LETO XLV, ŠT. 3
Ptuj, 23. januarja 1992
CENA 30 TOLARJEV
Foto: M. Ozmec
Za slovensko državljanstvo le 2068 vlog
Do 27. decembra 1991, ko je vsem tujim državljanom pri nas poteke! 6-mese-
čni rok za vložitev prošnje za pridobitev slovenskega državljanstva (v skladu s 40.
členom Zakona o državljanstvu Slovenije), je v Oddelku za notranje zadeve občine
Ptuj vložilo ustrezno vlogo 2068 občanov, ki so na dan plebiscita imeli stalno pre-
bivališče v Sloveniji (na območju ptujske občine). To pomeni le 3 odstotke stalnega
prebivalstva občine Ptuj.
Kot je povedal načelnik oddelka
Miran Lončar, so do sedaj ugodno in
brez zapletov rešili že prek 500 vlog,
druge pa bodo rešene v dveh do štirih
mesecih (pozitivno ali negativno), saj
jih obravnavajo v slovenskem ministr-
stvu v Ljubljani.
Zanimivo je, da so največ vlog vlo-
žili državljani Republike Hrvaške. Na
drugem mestu so državljani BiH, za-
tem Srbije, Makedonije in najmanj iz
Črne gore. Logično je, da je bilo naj-
več vlog z območja mesta Ptuja in Ki-
dričevega ter iz obmejnih območij s
Hrvaško.
Ker pa je verjetno še vedno nekaj
ljudi, ki niso uspeli ali pa niso hoteli
vedeti, da je bilo do omenjenega roka
zelo enostavno pridobiti slovensko
državljanstvo, imajo tudi sedaj mož-
nost državljanstvo pridobiti, vendar
pod zelo drugačnimi (težjimi) pogoji.
Do omenjenega roka je bilo dovolj,
če je vlagatelj imel na dan plebiscita
stalno prebivališče prijavljeno v Slo-
veniji, če je oddal vlogo z utreznimi
dokazili in če je plačal 615 tolarjev
ustrezne takse.
Sedaj so pogoji povsem enaki kot v
drugih evropskih državah. Ce želi od-
slej kdo pridobiti slovensko drža-
vljanstvo, mora vsaj 10 let bivati v
Sloveniji, imeti mora potrdilo, da je
izbrisan iz dosedanjega državljanstva
v drugi republiki (državi), podpisati
mora izjavo o lojalnosti do našega si-
stema, dokazati, da ima rešen stano-
vanjski problem pri nas in dokazati
aktivno znanje slovenskega jezika.
Poleg tega pa je odslej sodna taksa za
takšno vlogo 8.000 tolarjev.
Sprememba je tudi v kraju oddaje
vlog za slovensko državljanstvo. Do-
slej je bil to oddelek za notranje zade-
ve, odslej pa pisarna, kjer obravnava-
jo zadeve s tujino oziroma kjer izda-
jajo potne liste. Tujci lahko vložijo
prošnjo za začasno delo v Sloveniji,
dokler si ne pridobijo slovenskega dr-
žavljanstva, sicer jim pravice do zapo-
slitve pri nas lahko prenehajo (razen
v izrednih primerih, ki jih lahko odo-
bri le ustrezno ministrstvo). Sicer pa
je treba počakati še na datum spreje-
ma zakona o zaposlovanju tujcev v
Sloveniji. Predlog je že sprejet in že
sedaj je jasno vsaj to, da v državni
upravi ne bodo mogli biti zaposleni
delavci, ki niso državljani Slovenije
in ki ne obvladajo slovenskega jezika.
- OM
Najdaljša sezona predelave
sladkorne pese
Cez dobra dva meseca bodo v
ormoški tovarni sladkorja pričeli
zadnje priprave za novo letino
1992, v tem tednu pa še vedno te-
če predelava sladkorne pese, ki
so jo pridelali v letu 1991, ko je
bilo zasajenih na območju Po-
dravja, Pomurja in sosednjih hr-
vaških občin 6700 ha in še doda-
tnih 2500 v sosednji Madžarski.
