poskusih.
Prvi letošnji poleti se bodo začeli 25. t.m., ko bodo s Cape Ca-naverala izstrelili istega dne dva satelita in sicer tehnološki satelit «Scatha» ameriškega obrambnega ministrstva, torej vohunski satelit, z izstrelišča v Walops Islandu pa umetni satelit znanstvenega značaja «SAGE-A4. Za ostalih 13 satelitov datumov še niso določili. Gre za štiri satelite v službi vojske, za pet znanstvenih satelitov, za umetni satelit za proučevanje stratosfere, magnetskih polj, sonca in drugih pojavov, za dva satelita meteorološkega značaja ter za štiri satelite za mednarodne in interne telekomunikacije.
Novost na knjižni polici
Paket Cankarjeve založbe
Tokrat obsega «paket» pet del domačih avtorjev
V jesenski paket del domačih avtorjev je Cankarjeva založba v Ljubljani uvrstila im prvo mesto Otona Župančiča Pesmi za Berto, o katerih bomo poročali posebej. Drugo pesniško zbirko predstavljajo pesmi Ervina Fritza, zbrane pod naslovom Okruški sveta. To je po vrsti že četrta Fritzova pesniška zbirka. Pesnik Janez Menart ji je napisal spremno besedo in v njej poudaril, da se pesnik v bistvu ne razlikuje niti v tej zbirki od svoje prejšnje lirične zbirke. Vendar pa je svoj svet zožil in ga poglobil. Medtem ko je bil prej usmerjen bolj v svet okoli sebe, se je zdaj zagledal vase. Pojavljajo se nove teme, kot so smisel za življenje, negotovost, narodova usoda, umirjena ljubezen, tako da je to dopolnjena in poglobljena prejšnja poezija, le da je na višji ravni. Sicer pa je tudi za pesmi, zbrane v tej zbirki, značilna ironičnost, trpka satira in zajedljivost. Pri tem je zanimivo, da Fritzova poezija ni moderna poezija v smislu prostega verza in z nerazumljivimi metaforami, temveč je sicer moderna, toda rimana poezija s skoraj klasičnim verzom z izostrenim moralnim in socialnim čutom, rahlo ironijo in s satiro obravnava-joča pesnikov notranji svet in
svet okrog njega.
Med petimi novimi knjigami sta dva romana. Na prvo mesto moramo uvrstiti roman Janeza Kajzerja Macesen, ki predstavlja po svoji tematiki biografski roman o slovenskem predstavniku impresionistov, Ivanu Groharju. Knjiga velikega formata prinaša roman o slikarju, kar je avtor poudaril že v podnaslovu in kar je treba poudariti tudi v tem poročilu. Ne gre za biografijo, kot so nekateri, ki so vedeli za Kajzerjevo pisanje, pričakovali od avtorja. Gre vseskozi za roman, ki sicer uporablja vse biografske podatke iz Groharjevega življenja, ki pa vendar o-staja vseskozi romansirana pripoved o nesrečnem slikarju.
Prav v tem pa je odlika tega teksta, saj biografskih romanov o naših velikih možeh Slovenci nimamo posebno veliko.
Druga odlika je v tem, da je pisatelj predstavil Groharja kot navadnega človeka, kot gorenjskega fanta in podeželskega Slovenca, ki je sicer slikar in umetnik, ki pa hoče sebe in svoj narod predstaviti v velikem svetu. Tako gre v tem romanu za docela nov pogled na Groharja kot slikarja in človeka in za nov pogled na njegovo umetnost. Ker se je avtor izognil običajnim sol-
nilli*aiiiiliiiilli*lili«iiiiiiBiiiiiiaiiiiii>«(iiiiaiiiaiii»M*iitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiitiiiiiil|||||il||MI,|,l,|ltllll,ll,ll|,,lllll,||ltRlllllltlal|ll|ll|t||f B|||l||||||t|||||||||||||||||||at|||||(|||t|||||||||at||1|||||v|||||||||||||||||||t|(||(||a|||av
JAPONSKI METEOROLOGI SO SE SPRAVILI NA DELO...
Severni polobli se napovedujejo suše, poplave, neurja in druga zla
Vse to se ne bo zgrnilo nad nas takoj, pač pa v prihodnjih dvajsetih letih Severni del Zemlje bo zajela nova mala ledena doba - Vsi pa ne mislijo tako
TOKIO — Naši stari Zemlji in njenemu prebivalstvu, še posebej prebivalstvu bogate severne poloble se ne napovedujejo lepi časi. Japonski meteorolog prof. Junkiči Nemoto z univerze v Sai-tami severno od Tokia napoveduje severni polobli velike suše, pa tudi poplave, velikanska neurja, plazove in pomanjkanje. Tega japonski strokovnjak ne predvideva pod vtisom ali vplivom trenutnih zelo hladnih razmer v Kanadi in ZDA ter v vsej severni in srednji Evropi in še posebej v Sovjetski zvezi, kjer so zabeležili kar 55 stopinj pod ničlo, pač pa so te njegove napovedi plod dolgoletnega temeljitega proučevanja vremenskih razmer in klimatskih sprememb. Vrh tega se to ne napoveduje za kratko, pa tudi ne za dolgo dobo, kajti japonski meteorolog meni, da bo severna polobla to doživela že v našem stoletju, torej v prihodnjih 20 letih. Klimatske razmere bodo takšne, da bo prebivalstvo severne poloble utrpelo »veliko škodo na svojem premoženju* pa tudi »na zgradbah in gradbenih strukturah*, doživelo bo «velika uničenja v letinah*, k čemur dodaja, da «veliko ljudi bo izgubilo življenje*. Res je, da v začetku novega leta ni lepo najavljati kaj takega, ko bi bilo veliko prijetneje najavljati lepo bodočnost, toda japonski strokovnjak vztraja pri svojem in zatrjuje, da se človeštvu bliža v prihodnjih desetletjih »mala ledena doba*, ki da se je pravzaprav že začela.
Hkrati pa japonski meteorolog potolaži človeka s tem, ko zatrjuje, da «od 16. stoletja do danes smo že imeli in preživeli štiri podobne "male ledene dobe"*, kajti «ta mala ledena doba bo peta podobna zahladitev klime na svetu in to nas na nek način lahko pomiri in potolaži, ko hkrati u-gotavljamo, da je človeštvo razmeroma dobro prestalo štiri podobne male ledene dobe*. Tako dobesedno pravi prof. Junkiči Nemoto.
Japonski znanstvenik nadaljuje z ugotovitvami, ki jih tudi v naših zemljepisnih predelih že več let ugotavljamo in od časa do časa o njih tudi razpravljamo. Prof. Junkiči Nemoto pravi, da že nekaj let doživljamo razmeroma kratka poletja, medtem ko so se zime podaljšale, pa tudi jeseni in pomladj niso normalne. »Zime — napoveduje japonski strokovnjak — bodo bolj dolge, poletja bodo krajša in poprečna letna temperatura se bo znižala za eno ali celo dve stopinji v primerjavi s prejšnjo bolj toplo dobo, ki jo je Zemlja preživljala pred našo dobo*.
Pa ne le poprečni človek, tudi strokovnjaki opažajo, da se vremenske razmere na Zemlji spreminjajo, da se je stari ustaljeni red nekako sprevrgel. Morda, pravijo, ne velja to za vso celino, vsekakor velja za določena zemeljska področja, kjer so. te spremembe izrazite. Zato je svetovna meteorološka organizacija sklenila sklicati v februarju v Ženevi svetovno konferenco, ki bo obravnavala izključno to vprašanje. Konference se bodo udeležili strokovnjaki iz 148 držav, ki so članice svetovne meteorološke organizacije, strokovnjaki bodo proučevali klimatske spremembe v svetu ter morebitne posledice teh sprememb na kmetijstvo, ribištvo, pa tudi na vodna bogastva na zemeljski obli.
Hkrati pa je ista organizacija v dogovoru z mednarodno organizacijo znanstvenih združeni IC-SU napravila poseben raziskovalni načrt, ki se je začel izvajati s 1. decembrom in ki bo tra-
jal eno leto dni in bo obsegal meteorološka opazovanja in beleženja na vsej zemeljski obli na osnovi povsem določenih kriterijev. Znanstveniki in meteorološki izvedenci bodo z najrazličnejšimi tehničnimi sredstvi in modernimi pripomočki zbirali podatke o zračnem pritisku, o temperaturi, o vetrovih in vlagi. Vse te pojave bodo beležili na dva tisoč točkah na kopnem, na dvesto mestih v zemeljski atmosferi, vendar pa vedno nad kopnim, in na več kot tisoč mestih na oceanih, praktične'torej na okoli tri tisoč tristo točkah zemeljske oble in njene, atmosfere.
Načrt, ki so ga začeli že izvajati, predvideva uporabo tudi podatkov, ki jih bo posredovalo pet geostacionarnih umetnih satelitov, ki bodo oziroma ki so že bili «locirani» na krožno pot okoli Zemlje, vendar pa omejeno na ekvatorialni pas, ter nekaj drugih umetnih satelitov, ki bodo posredovali podobne podatke na Zemljo z raznih drugih položajev v vesolju, tako da se bodo krožnice vseh teh satelitov tako izprepletale, da bodo njihovi inštrumenti sproti beležili naj-
različnejše spremembe, do katerih prihaja v vsej zemeljski atmosferi. V januarju letos ter v maju bo več ladij, letal in vremenoslov-skih balonov krožilo po morjih in nad morji, da bi s posebnih opazovalnih položajev zbrali posebne programe, kako se ti podatki pravzaprav beležijo.
Vrnimo se k japonskemu strokovnjaku. Prof. Nemoto Zatrjuje, da je v severni polobli povprečna temperatura dosegla svojo najvišjo raven pred približno šest tisoč leti, torej štiri tisoč let po zadnji resnični Svetovni ledeni dobi. Seveda jemlje prof. Nemoto v poštev le poznejšo-dobo naše zemlje, namreč dobo, odkar lahko že govorimo o človekovi zgodovini na Zemlji, kajti v prejšnjih obdobjih so bile razlike mnogo večje, seveda če stopimo v prazgodovino Zemlj. in ne v našo prazgodovino, v prazgodovino človeštva. Toda od naj višje poprečne temperature izpred šest tisoč let se je ta na severni zemeljski polobli začela postopoma nižati in se še vedno niža. In čeprav nekateri meteorologi menijo, da se temperatura na Žemlji celo viša in da grozi
V teh dneh hudega mraza so si tudi golobi zaželeli malo več sonca, pa tudi kaj pice, ki je je bilo v preteklih dneh bolj malo (Foto M. M.)
človeštvu prav obraten proces, zatrjuje japonski strokovnjak, da se je od 1940. leta, to se pravi v 38 letih poprečna temperatura na Zemlji znižala za 0,3 stopinje C in da se bo ta temperatura v razmeroma kratkem času še bolj znižala in sicer že do leta 1990 za 0,2 ali celo 0,3 stopinje C,
Ko smo omenili strokovnjake, ki napovedujejo prav obraten proces, smo imeli v mislih tiste znane strokovnjake, ki ugotavljajo in tudi dokazujejo', da 'se zaradi izpušnih plinov 300 in več milijonov avtomobilov, dima iz stotisočev tovarniških dimnikov in milijonov d i tilnik o v iz staho-vanskih blokov ter iz raznih drugih elementov ustvarja v višjih legah zemeljske atmosfere nekakšen «klobuk», ki bo v bodočnosti imel vlogo stekla pri zimskih gredicah in se bo pod njim ustvarjala višja temperatura, ki bo povzročila kopnenje ledenikov in polarnega ledu, kar da bo privedlo do višanja ravni voda na morjih in oceanih, kar da bo pripeljalo do velikanskih poplav v vseh nižinskih predelih sveta.
To smo navedli le v toliko, da bi dokazali ali vsaj nakazali, da se mnenja strokovnjakov pogosto ločujejo. In posebno, ko gre za daljše napovedi, so te zelo pogosto zgrešene ali vsaj hudo tvegane. Sicer pa se vrnimo spet k japonskemu strokovnjaku.
Na pobudo prof; Nemota je japonska vlada leta 1972 ustanovila posebno delovno skupino, ki jo sestavljajo sami meteorologi. Ta skupina je ugotovila, da so spremenjene in iz leta v leto slabše vremenske razmere že povzročile veliko škode in uničile več letin na japonskem otočju, pa tudi drugod po svetu. Ta skupina je poslala nekaj svojih članov, japonskih meteorologov »v svet* in sicer v 20 držav, da «na kraju samem* proučijo klimatske spremembe, do katerih je v teh deželah že prišlo oziroma do katerih bo verjetno še prišlo, po mnenju krajevnih strokovnjakov, in je na osnovi zbranih podatkov ugotovila, da se poprečna klima na Zemlji od začetka šestdesetih let stalno niža, to pa vpliva na zračne tokove. Pravzaprav so ti strokovnjaki ugotovili, da je prišlo in da prihaja do večjih sprememb v severnih predelih severne hemisfere, kar pa da negativno vpliva tudi na zmernejši pas, to se pravi tudi vše do srednje Evrope.
beda j, ko se nam obeta, da bodo strokovnjaki z vsega sveta zbrali vse podatke in jih analizirali, bomo čez leto ali dve mogli z večjo gotovostjo govoriti o tem, ali se naši polobli zares napoveduje hladnejša to je ledena doba in vse, kar japonski strokovnjak z njo povezuje, namreč suša, poplave, velikanska neurja in tudi pomanjkanje ali celo neke vrste lakota.
.....................min......................................................................
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V svojem delu ukrepajte bolj po pre-
misleku kot po nagonu. Nekorektni ste v odnosu do osebe, ki vas ljubi.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) S pomočjo partnerja boste ugnali vse svoje nasprotnike. Iskreni odnosi na čustvenem področju.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne gledajte samo r.a slabe strani svojih sodelavcev. Vaša ljubosumnost je neutemeljena.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Mnogo ste tvegali, zdaj boste nagrajeni. Bodite bolj samozavestni, saj i-mate veliko odlik.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Samo od sebe ne bo nič prišlo, prenehaj-
Horoskop
te s pohajkovanjem. Ljubljena o-seba vam bo povedala, kar vam gre.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Znašli se boste v situaciji, ko boste morali odločno ukrepati. Neka bližja oseba vam bo povzročila neprijetnost.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) V nekem sporu ravnajte trezno, od tega je mnogo odvisno. Srečni boste, ker se bo nekdo vrnil k vam.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Vajeni ste trdega dela, ven-
dar ne pretiravajte. Nekdo se že dalj časa zanima za vas.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Izboljšani delovni pogoji, ki bodo koristni tudi za zdravje. Zaupajte poštenosti nekoga.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ne poganjajte se izključno za denarnimi uspehi. So še druge stvari, ki jih potrebujete. Razumevanje z ljubljeno osebo.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Poiščite si poslovnega sodelavca, ki mu boste lahko vse zaupali. Nepredvidene težkoče sorodnikom.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Denarja, ki ste ga posodili, ne boste več dobili. Prijeten večer s prijatelji.
zavostim pri predstavljanju u-metnikov stare generacije in ker tako podira stara in ustaljena gledanja na umetnike, je roman Janeza Kajzerja še posebno vreden priznanja. Ker se v delu združujeta dokumentarna zvrst in umetniška moč pripovedovalca, je Kajzerjev Macesen izjemno uspel biografski roman, kakršnih ni dosti na naših knjižnih policah. Pronicljiva pripoved, vseskozi sicer podprta z dokumentacijo, predstavlja dragoceno in obenem prijetno branje.
Pa še nekaj je: roman o Groharju ni samo roman o slikarju, temveč tudi roman o majhnih in ozkih slovenskih razmerah tedanjega časa.
Vinko Trinkhaus je izdal roman Zrušek, ki je eden redkih slovenskih pripovednih tekstov z rudarsko tematiko. Današnje življenje rudarjev v zasavskih revirjih je prvič opisano v , taki zaokroženi leposlovni pripovedi. Pisatelj, ki je nekoč sam rudaril 'in si s sa-moizobrazbo pomagal naprej, pripoveduje v romanu dramatično zgodbo o rudarju Anzi, njegovi poklicni in človeški usodi. Ta se ob rudniški nesreči nenadoma izostri in zadobi tragične dimenzije. Zdrušek sproži plaz, ki zaostri odnose med rudarji in rudniško upravo, v tem spopadu pa rudar Ariza omaga.
Pisateljeva pripoved je realistična, skopa, vendar dovolj živa v slikanju ljudi in napetosti med njimi. Zaradi teh lastnosti je ista tematiko avtor uporabil tudi za snov istoimenske televizijske igre, ki pa je bila brisana s traku in je avtor delo na novo napisal kot krajši roman.
Pa še ena zanimivost pri tej knjigi:	Kot sozaložnik nastopa
tudi Rudarsko elektroenergetski kombinat, ki je od Cankarjeve založbe odkupil 1.000 izvodov in jih bo razdelil med svoje delavce.
Zadnja knjiga je slavistična. Prinaša razprave, zapise in sestavke Lojzeta Krakarja, znanega sicer kot pesnika, ki pa se v tej knjigi predstavlja s svojimi kritično analitičnimi literarnozgodovinskimi razpravami. Knjiga prinaša zapisek o novem hrvaškem prevodu Prešernovega Sonetnega venca, korespondenco med Bleiuieisom in Koseškim z opombami, sestavek o Stanku Vrazu kot filologu, razpravo o bojih balkanskih naVodov s Turki je odmev teh bojev v slovenski romantiki.
Sledi sestavek o poljskem poetu Janu Kochanouoskem, sestavek s primerjavo treh ruskih prevodov Župančičeve pesmi Tiho prihaja mrak-nhft razprava Lermontov in Slovenci. Avtor je knjigi glede nar prepletanje različne vsebine nadel naziv Prepletanja ter tako nazorno predstavil javnosti svojo literarnozgodovinsko esejistiko. Knjiga, ki je opremljena z vsem dokumentarnim gradivom, je namenjena predvsem strokovnjakom, prav pa bo prišla vsem, ki jih ta literarnozgodovinska vprašanja kakorkoli pobliže zanimajo. Sl. Ru.
V Kabarovsku na daljnem vzhodu Sovjetske zveze je doživelo izreden uspeh delo dveh i-talijanskih avtorjev, Giuseppa Marotte in Belisaria Randoneja komedija «11 consolatore di ve-dove», ki so ga te dni prvič uprizorili v Sovjetski zvezi. Sovjetska kritika je delo pohvalila. Prav tako je pohvalila tudi moskovskega režiserja Nikolaja Mo-kina, ki je delo režiral.
Gledališče v Kabarovsku ima zelo bogat repertoar in v njem veliko del sodobnih tujih avtorjev. Trenutno pripravlja še Ber-tolta Brechta delo «Turandot o-ziroma kongres pleskarjev*.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti
13.00	Filo diretto
Na strani državljana
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
17.00	Vlakec
Pravljice, pripovedi in igre
17.25	Ihtavi, simpatični Braccio di Ferro
17.30	Paper moon, TV film Nadomestitev osebe
18.00	Argumenti
18.30	10 hertzov
Glasbena oddaja, ki jo vodi Gianni Morandi
19.00	Dnevnik 1 — KRONIKE
19.20	Happy days, TV film
V glavnih vlogah: Ron Ho-ward, Henry Winkler itd.
19.45	Almanah naslednjega dne Vremenska slika
20.00	DNEVNIK 20.40 Non stop
Glasbena oddaja
21.45	Dolly Filmske novosti
22.00	Posebna oddaja Dnevnika 1 ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Teatromusica
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.30	Tresei
Starši, kako to?, vzgojna oddaja
17.00	Buli in Bill, risanka
17.05	DEČKI PAVLOVE ULICE
po romanu Ferenca Molnarja
18.00	Italijani in drugi, prvo nadaljevanje Rimljani osvobodijo Italijo
18.30	Dnevnik 2 — ŠPORTNE VESTI
18.50 Dober večer s. ..
QUARTETTOM CETRA vmes TV film *Atlas Ufo Robot*
Vremenska slika
19.45	DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO
20.40 25 let italijanske televizije
22.00	Politična tribuna
Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
11.00	TV v šoli
15.20	SMUČARSKI SKOKI
16.55	Stare japonske pravljice 17.10 Hranilci sveta,
oddaja iz cikla Pogled v prihodnost
18.05	Zakaj smo uspešne, dokumentarna oddaja
18.35	OBZORNIK
18.45	Babičin vnuček
19.15	Risanka
19.30	TV DNEVNIK
20.00	V živo:
VRNITEV DOMOV
Koper
20.00	Dober večer: risanke
20.15	TV DNEVNIK
20.35	ŠTIRJE OBRAZI MAŠČEVANJA, film
Režija: Robert Lyn, igrata Lex Barker, Ann Smyrner
22.00	Cinenotes: Dovolj je hoteti, dokumentarna oddaja
22.30	Jazz na ekranu:’ Jazz kvintet iz Beograda
Zagreb
17.35	TV koledar
17.45	Kurir Goce Delčeva
18.15	Titova vizija socialističnega samoupravljanja
18.45	Humoristični klub
20.00	Aktualna oddaja 20.50 TV nadaljevanka
22.00	Akcije
22.20	Glasbena oddaja
ŠVICA
17.55	Detektiv
18.20	Zlato iz Hunterja, TV film
19.05	Prvih 365 dni življenja otroka
19.35	Stonehenge, dok. oddaja
20.45	Anonimni Benečan, film
22.15	Jazz club
TRST A
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00,
14.00,	15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše;
8.05 Jutranji almanah; 9.05 Mozaik melodij in ritmov; 9.30 Družina v sodobni družbi; 9.45 Disco mušic; 10.05 Koncert sredi jutra;
11.00 Miško Kranjec: «Strici so mi povedali*, 2. del; 11.35 Iz revij in glasbenih komedij; 12.(X) Glasba po željah; 13.15 Revija Zveze cerkvenih pevskih zborov 1978; 13.45 Gospodarska društva v deželi;
14.10 Danes bomo govorili o. . .;
14.30 Glasbene oblike in izrazi;
15.35 Priročnik lahke glasbe; 16.30 Kje je napaka?; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Epigram kot literarna oblika in njegov razvoj; 18.25 Za ljubitelje operne glasbe.
KOPER
6.30r*30, «-,30^9.30,; 10;89y 11,30;
12.30, 13.30, 14.30, 15.30. 16.25, 16.30,
17.30.. 18.30..19.3pA;^30,,21,30, 32,30	,	, ________ ________ ______
Poročila; 7.00 Dobro jutro v gla-' sporedov';18.08 Glasbena matineja; sbi; 8.32 Solisti klasičnih inštru- 9.05 Radijska šola za višio stop-
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.00 - 7.30 To noč, danes zjutraj; 8.40 Glasbena oddaja; 9.00 - 10.35 Radio anch’io; 11.30 Program z Mino; 12.05 - 13.30 Vi in jaz '78; 14.05 Glasbeni program; 14.30 Drugi časi, drugi glasovi; 15.05 Rally; 15.30 Errepiuno; 16.45 Srečanje z VIP; 17.05 Radijska igra; 17.45 Motivi iz filmov; 18.15 Vrt sladkosti; 18.40 Srečanje z D. Moreni in P. Crucittijem; 19.30 Nabožna oddaja; 19.35 Italijanske pesmi; 20.00 Program s Sandram De Paolijem; 20.30 Beatles in Angelo Branduardi; 21.05 Opera-quiz; 21.40 Martin Luther King, radijska igra; 22.10 Kombinacija zvokov; 23.08 Lahko noč od. .,
LJUBLJANA
7.00, 8.00, 9.00. 10.00, 11.00, 12.00
14.00,	15.00, 18.00, 19.00, 22.00, 24.00 Poročila; '6.20 Rekreacija; 6.50 DO bro jutro otroci!; 7.30 Iz naših
mentov; 9.15 »Bouvard e Pecu-chet»; 9.32 Lucianovi dopisniki;
10.00	Z nami je. . .; 10.10 Zmaj;
10.32	Glasbeni odmor; 10.40 Program z Vanno; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Glasba sprint; 11.45 Carosello curci — Cemed; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Kje se ustaviti; 14.10 Glasbeni program; 14.15 Družba in revolucija — Kako? Kdaj? Zakaj?;
14.33	Italijanski zbori; 15.00 Zmaj, pon.; 15.20 10 minut s pevcem Ta-vernese; 15.40 Zimska plošča '78;
16.00	Knjige na razstavi; 16.05 Glasbena oddaja; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.45 Reklame in zabavna glasba; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Mladi izvajalci; 19.33 Crash; 20.00 Opera; 20.32 Rock party; 21.00 Glasba s slovenskega juga; 21.32 Ansambel Erič Rogers; 21.45 Jugoslovanska pop glasba.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 12.00,
njo; 9.35 Narodne in ponarodele; 10.15 - 11.00 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 11.03 Uganite, pa yam zaigramo, . .; 12.10 Zvoki znanih melodij; 12.30 Kmetijski nasveti; 12,40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13. ure; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.05 Kon-cent za mlade poslušalce; 14.40 Enajsta šola; 14.55 Minute za EP;
15.30	Glasbeni intermezzo; 15.45 Jezikovni pogovori; 16.00 »Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.05 Z opernih odrov; 18.55 Pet minut za EP; 19.20 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z...; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Lepe melodije; 22.20 Dve sonati Aleksandra Skrjabina; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov; 00.05 -