Poskušali pa so pomagati tudi
osiješki tovarni sladkorja, kjer je
bilo zaradi vojnih razmer peso
nemogoče predelati. Predelali so
1500 vagonov njihove pese, tako
da je bilo v dvanajsti sezoni pri-
delave predelanih 46.600 vago-
nov pese.
»Ce računamo, da je bilo naše
pese okoli 36.000 vagonov, po-
tem je tolikšna količina predela-
ve lahko izjemna, drugače pa naj
ne bi šli v tako obširno delo,« je
povedal direktor mag. Vinko Šte-
fančič.
Trenutno morajo urediti nove
odnose predvsem s sosednjo Hr-
vaško,) potrebno pa je razmišljati
tudi na spremenjene razmere in
približati odnos razmerja pese in
sladkorja na trgu in ustvariti bolj
čvrsto povezavo, kot je bila do
sedaj.
Peso so v tovarno vozili še v
ponedeljek, vendar so jo v glav-
nem pripeljali že pred novim le-
tom.
Letošnja kampanja je potekala
v razmeroma težkih razmerah za-
radi vojne v sosednji Hrvaški in
slabega vremena od oktobra da-
lje. Kljub težavam je letos rekor-
den pridelek pese, prek 50 ton
po ha, česar prejšnja leta niso
dosegli, kljub temu da so se kate-
ro leto temu rekordu približali.
Pri tako velikem pridelku so
kljub nižji vsebnosti sladkorja
pridelali 7,4 tone biološkega
sladkorja na ha.
Tolikšne količine pese je po-
trebno tudi pravočasno plačati.
Vinko Štefančič je povedal, da
jim spočetka to ni šlo od rok,
vendar je pesa v tem trenutku
plačana. Nekoliko so kasnili,
kljub temu da so skušali plačilo
razdeliti na dva dela, da bi tako
lažje obvladali ta problem. Ce-
lotna vrednost pese je 500 milijo-
nov tolarjev in na trgu, kjer je bi-
la prodaja sladkorja zaradi veli-
kih količin, ki prihajajo iz Srbije,
problematična, je prihajalo do
precejšnjih težav pri zagotovitvi
sredstev, da so lahko poplačali
vso peso.
Vida Topolovec
PROGLASITEV ŠPORTNIKOV
OBČINE PTUJ
Petek, 24. januarja, ob 18. uri v športni dvorani Mladika
Gosta prireditve: MIRO CERAR in TINA VUKASOVIČ
Komorni moški zbor
Prikaz športnih veščin
Modna revija: Butik Sonja
Zabavni del: Ptujskih 5
Organizator: Športna zveza Ptuj
VLJUDNO VABLJENI!
Onkraj meja
Nihče ni brezmadežen. Brezmadežen v pomenu, da na svojem
ozemlju nima tudi prebivalcev sosednjih narodov in da tudi sam ni-
ma »svojih« onkraj državnih meja. Tudi zaradi tega je marsikatera
država oklevala s priznanjem države Hrvaške in države Slovenije.
Tudi same imajo namreč svoje nepokorne pokrajine — Baske, Ka-
talonce in seveda Irce, ki so te dni prek Irske republikanske armade
znova opozorili na angleški izvirni greh . . .
V Evropi vsi veliko govorijo o zaščiti manjšin, ko pa se kje poli-
tične razmere na novo urejajo — kot na primer na evropskem vzho-
du — planejo manjšinski problemi z vso silovitostjo na dan. To je
svojevrstno srečanje z resničnostjo. In z njo smo se pravkar srečali
tudi Slovenci. To srečanje je bilo boleče in nekatere je postalo strah
tudi za samo priznanje. Italija je zahtevala od nas nemogoče. Mor-
da je pač po svoji diplomatski prebrisanosti spoznala, da je še pred
priznanjem čas, da kaj iztrži. I^a se to ni zgodilo, ker tokrat na sre-
čo Slovenci nismo bili naivni. Velikokrat smo požrli prenekatero pi-
kro v teh ženevskih krogih, a tako daleč le ne bi smelo iti. Po jutru
se dan pozna, pravijo, in zjutraj Slovencev niso dobili nepripravlje-
nih ... A priznanje je kljub vsemu tu.