4.30	Nočni program.
IIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||l|||||||||f|||||||||||||l||i||tt|l||l||„„„mm|||,m,|M|N„„||,|„||||M,|„„|„||„||||||||||||||||||||M|||||||||||||||||1|||||||n|||||||||||||||||||S
■	y,	.^ . ...	.	-
Patronat KZ - INAC svetuje
NEPOSREDNA POKOJNINA NA OSNOVI DELOVNE DOBE IMA DOSMRTNI ZNAČAJ
Vpr.: «V eni vaših zadnjih rubrik sem bral, da so mnogim ženskam preklicali socialno pokojnino, ko so prišle do 65. leta starosti in to zaradi dohodkov. To se mi ne zdi pravilno niti pravično. Tako lahko pričakujem, da bo i-sta usoda doletela tudi mojo ženo, ki ima minimalno socialno invalidnino, ker je imela sedem let dela. Če bo po 65. letu ostala brez penzije, jo bom moral preživljati jaz, ki imam malo višjo pokojnino. Kaj pa po moji smrti? Bo dobila kaj po meni ali ne? Hvala za pozornost».
S. L.
Ob branju vaše dopisnice sem takoj ugotovil, da ste napačno razumeli moj odgovor v tisti rubriki, ko je tekla beseda o socialnih pokojninah, ki jih je zavarovalni zavod INPS preklical v velikem številu, ker so družinski dohodki presegali po zakonu določeno mejo. Da bo vsem jasno, naj razložim, da ostaja bistvena razlika med socialno pokojnino, ki jo velikodušno dodelijo revnim in potrebnim državljanom, in pa minimalno invalidsko pokojnino, ki pa temelji na določeni delovni dobi. Kdor je bil svoj čas zaposlen kot podrejeni ali samostojni delavec in je bil redno socialno zavarovan, je na osnovi pokojninske dobe uveljavil starostno ali invalidsko pokojnino, ki je vsaj minimalna. Karakteristika te neposredne osebne pokojnine je, da i-
ma dosmrtni značaj in ni vezana ne na dohodke ne na druge okoliščine. Edinole invalidsko pokojnino bi INPS teoretično lahko preklical, kolikor bi se izboljšala možnost za zaslužek, kar pa je' dejansko skoraj nemogoče in se v resnici praktično ne dogaja.
Podoben je primer vaše žene, ki, če sem prav razumel, prejema minimalno invalidsko delavsko pokojnino. Po 65. letu ji INPS prav gotovo ne bo odvzel pokojnine. V primeru vaše smrti bi žena o-hranila svojo minimalno invalidsko pokojnino brez nikakršnega znižanja, poleg tega pa bi imela pravico do družinske pokojnine v višini 60 odstotkov vaše efektivne pokojnine, torej bi imela dve pokojnini.
Isto velja tudi za vas, če bi postali vdovec: poleg svoje pokojnine bi na osnovi zakona o izenačenju pravic med spoloma dobili še družinsko pokojnino v višini 60 odstotkov efektivne (ne minimalne!) invalidske pokojnine, ki jo trenutno prejema vaša žena. Kot vidite, ni razloga, da bi se razburjali.
* * *
OBVEZNO
ŽIGOSANJE
KMEČKIH
ZDRAVSTVENIH
IZKAZNIC
Vsi kmečki upokojenci, ki uživajo brezplačno zdravstveno oskrbo na osnovi zdravstvene knjižice
CD pens 2, morajo poskrbeti za letno žigosanje teh svojih dokumentov. Ta formalnost, ki jo o-pravi pokrajinska bolniška kmečka blagajna, omogoča upbavičencdm redno zdravljenje v bolnišnici. z|-to pozivamo vse kmečke upokojence, ki še niso žigosali svojih knjižic za leto 1979, naj to storijo čim-prej in se zato obrnejo neposredno na kmečko bolniško blagajno ali pa se lahko poslužijo kakega patronata.
# « •
DNEVNA ODŠKODNINA ZA POŠKODBO PRI DELU
Vpr.:«.7az imam že kmečko pen-zijo in ne plačujem več prispevkov, vendar še vedno kaj malega delam na kmetiji. Pred desetimi dnevi pa sem se udarila v palec desne roke in se bom morala zdraviti še nekaj dni. Kdaj lahko napravim prošnjo, da mi izplačajo odškodnino?»
G. G.
Prošnjo za dnevno odškodnino navadno upravičenec predloži na INAIL tedaj, ko se je njegova poškodba zazdravila in ne obstaja več začasna absolutna nesposobnost za delo. V vašem primeru pa sploh nimate pravice do kmečke dnevne odškodnine, ker po deželnem zakonu ta pritiče le aktivnim enotam, ki redno in pretežno o-pravljajo kmečko delo. Vi pa imate pravico le do zdravljenja.
SMUČARSKI SKOKI
DANES V INNSBRUCKU
Med favoriti tudi Norčič
Dosedanji del novoletne skakalne turneje potrdil prednost NDR, ČSSR in Fincev
5
4
3
2
Jugoslavija,
1
Po dobrem rezultatu v Garmisch-Partenkirchnu ima Bogdan Norčič tudi danes priložnost za visoko u-vrstitev
Po Oberstdorfu in Garmisch -Partenkirchnu bo danes v Innsbrucku na sporedu tretje tekmovanje 27. mednarodne novoletne avstrijsko-nemške skakalne turneje za «Trofe-Jo štirih skakalnic*. Za to tekmovanje vlada v alpskih deželah vsako leto veliko zanimanje, saj združuje dejansko vse, kar premore najboljšega svetovni skakalni šport.
Kaj sta pokazali prvi tekmovanji letošnje turneje? Dve sami tekmo-vanji (in od teh še eno okrnjeno) sta vsekakor premalo, da bi lahko še dali določeno sodbo o začetku letošnje mednarodne skakalne turneje. Toda nekaj podatkov sta nam prireditvi le nakazali. Če seštejemo uvrstitve na prvih deset mest v Oberstdorfu in Garmisch - Partenkirchnu, vidimo, da se je na ta obeh lestvic uvrstilo naslednje število tekmovalcev:
Vzhodna Nemčija Češkoslovaška Finska
Avstrija in Švica Sovjetska zveza,
ZDA in Poljska Če ob tem pogledamo še skupno lestvico, nam ta p kaže na prvih desetih mestih 3 vzhodne Nemce, 2 Čeh^lovaka ter po enega tekmovalca iz drugih petih držav.
Številke torej kažejo, da so vzh. N:mci kot ekipa ponovno zelo močni, saj so na teh dveh tekmovanjih osvojili po eno 2., 4., 5., 6. in 9. m sto. Prvo mesto jim je doslej sicer ušlo, toda njihovi tekmovalci so vsekakor glavni kandidati tudi za najvišjo uvrstitev, saj sta oba zmagovalca prvih dveh tekmovanj opra-Vl a dokaj «osamljen» podvig. Tako je zmagovalec iz Oberstdorfa, Ivanov, uvrstil v drugem nastopu e Po 40. mestu, zmagovalec drugega tekmovanja, Čehoslovak Sam-k Pa je bil v prvem nastopu tako s ab, da se na skupni lestvici sploh ni uvrstil med prvo deseterico.
Vzhodnim Nemcem slediio vsekakor Čehoslovaki, ki so si doslej kar štirikrat priborili mesto med prvo deseterico, tem pa sledijo Finci s tremi uvrstitvami. Avstrijci in Švicarji imajo po dve uvrstitvi, vendar nič ne kaže. da bi lahko doseg’j kaj več, čeprav so prvi o-svojili eno 4., drug: pa 3. mesto.
Na splošno pa lahko rečemo, da je kakovost tekmovalcev dokaj izenačena. Doslej se je med prvo deseterico prerinilo kar petnajst tekmovalcev (od dvajsetih možnih) iz devetih držav. To pa pomeni, da letos ne moremo govoriti o sezoni velikih favoritov in sezoni velesil, tako da imajo ob Vzhodnih Nemcih Jn Čehoslovakih (ter morda Finem) možnost za visoko uvrstitev tudi posamezni tekmovalci iz mnogih drugih držav Eno od teh priložnosti je doslej Izkoristil, tudi Jugoslovan Bogdan Norčič, ki je z osvojitvijo drugega tnesta v GA-PA pripravil eno največjih presenečenj letošnje turneje. Presenetil pa je, seveda le tiste, ki Norčiča ne poznajo. Fant je namreč izreden borec, drzen in pravi lovec na daljave (spomnimo se nje-
govega rekordnega poleta 181 m v Planici!), vsemu temu pa je letos dodal še dobro tehnično in kondicijsko pripravljenost, tako da je bil njegov uspeh vse prej kot slučajen. To potrjuje tudi dejstvo, da se je že na prvem tekmovanju uvrstil na zelo dobro 13. mesto ter je zato trenutno na šestem mestu skupne lestvice.
Današnje tekmovanje je zato odprto mnogim možnostim. Absolutnega prvaka ni. Ekipno se bodo verjetno ponovno izkazali tekmovalci NDR (in morda jim bo tokrat uspelo pobrati tudi prvo lovoriko), toda velike možnosti imajo tudi mnogi drugi tekmovalci, med temi pa tudi Bogdan Norčič. Če že ne na samem vrhu, pa vsaj tik pod njim.
TENIS
las (Argentina), 5. Dibbs (ZDA), 6. McEnroe (ZDA), 7. Gottfried (ZDA), 8. Ramirez (Mehika), 9. Solomon (ZDA), 10. Barazzutti (Italija).
ŽENSKE
1. Evert (ZDA), 2. Navratilova (ČSSR), 3. Goolagong (Avstralija), 4. Wade (Velika Britanija), 5.
Tumbull (Avstralija).
* ♦ *
B. Slove Izločena
WASHINGTON - Na ženskem mednarodnem teniškem turnirju v Washingtonu je 19-letna Američanka Anne Smith nepričakovano premagala Nizozemko Betty Stove s 6:7, 7:5, 6:3.
Nekaj ostalih izidov prvega kola: Navratilova (ČSSR) - Antonopolis (ZDA) 6:0, 6:1; Shriver (ZDA) -Durr (Fr.) 6:2, 6:4; Casals (ZDA) -Walsh (ZDA) 3:6, 6:3, 6:3.
NOGOMET
Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je kaznovala Avel-lino s kaznijo petih milijonov lir, zaradi nekorektnega obnašanja navijačev tega kluba med prvenstvenim srečanjem 17. decembra.
* * *
V trening tekmi v Frosinoneju je istoimenski klub premagal italijansko državno vojaško nogometno reprezentanco z 1:0.
KOŠARKA
V 1. ITALIJANSKI LICI
Tesna zmaga Hurlinghama
V zelo izenačeni tekmi so včeraj Tržačani premagali Jollycolombani iz Forlija z dvema točkama razlike
Hurllngham - Jollycolombani 82:80 (42:42)
JOLLYCOLOMBANI: Giacometti, Solfrizzi 20 (2:5), Zonta 12, Fabris, Griffin 23 (3:5), Lasi 10 (2:2), Dal Seno 4, Cordella, Bonora, Carlson 11 (1:1).