Nauk iz te zgodbe: če sam sebe podcenjuješ, te začno slej ko
prej podcenjevati tudi drugi. Šele ko je ta nevarnost mimo, se lahko
začnemo pogovarjati o realnosti manjšin. Kot enakopravni medna-
rodni subjekti. To pa je seveda nekaj drugega. Oni bodo morali pri-
znati. da »naši« živijo tam, in mi že priznavamo, da so »njihovi«
pri nas. Pa za to ni potreben občutek prevaranosti, ne na njihovi ne
na naši strani — samo velika mera medsebojnega spoštovanja.
Sicer pa: ali se Evropa ne združuje ravno zaradi tega, da bi
meje postale le mirni prehodi k simpatičnim sosedom ?
Darja Lukman
ir
Čestitke ob
priznanju Slovenije
Ob mednarodnem priznanju suverene in neodvisne države Republi-
ke Slovenije je bilo v sredo, 15. januarja, popoldne čutiti spontano vese-
lje tudi med občani ptujske občine. Skoraj povsod so zaplapolale sloven-
ske zastave, tu in tam pa so se zbrale tudi vesele družbe in proslavile
zgodovinski dogodek na svoj način.
Skupščina občine Ptuj je takoj
po prvem priznanju Slovenije
prejela tudi brzojavno čestitko
Slovenskega kulturno-umetni-
škega društva iz Frankfurta, v
kateri je med drugim zapisano:
»Z današnjim sklepom vlade
Zvezne republike Nemčije o pri-
znanju Republike Slovenije kot
samostojne in suverene države je
ustvarjen tisočletni sen Sloven-
cev o lastni državi. To dejstvo
nas Slovence v Zvezni republiki
Nemčiji navdaja s ponosom.
navdušenjem in zadovoljstvom.
Prepričani smo, da smo kanček k
temu pripomogli tudi mi s svoji-
mi aktivnostmi, ki so tukaj po-
vsod naletele na razumevanje in
podporo.
Dovolite, da vam občanom
ptujske občine v imenu Sloven-
cev, zbranih v Slovenskem kul-
turno-prosvetnem društvu Sava v
Frankfurtu, ob tem izjemnem do-
godku čestitamo in se razveseli-
mo z vami.«
-OM
V ponedeljek
na počitnice
Bodo zimske počitnice bele tudi
za tiste, ki bodo ostali doma, je
težko napovedati. Bodo pa trajale
le en teden, kar je letos novost, saj
so se po dobrih izkušnjah Mladi-
ke tudi druge osnovne šole v ptuj-
ski občini odločile za trimestre.
Kako bo mogoče preživeti po-
čitniške dni? Športnih aktivnosti
bo na pretek: tenis, odbojka, ko-
šarka, judo, rokomet, nogomet,
smučanje in plavanje. Smučarski
tečaj na Rogli organizirata Smu-
čarski klub Ptuj in Štajerturs.
Plavalni tečaj bo v organizaciji
Plavalnega kluba Ptuj v Ptujskih
toplicah od 27. do 31. januarja.
Učenci se lahko prijavijo v pone-
deljek, 27. januarja, ob 9.30 uri v
recepciji toplic. Zaradi počitnic-
bodo teden dni v toplicah čas ko~
panja podaljšali do 21. ure!
Druge športne aktivnosti bodo
v Športni dvorani Mladika po
naslednjem urniku:
VADITELJI:
ROKOMET: IVAN HRUPiC
NOGOMET: JANKO STREHER
NTK: IVAN PŠAJD
JUDO: FILIP LEŠCAK
TENIS: ZORAN KRAJNC
KOŠARKA: SREČKO UNUK
ODBOJKA: BRIGITA GODEC
Za tiste, ki niso športniki, bodo na ogled razstave v razstavišču
ob Dravi, v galerijah, muzejske zbirke, pa tudi obisk v knjižnici je lah-
ko prijeten.
2 — DOMA IN PO SVETU
23. januar 1992 - TEDNIK
88 novih delovnih mest
v tovarni Avtopnevmatiku Sava Semperit — DE Avto/račnice so
lani za razliko od drugih podjetij v občini, kjer so delovna mesta ukinja-
li, na novo začasno zaposlili 88 delavcev. Delo je dobilo 72 nezaposle-
nih, ki so bili prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje, in 16 presežnih de-
lavcev Gumarne. Glede na to da bodo tudi letos znatno povečali proiz-
vodnjo, bodo nekdanje delavce Gumarne zaposlili za stalno, drugi osta-
jajo s pogodbami za določen čas. Lani so predelali 4900 ton materiala in
proizvodnjo avtomobilskih zračnic glede na plan povečali za več kot tri-
najst odstotkov, v primerjavi z letom 1990 pa za 43.
Dosedanje kakovostno delo
jim zagotavlja stabilno bodo-
čnost. 247 zaposlenih bo v celem
letu predelalo 5900 ton materiala
in proizvodnjo v primerjavi z le-
tom 1991 povečalo za dvajset od-
stotkov. 80 odstotkov proizvod-
nje bodo izvozili v zahodne drža-
ve, pri tem pa ni vštet izvoz v re-
publike nekdanje Jugoslavije.
Čeprav proizvodnjo nenehno po-
večujejo, zračnic na domačem tr-
gu močno primanjkuje. Ko so jih
pred petimi leti začeli proizvajati
v Ptuju, so jih dnevno izdelali od
3000 do 3500, danes od 14 do 15
tisoč, s tem da delajo vsako so-
boto in nedeljo. Novembra lani
so prešli na 24-urni delovni čas
oziroma 4-izmensko delo.
Ptujska enota je edini proizva-
jalec za Continental in ena iz-
med dveh tovarn avtomobilskih
zračnic v Evropi, poleg Micheli-
nove. Delavci delajo v izredno
težkih razmerah in z dodatki k
plači zaslužijo od 11 do 19 tisoč
tolarjev mesečno. Prejemajo jih
redno, čeprav ima Sava velike li-
kvidnostne težave, ker jim kupci
ne plačujejo v roku.
Vodja enote Edi Hojnik je po-
vedal, da si bodo v tem letu pri-
zadevali, da bi odpravili nekate-
ra ozka grla v proizvodnji, izbolj-
šali pa bodo tudi delovne razme-
re. Pripravljajo se na uvedbo no-
čnega dela žensk, kar med sled-
njimi povzroča precej negodova-
nja. Predvsem gre za to, da ni po-
skrbljeno za vrsto zadev, ki so v
tesni povezavi s to odločitvijo.
Edi Hojnik pa je prepričan, da
so odpori tudi zato, ker v Ptuju
ni tradicije. Trenutno ponoči de-
lajo le zdravstvene delavke, v
matičnem podjetju v Kranju pa
je nočno delo ženske že vpelja-
no. Projekt pripravljajo, vpraša-
nje pa je, ali se bodo zanj odloči-
li. Continental vztraja, da je pro-
izvodnja avtomobilskih zračnic v
vsakem trenutku nadzorovana,
saj je le tako mogoče sprotno od-
krivanje napak. V vsakem prime-
ru bodo rešitev poiskali, bodisi v
okviru enote, bodisi zunaj nje.
Ce jim bo šlo še naprej tako kot
do sedaj in bodo proizvodnjo
povečevali, bodo tudi letos za
stalno zaposlili nove delavce.
MG
Povečali bodo
proizvodnjo in izvoz
v ptujski Gumami so lani v primerjavi z letom 1990 proizvodnjo
povečali za deset odstotkov. Načrtovali so 25-odstotno povečanje, pa ga
zaradi upada prodaje v republike nakdanje Jugoslavije niso dosegli. Pr-
ve težave so se pojavile že v začetku leta. Letos bodo proizvodnjo pove-
čali za 30 odstotkov, v glavnem na račun izvoza. Povečali bodo prodajo
gumijastega orodja za potrebe gradbeništva na nemško tržišče. S tem
bodo dosegli devizno pokrivanje^ kar je eden izmed pogojev v Savi, da
takšne tovarne eksistirajo. Lani so tudi izgubili surovinsko bazo v Jugo-
slaviji, devizna bilanca se je poslabšala. Sedaj surovine za proizvodnjo v
celoti uvažajo.