HURLINGHAM: Laurel 27 (5:7), Jacuzzo 2, Meneghel 2, Bechini 19 (5:8), Scolini 7 (1:2), Forza 4, Boston 21 (1:2), Ritossa, Pieri, čuk.
SODNIKA: Brianza iz Milana in Tallone iz Vareseja.
PON: Meneghel (31), Griffin (40). Po dokaj izenačeni tekmi je Hur-lingham v razburljivem finišu premagal ekipo Jollycolombani iz Forlija. Gostje so krepko razočarali in tudi Američan Griffin, ki so ga pred prvenstvom predstavljali za izrednega asa, je le v nekaterih akcijah pokazal, kaj zna. Jollycolombani je v drugem polčasu (predvsem po zaslugi Solfrizzija) že vodil s sedmimi točkami, nato pa sta Bechini in Laurel vodila juriš domačinov, ki so tako dosegli izredno dragoceno zmago.	Marko
A - 2 LIGA IZIDI 10. KOLA
Hurlingham - Jolly	82:80
Postalmobili - Pagnossin	96:93
Šarila - Bancoroma	82:83
Mobiam - Juvecaserta	118:91
Acentro - Rodrigo	79:65
Pintinox - Superga	85:86
Eldorado - Manner	89:84
A -1 LIGA	
Mercury - Antonini	83:79
Billy - Perugina	83:81
Arrigoni - Amaro Harrys	88:77
Emerson - Mecap	84:81
Chinamartini - Scavolini	106:70
Canon - Sinudyne	87:81
Gabetti - Xerox	85:64
ijHPRrram-	s.:.	
	
J. Connors in C. Evert najboljša v letu 1978
NORWALK — Ameriška specializirana revija «Tennis Magazine* je objavila seznam najboljših i-gralcev in igralk v letu 1978.
MOŠKI
1. Connors (ZDA), 2. Borg (Švedska), 3. Gerulaitis (ZDA), 4. Vi-
.......................................................................................................................................................
Proseško Primorje dve tekmi na tujem
Zaradi izgredov med tekmo 2. no-gonetne amaterske lige Primorje -Opicina je deželna nogometna disciplinska komisija odredila Primorju prepoved igranja na domačem igrišču za dve koli.
Istočasno pa je za eno leto izključen spremljevalec moštva Darij Husu.
* * *
Danes bo v Italiji na sporedu nekaj prijateljskih nogometnih tekem in sicer naslednje: Piacenza - Ca-tanzaro, Pomezia - Lazio in Spe-zda - Genoa.
Iz planinskega sveta
Planinstvo
kot naša vsakdanjost
Spet bomo polagali račune, pretveza za to pa je novo leto 1979. Seveda se bomo v tem našem opisu omejili na planinstvo in na vse to, kar je v zvezi z njim, čeprav je širše vzeto tudi planinstvo le del našega vsakdana, ki sestoji za večino od nas iz službe, ki nam jemlje verjetno največ energij, nato pa še študija, prosvetnega dela, hobija, nato, zakaj ne, zabave, dodatnega dela, politike. . .
Torej najprej naše društvo SPDT, ki spremlja zamejsko dogajanje v temnih in tudi svetlih letih, od prvih povojnih let do dans. Društvo ima preko 500 aktivnih članov, njen predsednik pa je že dve poslovni dobi inž. Pino Rudež, ki je nasledil dr. Sonjo Mašero, ki je društvo vodila celih 12 let.
Sedaj pa kronika pravkar minulega leta našega društva: konec januarja se je zaključil nadvse u-spešen smučarski tečaj v Rava-sclettu in na Zonkolanu, ki je trajal šest nedelj, na sneg pa je vsako nedeljo popeljal preko 100 zamejskih smučarjev. Kar 94 jih je tečaj zaključilo, ti pa so prejeli tudi odlikovanje za svoj trud v obliki zlatih in srebrnih zvezdic.
Februarja je bil ob pustu zelo uspešen družabni večer.
Pozimi so redno hodili na izlet odrasli člani SPDT in sicer v bližnjo kraško okolico, mladi vodiči na-
ODBOJKA
V SOBOTO V RAZNIH PRVENSTVIH
Startalo bo več naših šesterk
V moški C ligi kar trije naši zastopniki ■ Tudi v 1. ŽB tri naše ekipe
Medtem ko so v polnem teku nekatera odbojkarska prvenstva v mlajših kategorijah in se bo po praznikih nadaljevalo prvenstvo v ženski B ligi, se bo v soboto pričel še prvenstveni ples v moški in ženski C ligi, v 1. moški in ženski diviziji ter v 2. moški diviziji. Prvenstvo v 2. ženski diviziji pa se bo pričelo 20. januarja.
MOŠKA C LIGA
V	3. moški ligi bomo imeli letos kar tri zastopnike: Bor, Kras in 01ympio iz Gorice. Če se ne motimo, je prvič v zgodovini naše odbojke, da igrajo kar tri naše šesterke v tej konkurenci. Lansko leto je vrsta Bora izpadla iz B lige, odbojkarjem Krasa in 01ympie pa je u-spel kakovostni skok iz 1. divizije. Za Tržačane pomeni korak nazaj, saj so morali po dveh letih zapustiti drugoligaško konkurenco, ki jim je v preteklosti' prinesla nekaj izredno lepih uspehov.
Vrsta Krasa zasluži za lanski kakovostni skok vso pohvalo, toda o-meniti moramo, da so Božič in tovariši v preteklosti že igrali v tretji ligi. Glede na zadnji veliki razvoj italijanske odbojke pa je uspeh Zgo-ničanov še toliko bolj spodbuden.
Za goriško 01ympio pa pomeni igranje med tretjeligaši prvi tovrsten uspeh in zadoščenje. Goričani so dosegli največji uspeh s tem, da so v preteklosti že igrali v tej ligi pred 10 leti. Ni potrebno torej posebej poudarjati, da pomeni to za goriško in vso našo odbojko še dodatno spodbudo in s tem še toliko večjo prvenstveno obveznost.
Ob vsem tem lahko le upamo, da bodo vsi trije naši zastopniki tudi ob koncu prvenstva obdržali status ,. tjeligaša.
Ostali tekmeci v skupini naših treh šesterk so še: CUS Benetke, Moglia-no Veneto, Scatolificio 4 S Videm, Torriana Gradišče ter Apies Fiu-me Veneto.
ŽENSKA C LIGA
V	soboto se bo začelo tudi prven-
stvo v tretji ženski ligi, V lanskem prvenstvu sta v tej kategoriji nastopala od naših predstavnikov Breg in Sloga, ki sta pristala na zadnjem in predzadnjem mestu na lestvici in tako izpadla. Pred približno mesecem dni pa je iz rimske odbojkarske federacije prišla vest, da so Slogo ponovno vključili v to prvenstvo.	/
S Slogo bodo v B skupini C lige
nastopale tudi naslednje ekipe: Pal-lavolo Bolzano iz Bočna, Mogliano iz Mogliana Veneta, Spinea iz istoimenskega kraja iz okolice Benetk, Corridoni iz Foljana, AGI iz Gorice, Azzurra prav tako iz Gorice in La Scarpoteca - Torriana iz Gradišča.
Iz lige kaže, da bodo izpadle kar tri ekipe, v višjo ligo pa bo napredovala ena. Prvenstvo bo torej izredno zahtevno.
Novinca v ligi sta tokrat Spinea in Azzurra. Do novosti pa je prišlo pri Corridoniju, ki ga je zapustil dolgoletni trener Cej.
Bolzano iz Bočna se je moral lani iz tehničnih razlogov odpovedati prvenstvu v B ligi in je tako nazadoval. Ekipa, ki je ljubiteljem naše odbojke dobro znana, saj je vrsto let nastopala- v isti skupini kot naše šesterke, pa je zelo solidna.
Iz B lig©: je, nazadoval tudi Mogliano Veneto, ki pa igra, posebno na domačem igrišču, izredno borbeno in učinkovito.
Kaj pa Sloga? Povsem jasno je, da čaka naša dekleta težavno prvenstvo. Tudi tu je prišlo, v primerjavi z lansko sezono, do spre membe: v vrste Bora je letos prestopila Debenjakova, ki je bila od lani standardna igralka Sloge. Poleg tega pa je morala prav tako lanskoletna standardna ig.aika Anica Čuk pred dvema n secema na operacijo in bo zato začela s treniranjem šele sedaj. V primerjavi z lanskoletno zasedbo bo letos Sloga nastopala tudi brez švageljeve in Artačeve, ki sta nehali z igra njem.
Ekipo Sloge bodo tako v letoš njem prvenstvu sestavljale v glavnem zelo mlade igralke, ki so se sicer izredno vestno pripravile na prvenstvo. Dekleta znajo res uc.n-kovito zaigrati, kar pomeni, da v prvenstvu nikakor ne bi smele odigrati podrejene vloge.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
V 1. moški diviziji letos med dvanajstimi ekipami ne bo nobenega slovenskega zastopnika. Prav toliko članov bo štelo tudi prvenstvo v 1. ženski diviziji, ki zavzema celotno področje naše dežele. V tej družbi pa bodo letos poskušale prvenstveno srečo kar tri naše vrste: Kontovel, Breg in Hrast iz Doberdoba.	i
Odbojkarice Kontovela že vrsto let igrajo v tej konkurenci. Hrastu iz Doberdoba pa je lansko leto u-
spel velik met, kljub temu, da se je trener Gergolet srečeval med prvenstvom s svojimi varovankami s številnimi težavami. Naša tretja ekipa — Breg — pa je morala po končanem lanskem prvenstvu zapustiti družbo tretjeligašev. Tako kot v preteklosti tudi letos bo v tej konkurenci izredno zanimivo, ker poleg tega, da je še kar precej dolgo in se vsako leto uveljavljajo mlade in nadarjene odbojkarice.
Med našimi tremi ekipami ima vsaj na papirju nekoliko več možnosti za visoko uvrstitev in morda tudi napredovanje Kontovel, ki bo letos spet igral v popolni postavi.
Za prijetno presenečenje lahko poskrbijo tudi zastopnice iz Doline, za Hrast pa bi pomenil obstanek v tej konkurenci uspeh, ker izkustvo je odločilno pri vseh igrah. Iz našega mesta bosta igrala v tej konkurenci dva tekmeca: S. Luigi in J-ulia, ostale šesterke pa so še:
Prata, Libertas Krmin, Pav Despar Videm, Virtus Vigonovo, Rivignano,
Donatello iz Vidma ter Ginnastica iz Spilimberga.
2. MOŠKA DIVIZIJA
Tako moška kot tudi ženska 2. divizija sta bili iz praktičnih razlogov razdeljeni v dve skupini: moških ekip je devetnajst, ženskih pa dve manj.
V prvi moški skupini igra Dom iz Gorice, ki bo v prvem kolu prost.
Ostali tekmeci Doma pa so: Intre-pida, Agi Gorica, Vivil Villa Vicen-tina, Solaris in Inter 1904 iz Trsta, SAO PAULO — Udeleženci novo-Pro Cervignano ter Libertasa iz letne «corride» v Sap Paulu so se Gorice in Krmina.	| prejšnji večer pomerili tudi na sta-
1 dionu Pacaembu v raznih razdaljah.
V nedeljo se bo ponovno nadaljevalo prvenstvo 2. amaterske nogometne lige, v kateri na Tržaškem nastopa pet naših društev, na Goriškem pa • ieno. Najbolje je trenutno uvrščena bazoviška Zarja, ki je na samem vrhu lestvice in se torej poteguje za prestop v višjo ligo. Prav zato menimo, da bodo imeli v nedeljo Brežani (na sliki med prvenstvenim srečanjem s Costalungo) v tekmi z Bazovci težko nalogo, če jim bodo hoteli iztrgati točko ali pa celo obe
ATLETIKA
MITING V SAO PAULU
Kuzmanovic prvi na 3.000 m
Premagal je Francoza Bousterja - Fava drugi na 5.000 m
NOGOMET '■
Beiiugi ne bo igral
BOLOGNA — Novi trener Bologne Marino Perani je držal obljubo. Ko je prevzel vodstvo ekipe, je namreč dejal, da bo pri sestavi moštva izredno strog in da bo uvrstil v ekipo le tiste nogometaše, ki so v najboljši formi.
No, Perani je za nedeljsko tekmo s Torinom pus.il izven ekipe kar državnega reprezentanta Maura Bellu-gija. Nogometaš je takoj reagiral in kaže, da se je celo potožil pri predsedniku kluba in da je baje izrazil željo, da bi v prihodnji sezoni prestopil v kak drug italijanski klub.
V	teku na 3.000 m je Jugoslovan Slavko Kuzmanovič osvojil 1. mesto. Kuizmanovič je bil hitrejši od Francoza Bousterja, ki je zmagal na novoletnem teku po ulicah Sao Paula in Kolumbijca Tibaduize.
V	teku na 5.000 m je Italijan Fa va osvojil drugo mesto.
MOŠKI 1.500 m
1.	Parreiras (Braz.)	3’53”08
2.	Leao (Braz.)	3’36”04
3.090 m
1.	Kuzmanovič (Jug.)	8’14”01
2.	Bouster (Fr.)	8T4”06
• 3. Tibaduiza (Kol.)	8’15”00
5.000	m
1.	De Araujo (Braz.) 14'26”01
2.	Fava (It.)	14’29 ’09
3. Bergara (Braz.)	14’31”08
10.000 m	
1. Palomares (Meh.)	28’50”07
2. Guadarrana (Meh.)	28’52”07
3. Santos (Kol.)	29’04”06
ŽENSKE	
3.000 m	
1. Dominguez (Meh.)	10’17”06
2. Roias (Niz.) '	10’20”04
	
V naualj;vanju prve jugoslovanske lige v hokeju na ledu so Jesenice premagale Kranjsko goro s 7:4, Celje pa zagrebški Medveščak s 3:2.
Na svetovnem mladinskem prvenstvu (do 20. leta) v hokeju na ledu v Stockholmu so se uvrstile v finalno skupino SZ, ČSSR, Švedska in Finska. Iz polfinalne skupine pa so izpadle ZDA, Norveška, Kanada in ZRN.
šega društva pa so vodili mnogo osnovnošolskih otrok na izlet vsak mesec. Sklepni izlet za osnovnošolsko mladino je bil konec maja na Matajur, ko se je povzpelo na to goro kar 50 otrok z 10 vodiči.
Smučarska sezona se je zaključila z nadvse uspelimi, že 12. zimskimi športnimi igrami, katerih se je udeležilo nekaj nad 300 tekmovalcev, ki so predstavljali prav vsa zamejska športna društva, vabilu na tekmovanje pa so se odzvali tudi slovenski smučarji s Koroškega. Tekmovanje je bilo na progi Pascut v Ravasclettu, izteklo pa se je brezhibno.
Naslednja važnejša akcija SPDT je bila prav gotovo organizacija 7. srečanja zamejskih planinskih društev z obmejnimi planinskimi društvi iz Slovenije. Srečanje se je razraslo v pravi planinski in vsezamej-ski praznik, saj se je tisto nedeljo, 11. junija, v Bazovici, kjer se je po pohodu po Glinščici slavje zaključilo, kar trlo ljudi.
Poletje je potekalo v znamenju nekaj dobro uspelih, večdnevnih visokogorskih izletov, predvsem pa v znamenju proslav 200-letnice prvega pristopa na vrh simbola Slovencev, Triglav. Proslave tega važnega jubileja so se odvijale celo poletje kot na tekočem traku, zamejski planinci pa so ga proslavili z enotedenskim štafetnim pohodom iz Trsta v Bohinj, kjer je bila 27. avgusta osrednja proslava, ki jo je prenašala jugoslovanska televizija po vsej državi. Ta posrečen štafetni pohod sta priredili in izvedli SPDT in SK Devin, trajal pa je teden dni. Planinci so se podali na pot 19. avgusta iz Glinščice, prehodili pa so tržaški in goriški Kras, poleg tega pa tudi Benešlo Slovenijo. Mejo so prečili na Kobariškem, preko Krna in Komne pa so dosegli svoj cilj, Bohinj. Ves pohod je prehodilo kar 22 planincev, ki so vsi dobili mnogo žuljev, skupno pa se je pohoda udeležilo 64 ljubiteljev narave, ki so prehodili vsaj en odsek poti.
V	šolski sezoni so se skoraj na vseh zamejskih osnovnih in srednjih šolah zvrstili znani slovenski planinci, kot so dr. Habe iz Postojne ter vodja himalajskih odprav Aleš Kunaver. Mladim, potencialnim planincem sta predavala o lepotah svetovnih planin, predvsem pa slovanskih. Ob prekrasnih barvnih diapozitivih so bili učenci navdušeni.
S prihodom jeseni je takoj nastopil vsakoletni tradicionalni *Dan planincev» našega društva, ki je bil tokrat na kriški gmajni, začel pa se je v Barkovljah s tekmoval nim ocenjevalnim pohodom. Jeseni so se spet pričeli izleti za osnovnošolsko mladino, pa tudi izleti po Krasu za odrasle. V poznih jesen skih mesecih je bilo že treba misliti na prihodnjo smučarsko sezono.
SPDT je tudi za to sezono organiziralo smučarski tečaj v smučanju ter'tudi smučarsketiiu teku, nanj pa se je vpisalo rekordno število 200 tečajnikov, ki se bodo tudi tokrat kar šest nedelj podajali na sneg. Dvakrat so že šli decembra meseca, štirikrat pa bodo šli januarja tega leta.
Od važnejših letnih akcij bi o-menili razna planinska predavanja znanih slovenskih alpinistov, ki so bila vsa zelo dobro obiskana. Višek je predavateljska sezona dosegla verjetno konec novembra, ko je bil v Gregorčičevi dvorani v Trstu na sporedu «planinski večer*, z nagrajevanjem vseh udeležencev pohoda Trst-Bohinj. Takrat je bila dvorana daleč pretesna, da bi sprejela vse goste.
Nazadnje bi omenili tudi žalostne dogodke, ki pa se jih je treba spomniti. Junija je po dolgi bolezni umrl dolgoletni zamejski planinski delavec Stanko Perovšek, konec julija pa je v Dolomitih, na steni Pala del Rifugio omahnila v smrt verjetno najboljša evropska alpinistka Tiziana Weiss, ki smo jo tudi slovenski planinci dobro poznali. Konec novembra je na mangartskem pogorju izginil mladi slovenski alpinist Peter Štoka.
• * •
V	Sloveniji je bil lanskoletni najvažnejši planinski dogodek triglavska proslava, najbolj razveseljivo pa dejstvo, da se je število članov vseh planinskih društev povečalo na skoraj 100 tisoč; torej planinstvo je pravi nacionalni šport.
Kaj pa novosti v svetovnem pla-
ninskem merilu? Toliko jih je, da jih prav res nima smisla naštevati. Odprave se vrstijo za odpravo, stene padajo, vedno manj nemogoče je osvajati najvišje gore na svetu, omenili pa bi tu morda svojevrsten Messnerjev rekord z dne S. maja: osvojil je vrh Everesta brez kisikove maske. Kaj takega bo težko ponoviti.
Kratke iz SPDT
To nedeljo, 7. januarja se bo snet nadaljeval smučarski tečaj SPDT. Zbirališče tečajnikov bo ob 6. uri na Trgu Ulpiano v Trstu (pred sodnijo), ko bo tudi odhod vseh štirih avtobusov. Tokrat je snega dovolj, tako da se bodo smučarji z gondolo podali kar na Zon-colan nad Ravascletto, seveda, če bo vreme držalo, oz. ne bo pihal premočan veter. Tečaj se bo nato nadaljeval še vse tri nedelje v januarju, ko bo tudi društveno smučarsko tekmovanje, ki se ga bodo obvezno udeležili vsi tečajniki, lahko pa se ga bodo tudi vsi člani SPDT. 13. zimske športne igre, ki bodo zaključile letošnjo smučarsko sezono, bodo (kot že lansko leto) v Ravasclettu, vendar pa na dveh progah, ker bo predvidoma tekmovalcev ogromno.
* * *
Jutri, v petek, se bo na stadionu *1. maj*, s pričetkom ob 20.30, nadaljevala predsmučarska telovadba za odrasle, ki jo vodi že od oktobra meseca prof. Ivan Furlanič.
Dušan Jelinčič
NOGOMET
V PRIJATELJSKI TEKMI
Tesni zmagi Torina in Juventusa
V	okviru priprav na nadaljevanje prve italijanske nogometne lige sta turinska prvoligaša včeraj odigrala dve prijateljski tekmi.
Torino je doma premagal Monzo s 4:3 (2:1). Strelci za Torino so bili: Graziani 2, Pulici in Zaccarelli, za Monzo pa sta bila uspešna: Silva 2 in Blangero.
V	Novari pa je gostoval državni prvak Juventus, ki je premagal domačo istoimensko ekipo le z 1:0. E-dini zadetek tekme je dosegel Bet-tega v 32. minuti.
TENIS
PRVENSTVO AVSTRALIJE
Guiliermu Vilasu
prvo mesto
MELBOURNE — Argentinec Guil-lermo Vilas je osvojil 1. mesto na teniškem prvenstvu Avstralije. Vilas je v finalu po treh urah igre premagal presenetljivega Avstralca Johna Marksa s 6:4, 6:4, 3:6, 6:3.
Med ženskami je slavila Avstralka Christine 0’Neill, ki je v finalu premagala Američanko Betsy Nagel-son s 6:3, 7:6.
V moških dvojicah sta prvo mesto osvojila Poljak Fibak in Avstralec Warwiek. V odločilnem srečanju sta premagala avstralski par Kronk-Letcher s 7:6, 7:5.
PLAVANJE
Ob zaključku plavalne sezone 1978 so v Kranju pripravili plavalno tekmovanje v vseh kategorijah, kjer so skupno zrušili kar 11 državnih in 7 republiških rekordov.
OBVESTILA SK Devin
obvešča, da se bo smučarska telovadba, ki je bila med počitnicami prekinjena, redno nadaljevala od 10. januarja z Istim urnikom
in bo v istih dneh.
• * *
SPDT
obvešča, da se bo v nedeljo, 7. januarja, redno nadaljeval smučarski tečaj SPDT v Ravasclettu o*, na Zoncolanu. Zbirališče in odhod avtobusov bo ob 6. uri na Trgu Ulpiano v Trstu (pred sodnijo).
• • •
ŠD Mladina
obvešča, da se bo baletni tečaj, ki je bil med počitnicami prekinjen, redno nadaljeval od danes, 4. januarja, z istim urnikom.
--MIŠKO KRANJEC-
Nekoč bo lepše
( Dve povesti)
83.
Dajala mu je ključe, mu gledala v oči in vprašala tiho, izzivajoče:
«Tovariš Komar — kaj vse to pomeni?*
-Bolni ste, Majda, pojdite k zdravniku,* ji je ta odvrnil.
•Nisem... to ste si vi izmislili...*
•Bolni ste... zelo ste bolni!* je potrdil.
Ni ji preostalo kaj drugega, ':akor da se je obrnila In šla. Morala bi iti, četudi bi jo poslali v smrt.
Pri zdravniku je morala čakati dobre pol ure. ker j0 prišlo vmes nekaj, kar je zavleklo. Že je Majdo imelo, da bi pobegnila v svojo pisarno. Slutila je, da se tam nekaj dogaja. Vendar se je premagala: to bi postalo še bolj sumljivo. Nemirna, bolestna je čakala v čakalnici. — A ko jo je spet pognalo, da bi odšla, ker jo je to čakanje razburjalo, in ko je že prijela za kljuko na durih, se je kakor nalašč prismehljal v sobo zdravnik, jo lepo Prijel pod pazduho rekoč:
• Pa pojdimo, da vidimo, kaj je naši lepotici!* y ordinacijski sobi se je začelo vsestransko zasliše-
vanje, ki jo je do kraja uničilo: tokrat se zdravniku ni mudilo kakor sicer pri bolnikih. Odgovarjala je suho, zmedeno in mislila le na to, kaj se zdaj dogaja v magazinu.