V tovarni je zaposlenih 160 de-
lavcev. Direktorica Saša Štros je
povedala, da so v letu 1991 v
glavnem razrešili vprašanje pre-
sežkov delovne sile. Večina je
dobila novo zaposlitev, nekaj de-
lavcem pa so dokupili leta in jih
upokojili. Struktura delovne sile
se v tem letu ne bo bistveno spre-
menila. Število invalidov ostaja
nespremenjeno, zaradi bolniških
dopustov in drugih odsotnosti je
izkoriščenost delovnega časa za
10 odstotkov nižja kot v podjetju
Sava.
Letošnji plan je glede na prejš-
njo leto spremenjen, kar bo od
zaposlenih zahtevalo dodatne
napore. Če ga bodo želeli uresni-
čiti, bodo morali zagotoviti do-
datne zmogljivosti v kooperaciji
in nekatera dela dati v dodelavo
drugim (Zavod dr. Marijana
Borštnarja in v zapore). Razširili
in posodobili bodo proizvodnjo
farmacevtskih zamaškov. Precej
dela jih čaka tudi pri pripravah
na začetek proizvodnje po stan-
dardu ISO 9000. Gre za celovito
obvladovanje kakovosti — od
začetka do konca proizvodnje.
Za investicije, predvsem v nakup
novih orodij za proizvodnjo far-
macevtskih zamaškov, bodo po-
rabili okrog 50 tisoč nemških
mark. V okviru standardnega
proizvodnega programa bo ptuj-
ska Gumama še naprej proizva-
jala gumijaste stiskane izdelke za
potrebe slovenske avtomobilske
industrije (TAM, Cimos in
IMV). Se naprej se bodo trudili,
da bi proizvodne zmogljivosti
čimbolj izkoristili. Letos naj bi
dosegli najmanj 85-odstotno iz-
koriščenost.
Gumama zaradi znanih težav
(izpad planirane prodaje, izdelki
v skladišču, velik delež neplača-
nih in odpisanih terjatev) posluje
z motnjami. V celi Jugoslaviji je
podjetje Sava bre^ terjatev izgu-
bilo za okrog 20 milijonov nem-
ških mark premoženja. Zato so
prodajo ustavili razen v Hrva-
ško, kamor izvažajo farmacevt-
ske zamaške. Celotna Sava tre-
nutno izvaža 45 odstotkov svoje
proizvodnje.
MG
Družbena kmetijska
podjetja: v letu 1992
nič optimističnega
Poslovno teto 1991 je minilo, kakršno koli Je že bilo. Kaj bo prineslo leto 1992, je težko na-
povedovati. V družbenih kmetijskih podjetjih se ne nadejajo nič dobrega. Zakon o denacionaliza-
ciji, Zakon o zadrugah in Zakon o zemljiških skladih bodo brez dvoma grobo in administrativno
posegli v odnose v družbenem kmetijstvu.
Tone Luskovič iz poslovne-
ga sistema Jeruzalem, v okvi-
ru katerega so podjetja Go-
stinstvo, Kmetijstvo ter Vino-
gradništvo, vinarstvo in sad-
jarstvo, pravi, da je bilo leto
1991 takšno, da si ne bi želeli
njegove ponovitve. Radi bi
ga čimprej pozabili, čeprav
bodo posledice čutili še ne-
kaj časa.