•Zakaj sem morala na pregled k vam?* je vprašala zdravnika, ko je ta bil z vsem gotov. Pogledal jo je, kakor da je ne razume. Dejal je:
•Bolni ste...*
•Kaj mi je?» je vprašala.
•Bolezenski dopust dobite,* je odvrnil po ovinkih. ♦Morali boste paziti nase ., mladi ste, iz jekla pa vendar ne.» Kaj drugega ni povedal. Razmišljala je, če je tudi on zapleten v zaroto. Da je za vsem zarota, ni prav nič dvomila. Ključe je bila morala dati Komarju. Ni bilo kar tako, to je Majda vedela. Že res, da razne kontrole niso ničesar odkrile. Komar pa ni kontrola. Sam jo je bil naučil raznih trikov pri teh poslih, sam je znal odkriti sleherno malenkost, če se je le potrudil. Ni dvomila, da Komar zdaj pregleduje račune zadnjih tednov. Če bi hotel biti natančen in če bi ne bil spreten, bi imel dela več kot za cel dan. Komarju ne bo treba. Komar že ve, kje in kako se da.
Ko je obstala na cesti, jo je obšlo, da bi bilo najbolje oditi domov, pospraviti najnujnejše stvari in po begniti. Denarja je še imela za vlak. V gore — tam čez mejo!
Spet ji je ta «meja» zablodila po mislih. In ko se je opajala z njo, si je gredoč kupila sladoleda, ne da bi vedela, kaj ji je bil ta sladoled zdaj tako potreben. Da čez mejo! Na zahod ali na vzhod — vseeno. Na zahodu človek lahko obogati, na vzhodu se lahko politično dvigneš. Obe poti sta mikavni. Samo stran od tod, kjer bodo
človeka zaprli in obsodili in kjer ne bo nikdar imel ni-kake časti.
Toda namesto teh lepih sklepov, ki bi se po njih rešila, se je Majda vrnila v —• magazin. Ni vedela, kaj jo žene. A spet se je pojavilo v njej tisto, kar je bilo očeta zadržalo pri njej, ko jo je bil obiskal, in kar jo je pognalo pri Gorišku v obračunavanje. Sele ko je stala pred Okrajnim magazinom, se je zavedela, da namenoma leze v pogubo. Toliko da ni zajokala, ko je to spoznala, a si je samo rekla-.
•Saj ne morem pobegniti... ne morem!*
Ko je šla k šefu po ključe, se je tresla kot šiba na vodi. Vendar	je	bila	sila	radovedna,	ali	je Komar kaj
odkril ali ne.	V	tej svoji	napetosti, v	tej	pripravljenosti
bi opazila vsako misel na njegovem obrazu. Vsaj sama je tako mislila. Hkrati je čutila, da prav po nemarnem, že kar nesramnem izziva usodo: namesto da bi pobegnila, gre zdaj k šefu, kjer jo ta lahko pridrži, dokler ne pridejo po njo.
«Aha, vi ste, Majda?- je rekel suho Komar, ko je nekaj časa morala čakati, ker je podpisoval akte. Videz je bil, da se	je	šele	zdaj	spomnil, kaj hoče. «Po ključe ste prišli?	Skoraj	sem	že pozabil.	—	No, kaj pravi
zdravnik?*
Opazovala ga je. «Ali tako spretno hlini?* jo je navdalo, «ali pa ni ničesar odkril?* Naglas pa je odvrnila-«Pravi, da sem bolna... nekakšen bolezenski dopust da mi je potreben!* Posmehovala se je, sebi in Komarju. Pred nos mu je molila nekakšno spričevalo že kar izzivajoče, nesramno, kakor bi se norca delala. Komar se je bežno ozrl po listu in dejal, ne da bi jo pogledal:
•Da, dopust... Dva tri dni boste morali počakati. — No, pojdite!*
Niti ene prijazne besede ni imel zanjo. Ni več dvomila, kaj se pripravlja. Bilo pa je čudno: prej je delala velike načrte za beg. A ko je bilo treba pobegniti, se je predala čakanju in lahkomiselnim predstavam: »Morebiti pa le ni nič...*
Ko je zdaj Komar stopil v sobo, se je zdrznila. Vedela je, da se je začelo. Vstala je, a je morala spet sesti: noge je niso držale. Žalostno se je nasmehnila, da bi pred šefom zakrila zadrego in slabost. Ta ji je rekel:
•Majda, zaklenite vse tu... pojdite z menoj.*
Zakaj ni pobegnila? jo je obšlo. Tam so velika mesta, velik, lep, tuj svet, v katerem lahko utoneš. Nihče se ne spotika ob te, živiš, kakor sam hočeš! A tu prej spolitizirano, zdaj pa to zlagano življenje!
Se zjutraj jo je bilo navdalo, da bi stopila h Komarju in mu vse priznala in naj bi se potem zgodilo karkoli. Že je celo odšla do njegove pisarne in že dvignila roko. Potrkala pa ni in tudi ne vstopila.
Zdaj je zaklepala blagajno, miznice. Pogled ji je splaval skoz okno proti hribom, ki so se kopali v poznopo-letnem soncu. Sonce, pokrajina — vse je postalo mikavno, kakor da je samo tam lepa, zlata prostost, ki bi mogla človeka pomiriti na njegovi žalostni poti, na poti proti smrti. Ker Majda je odhajala v smrt...
Vročična, tresoča se po vsem telesu je tavala za šefom, ki je kadil cigareto. Bila je prepričana, da jo v njegovi sobi čakajo ljudje z Notranjega odseka. «Le kateri me bo odvedel?* se je vprašala radovedno, ker je tiste ljudi poznala: sami mladi fantje, ki je z njimi mnogo plesala. Zdaj se bo na ta način «sprehodila* z njimi po cesti.
Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) -Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Magglo 1
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprei plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
4. januarja 1979
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izda ja| in tiska I
LJzrr ^2n.“h|
f ^ Trst 2aIožnikov FIEG
PROCES V CATANZARU SE JE VČERAJ NADALJEVAL
Valpredov branilec Calvi o preusmeritvi preiskave na «anarhistično sled»
Notranje ministrstvo, SID in kvestura z lažnimi ali izkrivljenimi informacijami preprečili ugotovitev resnice
CATANZARO — V Catanzaru se je včeraj po daljši prekinitvi žara di novoletnih počitnic nadaljeval proces zaradi pokola na Trgu Fontana. Na 240. zasedanju porotnega sodišča je imel besedo branilec a-narhista Pietra Valprede cdv. Gui-do Calvi, ki bo svoj poseg predvidoma zaključil danes. Kot je znano, je javni tožilec predlagal oprostitev Valprede obtožbe pokola in njegovo obsodbo na šest let zaporne kazni zaradi «zločinskega združevanja*.
V uvodnem delu svojega posega je Calvi orisal prvo fazo preiskave po strašnem atentatu v Milanu in trdil, da usmeritev preiskave na a-narhističpo sled ni bila sodna napaka, pač pa logična posledica takratnega »političnega okvira*. Poudaril je tudi, da se je takratni notranji minister Restivo lagal parlamentu, ko je dejal, da preiskovalci delujejo v vseh smereh, že naslednjega dne pa so vse evropske policije dobile iz Rima navodila, po katerih je bilo treba krive? atentata iskati v anarhističnih krogih.
Za preusmeritev preiskave je poskrbela tudi vojaška obveščevalna služba — SID, kot zgovorno dokazujejo prigode tako imenovanega »poročila Serpieri*. To poročilo, ki ga je SID prejel že 16. decembra 1969, štiri dni po atentatih, se je v izvirni verziji ukvarjal le z vprašanjem alibija Maria Merlina in omenjal kot pobudnika atentata Guerina Seraca in Leroya, za katerega je celo rimska kvestura vedela, da gre za znana fašistična prevratnika. Toda sam SID je pozneje to poročilo predelal in označil dvojico fašistov kot »anarhista* z očitnim namenom, da bi vztrajali na »rdeči sledi*. Prav tako se je SID dolgo upiral, da bi razkril ime avtorja poročila, z razlago, da morajo ščititi lastnega informatorja. Zaščita je bila v tem primeru tudi utemeljena glede na dejstvo, da sta bila Serac in Leroy povezana s Črno internacionalo in bi se verjetno bila sposobna maščevati nad informatorjem, toda to dokazuje tudi, da so v SID dobro vedeli, kdo sta Serac in Leroy.
Po drugi strani pa je Calvi obtožil tudi kvesturo, da je skušala prevarati preiskovalnega sodnika. V političnem uradu kvesture so namreč do podrobnosti poznali delovanje anarhističnega krožka «22. marec*, ko pa so imeli v njem lastnega agenta Salvatoreja Ippolita, ki se je vtihotapil v skupino pod lažnim imenom Andrea. Agent je dnevno poročal predstojnikom o delovanju krožka in zato so na kvesturi dobro vedeli, da niso bili a-narhisti sposobni uresničiti tako široko zasnovanega načrta, kot je bila vrsta atentatov 12. decembra 1969. Zgovorno je tudi dejstvo, da so med preiskavo na sedežu krožka našli le prazno steklenico piva, dve sveči in 750 lir v blagajni, to pa je bilo tudi vse, kar so anarhisti premogli.
In končno se je odvetnik Calvi zaustavil še ob domnevnih povezavah med anarhisti in fašistično
celico iz Veneta. V tej zvezi je u-gotovil, da je to vprašanje raziskovalo kar devet preiskovalnih sodnikov, nihče od njih pa ni mogel najti nobenega najmanjšega znaka, da bi ta povezava zares obstajala.
Kot smo omenili, bi moral odv. Calvi svoj poseg zaključiti danes. Za njim bo na vrsti drugi Valpredov branilec, odv. Marco Janni.
(tm)
V restavraciji eksplodirala jeklenka
MILAN — Včeraj opoldne je v restavraciji «11 Giaguaro* v Caron-nu Pertuselli v Lombardiji prišlo do eksplozije, ki je hudo ranila lastnika lokala in njegovo ženo ter še drugih sedem klientov. Med eksplozijo se je vnel hud požar, ki so ga gasilci po več urah le s težavo pogasili.
Napitnica kitajsko-ameriškim vezem
m %
»S	■ V
Gala sprejema v proslavitev normalizacije kitajsko - ameriških odnosov se je včeraj udeležil tudi bodoči pekinški veleposlanik v Washingtonu (na sliki desno), ki je med napitnico naglasil, da bo sodelovanje med velesilama zajezilo sovjetski »ekspanzionizem in agresivnost*	(Telefoto ANSA-UPI)
■iiiNiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiimiiiiiiimHiiiNiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiimmiiiiimmiiiiii................................n
LETOŠNJA ZIMA PODOBNA ONI IZ LETA 1929?
V Italiji je mraz nekoliko popustil Vsa Evropa pod debelo snežno odejo
Severno od Alp se bo položaj v prihodnjih dneh poslabšal, pri nas pa bodo otoplitve s sneženjem
RIM — Zagotovila italijanskih meteorologov, ki trdijo, da ni sedanji val mraza nič posebnega, le s težavo prepričajo nayadnega človeka z ulice, ki doživlja eno izmed najhujših zim svojega življenja. Čisto drugačnega mnenja pa so meteorologi severne in vzhodne Evrope, za katere je letošnja zima najhujša odkar Vsak dan beležijo vremenske podatke, se pravi v zadnjih sto letih.
Človeka pa bolj kot znanstvena ugibanja in teorije zanimajo vesti, ki so bile tudi včeraj »strupeno mrzle*. Na sončni Siciliji, kjer ob nasadih južnega sadja rastejo žive meje kaktej in so v teh dneh že zacveteli mandeljni, je sneg pobelil široka območja pri Taormini, Mesini in v Dolini templjev pri Agrigentu, kar ne pomnijo že petdeset let. V Caltanissetti so namerili 15 stopinj pod ničlo. Še vedno so pretrgane vse pomorske veze s Sicilskim otočjem. Eolsko otočje je pobelil sneg, kar še ne pomnijo, ob Ustici pa je pihal veter s sunki do 120 km na uro. Položaj je še vedno dramatičen na skoraj vseh obalah Tiren-skega morja, čeprav je jakost valov nekoliko popustila. Dokončni ob-”ač”n škode bo mogoč šele čez nekaj dni, a že sedaj je jasno, da bo škoda presegla več desetin milijard lir. Razbesnelo morje je tudi raz-
galilo vse pomanjkljivosti manjših italijanskih pristanišč, saj niso va-lobrani sploh zaščitili zasidranih plovil.
Včeraj je snežilo tudi v številnih območjih južne in srednje Italije, le na severu .je bilo jasno in suho vreme. Položaj se je torej bistveno izboljšal. Še vedno pa so zastoji v Abrucih, v Markah, v Basilicati, v Umbriji in Moliseju, kjer je na vseh cestah razen na obalnih potrebna zimska oprema. Kot rečeno, je bilo na severu predvsem suho vreme, tudi temperature so se nekoliko dvignile, v hribovitih območjih pa so še vedno dosegle 20 stopinj pod ničlo. Številni potoki so zmrznili, ledene plošče so bile tudi na površini Til-menta in Nadiže, ki jih je sonce le s težavo topilo.
Severno cd Alp pa je položaj še vedno skrajno dramatičen. Na Poljskem so tanki in helikopterji prepeljali živež in gorivo odrezanim vasem, v obeh Nemčijah se položaj ni bistveno spremenil, v vzhodnem Berlinu so celo pričeli varčevati z električno energijo. Severnoevropski meteorologi so namreč skrajno pesimistični v svojih kratkoročnih in dolgoročnih napovedih. V prihodnjih dneh naj bi prišlo do novih prodorov hladnega zraka, ki bi sovpadal z istočasnimi vlažnimi atlantskimi frontalnimi motnjami, kar bi polo-
MIIHIIIIfHHIIIIIflllllllinilllllllllHIIIIMIimifnHIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliniltllllllllllllMIIIIIIIHMIIIIIIIMimillllllllllllllllllllllllllllllllllllll
LE DAN PO UMORU POMOČNIKA GUVERNERJA V SAN SEBAST1ANU
Pripadniki ETA ubili vojaškega guverner ja madridske pokrajine
General Costantino Ortin Gil jc bil na tem položaju šele od decembra lani
MADRID — Pripadniki vojaškega krila baskovske separatistične organizacije ETA so včeraj ubili vojaškega guvernerja madridske pokrajine Costantina Ortina Gila. A-tentat so izvršili na las podobno predvčerajšnjemu napadu na majorja Joseja Mario Herrero, pomočnika vojaškega guvernerja pokrajine San Sebastian ob Biskajskem zalivu, ki je bil, kot znano, pri priči mrtev.
Triinšestdesetletnega Ortina Gila, ki je bil imenovan za guvernerja šele 18. decembra lani, je pričakala skupina štirih teroristov pred poslopjem, v katerem je stanoval. Po pričevanju redkih očividcev, sta z revolverjema oborožena terorista bila v zasedi v neposredni bližini hišnega vhoda, tretji je sedel v nedaleč parkiranem avtomobilu s pri žganim motorjem, četrti pa stal na preži na bližnjem vogalu, da bi kril komando. Brž ko je žrtev stopila iz veže na pločnik, da bi se napotila proti avtu, v katerem jo je čakal uradni šofer guvernerskega urada, sta se mu morilca približala ter ga iz neposredne bližine štirikrat ustrelila v glavo. Nato je četverica z divjo vožnjo po mestnih ulicah izbrisala za sabo vsako sled.
Šofer je napadenega nemudoma prepeljal v kliniko »Francisco Franco* (za pokojnim fašističnim diktatorjem pač le mora ostati kak spomin...), kamor pa je Ortin Gil dospel že mrtev. Generalova smrt je napravila tako v mestu kot v vsej državi seveda globok vtis, predvsem pa je zmedla vladne kro,.e. Ti so z atentatom takoj seznanili kralja, predsednika vlade Suareza in
prvega podpredsednika ministrskega sveta, obrambnega ministra gen. Gutierreza Mellada, ki je sklical nujnostni sestanek najvišjih funkcionarjev tega resorja. Podobno srečanje je bilo na notranjem ministrstvu pod . vodstvom Martina Ville.
Nekoliko pozneje je s posebnim sporočilom, ki ga je razširila v Bilbau, prevzela odgovornost za dejanje ETA, oziroma, kot rečeno, njeno vojaško krilo. Slednje si o-benem lasti predvčerajšnji v bistvu sicer spodletel atentat na znanega skrajno desničarskega predstavnika «Fuerza Nueva* v Pam-ploni, v katerem pa je med poizkusom onesposobljenja peklenskega stroja bil ob življenje policijski razstreljevale Francisco Berlanga.
V poslednjih petih letih je bilo v atentatih umorjenih sedem visokih častnikov španske vojske začenši 1. 1973 s tedanjim predsednikom vlade adm. Carrerom Blan-com. (dg)
Streljanje pred smodnišnico pri Pordenonu
PORDENON — Oborožen spopad se je vnel predsinočnjim pred smod-nišnico v Usagu nedaleč od Pordenona. Po uradnem poročilu kaže, da je v smodnišnici nepričakovano zmanjkal električni tok, trije stražarji pa naj bi istočasno slišali pritajene korake in nekaj zamolkih udarcev v pregrade iz bodeče žice. Ker se neznanci niso odzvali na poziv, naj se legitimirajo, so stražarji nekajkrat ustrelili v opomin, na
kar so «napadalci» odgovorili s štirimi streli iz puške. Vojaške in karabinjerske izvidnice so takoj preiskale celotno območje, vendar kot kaže niso odkrili nobenega oprijemljivega indica.
BRUSELJ — Izvršna komisija EGS je dala Raziskovalnemu centru za javno gospodarstvo pri univerzi v Leidi (na Holandskem) nalogo, da razišče «stopnjo revščine* v devetih državah članicah. Center bo moral ugotoviti določeno višino dohodkov, tista družina, ki te višine ne bo dosegla, bo označena kot «revna».
Svojevrsten pevski zbor iz Črnega vrha
V vasi Črni vrh (občina Podbo-nesec) je številna skupina mladeničev spontano oživila svojevrsten pevski zbor. Mladi, ki dobro pojejo, se zbirajo v vaških gostilnah in s petjem izražajo svojo narodno pripadnost. Njihovo petje je pol no človeške topline, vaščani ga z navdušenjem poslušajo. Fantje nimajo pevovodje ali kakega umetniškega vodstva, pojejo iz veselja in potrebe po izražanju svojih ob čutkov. Za svojevrsten zbor se je zanimala tudi urednica koprske radijske postaje Vesna Čehovin, ki je v nedeljo, 17. decembra, posnela petje mladih beneških fantov. Na srečanju med novinarko in člani zbora se je razvil tudi zanimiv razgovor, ki so ga seveda posneli.	‘	'
žaj še poslabšalo. Njihovi italijanski kolegi pa so bolj optimisti. Morda se čutijo varne v zavetju Alp, nedvomno je Italija vsaj z meteorološkega vidika v zavidljivem položaju. Alpe omilijo prodor hladnega zraka, Sredozemsko morje pa je izvrsten termični regulator, ki omili temperaturne konice. Prav zato sta sneg in mraz prizadela predvsem dežele ob Jadranskem morju, ki je bolj plitvo in izpostavljeno severnim vetrovom.
Nedvomno so v Italiji v teh dneh
POTRDILO IZ KANADE
Vittorio Talamonc sploh ne obstaja
BENETKE — Jutri se v Benetkah nadaljuje proces proti goriškemu državnemu tožilcu Brunu Pascoliju, generalu karabinjerjev Dinu Mingarelliju in drugim obtožencem izkrivljanja preiskave o petOveljskem atentatu. Medtem pa je iz Montreala prišla vest, da Vittorio Talamone, ki je poslal beneškim sodnikom pismo, v katerem je pripisoval odgovornost za atentat fašistični prevratniški skupini »Vetrovnica* in polkovniku Spiazziju, dejansko ne obstaja. Na italijanskem konzulatu v Montrealu se ni nikoli javil, prav tako pa tega imena niso izsledili na seznamih kanadske mejne policije, ki beleži imena vseh tujcev, ki pridejo v Kanado, tudi tistih, ki z avtomobilom ali vlakom prekoračijo mejo ned Kanado in ZDA.
Sedaj, ko je jasno, da je ime izmišljeno, se torej resno postavlja vprašanje, komu to pismo koristi. Izključiti bi bilo treba namreč možnost, da bi šlo za sad bujne domišljije kakega neuravnovešenca, kajti pismo vsebuje vrsto točnih po-, datkov, ki javnosti niso bili dostopni. Po vsej verjetnosti gre torej za poskus zmanjševanja bistva beneškega procesa, to je dejstva, da so preiskovalci namerno izkrivljali resnico. V vsesplošni zmedi, ki jo lahko povzroči pismo, bi namreč jedro procesa lahko krenilo v pozabo.
namerili temperature, ki so bile višje kot v znameniti zimi 1928-29, to pa predvsem na severu, saj so bili v južni Italiji, tudi statistično, res izjemni vremenski pojavi., Vreme zadnjih dni pa je morda dokazalo, da se vračamo «v lepe stare čase*, ko je bila zima strupeno mrzla, poletja pa so bila vroča. Ob vsem tem pa je treba omeniti, da so nas mile zime zadnjih desetletij nekoliko pomehkužile, hiter tempo modernega življenja pa terja tudi svoje. Nad petdeset mrtvih v Evropi je posledica modeme motorizacije, ki jih pred desetletji ne bi doživeli. Snežni viharji so avtomobiliste zajeli daleč od naselij, kdor se je v lahkih oblekah napotil po pomoč, je omagal na poti in zmrznil. To je bil vsaj v 90 odst. primerov glavni vzrok smrtnih žrtev.
Kot zanimivost naj omenimo vre mensko napoved hidrometeorološke ga zavoda italijanskega letalstva in vojne mornarice, ki predvideva otoplitev in povečano oblačnost, padavine bi se morale iz zahodnih krajev postopoma širiti proti vzhodu že v današnjih večernih urah. Zaradi izredno hladnega zraka v nižjih plasteh bo na severu predvsem sneži1
lo. Kljub optimizmu ni napoved med najbolj rožnatimi, a za vsak primer je boljša slaba napoved, saj bodo vsi veseli, če se ne bo uresničila.
(voc)
VČERAJ V RIMU
Poskus samomora z ojjnjom
RIM — Mladi eritrejski pomorščak Abdul Daaman se je včeraj pred veleooslaništvom Arabske republike Jemen v Rimu polil z vnetljivo tekočino in se zažgal. Nekaj mimoidočih mu je takoj priskočilo na pomoč in delno pogasilo plamene, preden je prispel rešilec.
Daamana so zaradi izredno hudih opeklin prve, druge in tretje stopnje po vsem telesu pripeljali v Center za hude opekline bolnice Santo Eugenio.
Policija je medtem ugotovila, da je Abdul Daaman, čeprav ro-'en v Asmari, državljan Jemena. da se je pred kratkim izkrcal v Tarantu in da si je nameraval poiskati delo v Libiji. Že večkrat je zaproslil pri jemenskem veleposlaništvu za vizum, a mu ga nino hoteli izdati zaradi slabih odnosov, ki vladajo med Jemenom in Libijo. Včeraj je Daaman poskušal še enkrat zapro-
BENEŠKI DNEVNIK
NA POBUDO ŠTUDIJSKEGA CENTRA «NEDHA »
Seminar «Stara lipa» koristna priložnost za globlje spoznavanje problemov Benečije
Poročili dr. Šiškoviča in dr. Clavore o narodnostnih vprašanjih in o vlogi osimskih sporazumov v vzhodni Furlaniji
ČEDAD — Skupina mladih sodelavcev Beneškega študijskega centra Nediža se je konec decembra udeležila tridnevnega seminarja v Matajurju, v sovodenjski občini.
Te pobude, ki nosi ime «Stara lipa* in ki jo je organiziral prof. Križetič, vodja Beneškega študijskega centra Nediža, se je udeležilo kakih dvajset mladih ljudi. Nekateri izmed njih so stopili v stik z Benečijo preko poletnih letovanj za mladino. Kot asistenti in animatorji so se na raznih področjih udeležili «Mlade brieze* in »Barčice moje*.