»Tudi če bi spomin poro-
mal daleč nazaj v zgodovino
tega družbenega kmetijskega
posestva, bi se težko spomni-
li toliko nesrečnih dogodkov
v enem samem letu. Pričelo
se je z vojaško agresijo na
Slovenijo, ko je skupna vojna
škoda na zemljiščih, dolgole-
tnih nasadih in kmetijskih
pridelkih znašala skoraj 28
milijonov tolarjev. Nismo si-
še prav opomogli od posledic
vojne, ko je neurje s točo kar
dvakrat uničevalo tisto, kar
so pridne roke sadjarjev, vi-
nogradnikov in poljedelcev
skrbno pripravljale, da bi bi-
la žetev bogatejša. Še posebej
usodno je bilo neurje 18. av-
gusta, ko je toča z obilnim
vetrom in deževjem povzroči-
la neizmerljivo škodo v kme-
tijski proizvodnji, na stano-
vanjskih objektih ter komu-
nalni infrastrukturi. Normal-
na je bila samo letina pri pše-
nici, vse drugo je bilo že pod
udarom toče, saj je ujma za-
jela območje cele občine in
tako uničila pridelke od Ko-
ga do Tomaža. Posebej bole-
če so bile posledice v sadjar-
ski proizvodnji, kjer so se
pripravljali na izvoz na za-
hodno tržišče, saj Evropa
sadja ni imela. Ob vseh teh
težavah pa je svoj »prispe-
vek« dodala tudi nova slo-
venska država, ki je z neizde-
lanimi ukrepi gospodarske
politike in sektaškim odno-
som do kmetijstva še dodat-
no poslabšala razmere v tej
panogi z nenormalno visoki-
mi obrestmi, ki jih kmetijstvo
v dolgem proizvodnem ciklu-
su ne prenese,« je povedal
Tone Luskovič.
Da kljub težavam še neka-
ko »rinejo« dalje, se gre za-
hvaliti trdoživosti ljudi, ki
delajo z zemljo in na njej;
poslovni sistem Jeruzalem je
preživel ter še kar čvrsto klju-
buje viharjem, ki majejo nje-
gove korenine. Od tod tudi
pesimizem, ki veje iz ljudi,
ko jih sprašujem o gospodar-
jenju v letu 1992. »Želja in
načrtov je bolj malo. Vpraša-
nje, kako bo v letu 1992, ima
vsaj za kmetijska podjetja ne-
koliko ciničen prizvok, saj bi
nanj morali odgovarjati dru-
gi, ne delavci sistema Jeruza-
lem.
Večina namreč še ni bila
niti rojenih, ko se je po vojni
z »revolucionarno zakonoda-
jo« odvzemalo premoženje,
in bodo.zdaj nosili breme po-
pravljanju krivic, storjenih v
preteklosti. Usoda našega
preživetja v tem trenutku ni v
naših rokah,« je sklenil Tone
Luskovič.
Bojan Fajs, direktor kme-
tijskega podjetja Ritoznojčan
iz Slovenske Bistrice, je pove-
dal, da pomeni leto 1991 pre-
lomnico v delu njihovega
podjetja. »Ob težavah z vre-
menom se tudi pri nas sreču-
jemo s problemi zakonov, ki
naj bi jih sprejemali v skup-
ščini republike Slovenije in
kot Damoklov meč visijo nad
nami. Spomladanska pozeba,
kasnejša toča in vse drugo je
našo proizvodnjo v lanskem
letu oklestilo za okoli 30 od-
stotkov. Del izpada proiz-
vodnje smo uspeli vsaj malo
nadomestiti z boljšo kvalite-
to, vendar se pri finančnem
delu poslovanja našega pod-
jetja to le pozna. Ker imamo
tudi 560 ha gozdov, je bil za-
radi moratorija na sečnjo
precejšen izpad tudi na tem
področju. Vse to je razlog za
nižji finančni rezultat, kot
smo ga prvotno pričakovali.
Leto 1992 pa bo za nas najte-
žje. Kupna moč prebivalstva
nenehno pada, takšno bo sta-
nje tudi še najmanj v nasled-
njih šestih mesecih tega leta.
To pomeni slabšo prodajo in
s tem zmanjšan dohodek. Ne
glede na to imamo plan pro-
izvodnje, ki ga želimo uresni-
čiti vsaj tako, kot smo si ga
zastavili, seveda če ponovno
ne bodo za slabši pridelek ra-
zlog vremenske prilike, ki jih
v začetku poslovnega leta ne
moreš predvideti,« je Bojan
Fajs na kratko ocenil poslo-
vanje v podjetju Ritoznojčan.
Kako bo na poslovanje
vplivala nova zakonodaja, ki
jo sprejemajo v skupščinskih
klopeh? »če bi upoštevali
dejstvo, da se vrača v naravi
tisto, kar ni bilo plačano, in
da se vrača tistim, ki se s
kmetijstvom ukvarjajo, po-
tem na naše podjetje to ne bo
imelo velikega vpliva; vrniti
bi morali do 10 odstotkov
vseh površin,« je povedal di-
rektor kmetijskega podjetja
Ritoznojčan iz Slovenske Bi-
strice.
Vida Topolovec
BOLGARIJA: Čeprav tesno,
je Željo Želev zmagal v nedav-
nem drugem krogu neposrednih
predsedniških volitev v Bolgariji.
Za volilni boj je bilo značilno ja-
vno pranje umazanega perila,
precej hrupa in obilica obljub.
Željo Želev je tako ostal še na-
prej predsednik, Bolgari pa od
njega pričakujejo predvsem na-
vezavo stikov z Evropo in gospo-
darski razcvet. Želev je zanimiv
tudi zato, ker je eden redkih dr-
žavnikov na Balkanu, ki javno
nasprotuje Slobodanu Miloševi-
ču.
• • •
NEMCIJA - BIVŠA SZ:
Dva in pol milijona NemceV, Jci
živijo na območju bivše SZ, je
zagrozilo, da se bo pričelo izse-
ljevati iz te države. Zahtevajo ob-
novitev neodvisne Republike
Volge, sicer se bodo odselili v
Nemčijo. Jelcin je ustanovitev
republike povolških Nemcev
obljubil že lani in gotovo se bo
zapletlo, če te obljube Bonnu ne
bo izpolnil.
• • •
VELIKA BRITANIJA: Tam-
kajšnjo javnost je znova vznemi-
rila dejavnost Irske republikan-
ske armade. V napadu Ire je v
petek izgubilo življenje 7 oseb.
To je njen največji napad po letu
1987, ko so na spominski sveča-
nosti ubili 11 oseb. Britanska vla-
da je okrepila vojaško prisotnost
na Severnem Irskem. Sedaj je
tam 17 tisoč petsto vojakov.
Kljub temu pa je Ira najavila, da
bo s teroristično dejavnostjo na-
daljevala. Napadala bo vse, ki
delajo za »britansko okupacijsko
vojsko«.
• • •
BLIŽNJI VZHOD: Razmere
so se na tem delu sveta ponovno
ostro zapletle. Toda tokrat je
marsikaj drugače. Tudi znotraj
Izraela so nasprotja vse bolj opa-
zna. Obetajo se predčasne voli-
tve, saj je vladajoča stranka Iza-
ka Samirja izgubila večino v par-
lamentu ravno zaradi zadrtega
stališča do Palestincev. Pozna-
valci napovedujejo naraščanje
vloge Laburistične stranke. Po-
gajanja o miru na Bližnjem vzho-
du pa bodo, kot kaže, znova mo-
rala počakati na boljše čase. Še
najbolj so razočarani v ZDA, saj
so pričakovali, da se bo njihov
recept tokrat obnesel. Toda zno-
va bo potrebno pričeti graditi
zaupanje na obeh straneh. Ali pa
bo znova in znova govorilo oro-
žje. Arabske države še niso po-
vsem izgubile upanja v uspeh po-
gajanj, saj se bodo sestale v pe-
tek v Maroku, Izraelci pa so za-
radi notranjih razmer že predla-
gali zamrznitev bližnjevzhodne
mirovne konference.
• • •
ALŽIRIJA - IRAN: Odnosi
med tema nekdaj prijateljskima
arabskima državama so se zao-
strili. V iraškem tisku se je na-
mreč začel val močne protialžir-
ske kampanje. Ta je posledica
zasuka alžirske politike v »meš-
čansko demokracijo«. Zaradi
medijske gonje proti Alžiriji je
tako že odpoklican njihov vele-
poslanik. Iranske oblasti so od-
poklic komentirale kot dogodek,
s katerim poskušajo alžirske
oblasti pred Iranom prikriti do-
gajanja v lastni državi.