Treba je sedaj globlje razmisliti in analizirati doživete izkušnje, tako da si bo mladina iz njih ustvarila najširšo sliko o zgodovinskih, gospodarskih in kulturnih problemih Benečije. Le tako bodo na svoja vprašanja dobili izčrpne odgovore in se bodo lahko konkretno angažirali v slovenskih društvih.
Seminar pa je bil večidel posvečen razpravi o slovenski manjšini v evropskem in italijanskem okviru, o dejavnosti beneških združenj in še posebno o dejavnosti Beneškega študijskega centra Nediža, o stikih z okoljem in z raznimi u-pravami ter o novih perspektivah za slovensko skupnost.
S svojimi posegi sta se dr. Ši-škovič (deželni direktor SLORI) in dr. Clavora (odgovorni za SLORI v Čedadu) dotaknila mnogih osnovnih vprašanj: pojma nacionalnosti in države, gospodarskih vprašanj in povezav s kulturnimi programi, osimskih sporazumov in njihove vloge v vzhodni Furlaniji. Ni manjkalo delovnih obveznosti združenj: glede rabe in potenciranja sedeža, periodičnih publikacij o družbenogospodarskih problemih, tečajev slovenščine itd.
Precej časa so posvetili «listini pravic Slovencev videmske province*.
Že jutri, 5. januarja, se bodo mladi zbrali v prostorih krožka v Špetru Slovenov. kjer bodb izdelali podrobno poročilo o seminarju «Stara lipa* in nato prešli h konkretni dejavnosti in organizaciji,
S to zanimivo dejavnostjo želi center «Nediža» privabiti tiste mladinske sile, ki bodo pri reševanju sedanjih in prihodnjih problemov slovenske skupnosti — in ti bodo zahtevali čimvečji pristop na političnem in kulturnem področju — igrale veliko vlogo.
Uspešno delovanje Društva beneških likovnih umetnikov
ČEDAD — «Preteklo je točno leto dni, odkar smo ustanovili to siti za vizum, a ker mu ni uspelo, I društvo in že se lahko pohvalimo se je zažgal.	|z vrsto pomembnih izkušenj: z o-
SENATORJEVA ZAPRISEGA
il
sebnimi in kolektivnimi razstavami, publikacijami, zavzetostjo za razvoj umetnostnega obrtništva.* S temi besedami je predsednik Društva beneških likovnih umetnikov, Gio-vannd Vogrig, otvoril preteklo soboto v Ažli ledni občni zbor članov, ki so ga sklicali, da bi se podrobneje pogovorili o dejavnostih in ciljih društva, kakor tudi o raznih predlogih in notranjem pravilniku.
Zasedanje je potekalo v jubilejnem vzdušju in udeležile so se ga vidne osebnosti, kot prof. Černo, predsednik kulturnega krožka «1. Trinko*, gospod Natale Zuanella, član duhovniške skupine «Dom*, in deželni svetovalec Romano Spe-cogna.
V svojih posegih so vsi poudarili pomen tega društva, katerega kul-
turni cilji so res vredni vsega spoštovanja in pomoči.
Predsednik Vogrig in za njim tajnik Vuch sta navedla vse ustanove, deželo, pokrajino, občine in SKGZ, ki so pripomogle k uresničitvi in razvoju dejavnosti društva. V programu društva je nadaljevanje osebnih in kolektivnih razstav in galerija, ki naj bi sprejela stalno razstavo in bila tako neke vrste muzej.
Prof. Petricig, kateremu so beneški umetniki izrekli posebno priznanje, je predlagal, da bi otvorili meseca julija v Špetru Slovenov obširno razstavo Marka Predana, kiparja, ki deluje v Belgiji, a je doma iz Nadiških dolin. Za uresničitev tega načrta pa si bo treba pridobiti čimvečje sodelovanje krajevnih uprav in Gorske skupnosti.
imiillllllllUnHIIIIIIimiHIIUIIIIIHIUIIIIIIHlIlimilMIHIIIinUUIIIIIHIIIIIIIIIIIimilllllllHHMHHHMMMIimnD
PRVI IZSLEDKI PB1,SKJIrE F elN0VI
OSNUTEK RESOLUCIJE RB 0 PRIMERU MORO V TORBI POZABLJIVEGA BRIGADISTA
Delo ligurskih preiskovalcev koordinira gen. Cario Alberto Dalla Chiesa
GENOVA — Genovska kvestura je včeraj razdelila časnikarjem i-dentikit domnevnega brigadista, ki je prejšnjo soboto pozabil na vlaku Genova - Ventimiglia torbico s pomembnimi dokumenti RB, med katerimi osnutek resolucije o primeru Moro. Gre za približno 30 let starega fanta, z gostimi svetlimi lasmi in z dokaj anonimnimi potezami. Sodeč po zunanjem videzu in vedenju gre po mnenju preiskovalcev za skrtJftthd, vefidar ižbbražetib osebo, ki ne vzbuja pozornosti. Najbrž bi ga nihče ne opazil, če ne bi fant tvegal aretacije, da bi zopet prišel do torbice. Kot smo poročali je skušal s samokresom v roki izsiliti od železničarjev torbo in je pobegnil le, ko je uvidel, da mu slaba prede.
Zaradi neprodimega molka preiskovalcev zaenkrat ni bilo mogoče izvedeti za sadove dosedanjega dela. Kaže pa vsekakor, da policija in karabinjerji pripisujejo tej preiskavi veliko važnost, kot med drugim dokazuje obisk generala Carla Alberta Dalla Chiese v Genovi. Karabinjerski častnik, ki koordinira preiskave o delovanju «rdečih brigad* in drugih terorističnih organizacij je s svojimi sodelavci in ligurskimi preiskovalci preučil položaj in pripravil načrt za nadaljnje delo.
Kaže, kar je tudi naravno, da so na sestanku razpravljali predvsem o vsebini torbice, ki jo je brigadist pozabil na vlaku. Poleg okrog pol milijona lir v gotovini in izkaznice nekega policijskega agenta je bil v torbici osnutek resolucije o primeru Moro z naslovom «Ugrabitev, ujetništvo, proces in eksekucija poslanca Alda Mora*. Kaže, da gre za dokument, ki je vseboval precej popravkov in pripomb, kar naj bi dokazovalo, da je teroristična organizacija še razpravljala o njegovi vsebini. Med drugim naj bi bil najdeni osnutek nadaljevanje dokumenta, ki so ga RB razdelile pred približno enim mesecem in ki ga je policija zaplenila pred vhodom v tovarno Italsider v Genovi.
Prav zato preiskovalci domnevajo, da «pozabljivi» domnevni terorist ni bil «majhna riba* pač pa človek, ki naj bi imel v organizaciji precejšnje odgovornosti, saj naj bi bil zadolžen za vzdrževanje stikov med rimskim in genovskim vodom RB, ki je po mnenju preisko valcev eden od najpomembnejših in najbolje organiziranih. Vprašanje, zaenkrat brez odgovora, pa je, kako to, da sta se ravno tako dobro organiziranemu in učinkovitemu vodu v kratkem času pripetili dve nezgodi na delu. Gre res samo za pozabljivost, ali se za tem skriva kaj drugega? (vt)
Zaprisega novega republikanskega senatorja ameriške države Virginia,
Johna VVarnerja, je bila kaj neobičajna: sveto pismo mu je za to priložnost držala soproga, sicer slovita filmska igralka Elizabeth Taylor
(Telefoto ANSA-UPI)
Hamerjevi starši zahtevajo aretacijo Viktorja Emanuela
RIM — Starši mladega Dirka Ha-merja, ki je preteklega decembra umrl za posledicami rane, ki mu jo je na otoku Cavallo prizadejal princ Viktor Emanuel, so napisali dve pismi, in sicer eno belgijskemu kralju Baudouinu in drugo francoskemu predsedniku Giscardu d’E-staingu.
V pismu belgijskemu kralju (z dne 25. novembra) ga zakonca Hamer sprašujeta, če sta si on ali belgijska država pripravljena prevzeti odgovornost za dejanje, ki ga je zagrešil Viktor Emanuel, saj je ta imel pri seta poseben belgijski di-
plomatski potni list in je zaradi tega lahko prenašal čez mejo v Francijo orožje brez dovoljenja.
Na to pismo je belgijski zunanji minister H. Simonet odgovoril, da ne kralj ne vlada ne moreta odgovarjati za to, kar počne bivši italijanski prestolonaslednik, in da je diplomatski potni list le znak vljudnosti do italijanske kraljeve družine.
Zakonca Hamer sta v ponovnem pismu kralju Baudouinu izrazila svoje razočaranje, ker jima ni odgovoril osebno, na vsak način pa medita, da nosi on prav zaradi tega
potnega lista «znatni del krivde* svojega italijanskega bratranca.
V pismu francoskemu predsedniku pa sta zakonca Hamer prosila d’E-stainga, naj se jasno izrazi, koliko je osebno vplival na to, da je Viktor Emanuel dosegel začasno svobodo, saj dobro vesta za prijateljstvo, ki ga veže na italijansko in belgijsko kraljevo družino.
Zakonca sta poslala tudi telegram sodniku Bretonu v Ajaccio, v katerem zahtevata aretacijo morilca njunega sina in ponovno odprtje procesa na prizivnem sodišču.
(ml)
Napad na padovskega
karabinjerskega
podčastnika
PADOVA — Mlada terorista sta včeraj zjutraj v Padovi napadla 42-letnega karabinjerskega podčastnika Antonia Maggiolina z namenom, da se polastita njegovega samokresa. Kaže, da je šlo za fanta in dekle, ki sta čakala v zasedi pred orožnikovim domom. Maggiolino je reagiral, na kar sta napadalca odgovorila z nekaj streli iz samokresa in takoj pobegnila z avtom, v katerem jih je čakal pajdaš s prižganim motorjem. Krogle na srečo niso ranile podčastnika, čeprav so mu preluknjale uniformo.
o Spet vojna
(Nadaljevanje s L. strani)
kitajskimi obmejnimi stražarji, nato pekinške reakcije pa nacionalizaciji kapitala kitajskih trgovcev v sajgonskem predmestju Cholort in ■njihovo množično vračanje v staro domovino.
Tako se je začelo strateško primerjanje, v katerem očitno «veli-ki zavezniku Vietnama in Kampučije ne igrajo povsem pasivne vloge.
Vietnamci so verjetno dalj časa upali, da bo ljudstvo Kampučije samo zrušilo Pol Potov režim v Pnom Penhu. Uvideli pa so tudi, da lahko siotisočem kampučijskim beguncem zagotovijo povratek v domovino pod zastavami zavezniške «fronte nacionalne odrešitve», ki je nastala s hanojskim privoljenjem in pomočjo.
Tako se je pričela sedanja ofenziva, v kateri so oddelki •movilt hmerov» z vietnamsko pomočjo zavzeli dobro petino kampučijskega ozemlja in strateško pomembno rečno pristanišče Kratie na Mekongu. Gre za ozemlje, ki ga Vietnamci zelo dobro poznajo, saj je tri desetletja bilo njihovo vojno zaledje.
Sedaj si lahko, ob skoraj popolnem pomanjkanju svežih informacij, zastavimo samo vprašanje, kako se bo vse to izteklo. Bo v ostalih pokrajinah Kampučije in predvsem v Pnom Penhu izbruhnil u-por proti Pol Potovemu režimu? če bi se to zgodilo in bi sedanji režim zamenjali provietnamsko u-smerjeni voditelji, bi se na mdo-kitajskem polotoku ustvarila močna vojaško - politična tvorba treh dežel (Vietnama, Laosa in Kampučije), ki bi se tako ali drugače naslonile na Sovjetsko zvezo in njene strateške interese v južni Aziji.
Nejasno pa je, kaj bi se utegnilo zgoditi, če bi ta načrt spodletel. Eno je vsekakor gotovo: romantične predstave o indokitajski revoluciji so trčile ob kruto stvarnost interesnega spopada velesil in vojaških blokov, še enkrat so načela neodvisnosti narodov in nev-mešavanja v njihove notranje zadeve bila pogažena v lndokini. To traja že štiri desetletja!
In vendar so prav ta preprosta načele še edina oporna bilka tipanja teh narodov, ki so se žrtvovali v boju za svobodo, da bi na tem izkrvavljenem polotoku končno utihnilo grmenje topov in zavladal mir.