• • •
BELORUSIJA - KITAJ-
SKA: Beloruski premier Kabic je
pred dnevi odpotoval na Kitaj-
sko. S kitajskim premierom Li
Pengom se je pogovarjal o eko-
nomskem sodelovanju, pred-
vsem o trgovini in skupnih vlaga-
njih.
• • •
PRIZNALI SO NAS: - Hrva-
ška, Litva, Latvija, Estonija,
Ukrajina, Nemčija, Švedska,
Islandija, Belorusija, Vatikan,
San Marino, Danska, Skupno
priznanje Evropske skupnosti.
Velika Britanija, Belgija, Avstri-
ja, Malta, Francija, Švica, Nor-
veška, Madžarska, Luksemburg,
Španija, Bolgarija, Italija, Polj-
ska, Kanada, Avstralija, Nova
Zelandija, Češko-Slovaška, Ar-
gentina, Čile, Portugalska, Urug-
vaj, Liechtenstein, Finska in Ro-
munija (priznanja do 21. januar-
ja). • pripravila: d. 1., 1. k.
Tone Luskovič: »V letu 1992
nam ne bo lahko ...«
Bojan Fajs: »S kvaliteto iz te-
žav ...«
Še: Perutnina je tudi svetovno podjetje
Večini, ki so prebrali intervju pod gornjim na-
slovom v drugi številki TEDNIKA, je ostal tesnoben
priokus, da ni bila povedana prava resnica, še manj
pa vsa resnica, katero je v uvodu napovedal spoštova-
ni novinar g. J. B. Iskanje resnice je težaško delo, še
zlasti zato, ker jo vodilni prikrivajo, nezadovojni pa
je ne upajo povedati. To je pokazal tudi nastop sedaj
že bivšega predsednika PO v Tedniku slovenske tele-
vizije. V obeh primerih, tako v časopisnem kot v TV,
je bilo izrečenih nekaj podobnih neresnic, ki ne mo-
r^o od nravi ti nezadovoljstva v podjetju. Tistemu v
TV Tedniku ne maram odgovarjati, morda bo to sto-
ril kdo drug.
Preden bi analiziral časopisni razgovor, bi na-
vedel le nekaj zbadljivih, tragikomičnih primerov,
ki »potrjujejo, da je PP res svetovno podjetje«:
—	Poslovodni odbor bi moral nenati obstojati
30 zakonu že 30. junija 1991. Niegov predsednik je
e nekaj dni po praznični čestitki v internem časo-
pisu PERUTNINAR odstopil brez obrazložitve
številnemu kolektivu in kooperantom, brez normal-
nega slovesa od številnih poslovnih partnerjev ka-
tere je tako pridno obiskoval. Samo predseaniki
velikih podjetij si lahko privoščijo, d^a zapustijo
»ladjo« tik pred zaključnim računom.
—	Isti predsednik je bil tako zaposlen, da ni
imel časa izkoristiti niti dneva rednega letnega do-
pusta. Za nameček je PO še ugotovil za 29 ur in 15
minut podaljšanega dela.
—	Rang svetovnega podjetja potrjuje tudi de -
stvo da ima PO poleg predsednika še štiri poc-
predsednike, torej več kot bivša jugoslovanska in
več kot sedanja slovenska vlada. Dva člana PO sta
diplomirana politologa, eden od njih je odgovoren
za kadre in or|anizacijo, čeravno nima drugih pod-
jetniških izkušenj kot leto dni dela v ukrepanju
družbenega varstva v TGA.
—	Da so nekateri direktorji obratov tako spo-
sobni in »šparovni«, da ne potrebujejo mladih ka-
drov, tudi tistih z visoko izobrazbo ne. To je zlasti
v skladu s strategijo PO, ki ni dovolil razpisati niti
ene štipendije v 1. 1991, nekaterim štipendiranim
diplomantom pa ni omogočil niti pripravništva.
Ni prostora za več primerov saj so nekateri
tudi poslovna skrivnost m se boao obravnavali v
podjetju ko bo za to prišel čas. Z vnaprejšnjim
opravičilom bom navedel še nekaj dopolnitev na
»resnice« iz intervjuja gospoda Glaseria:
—	Veliko je vprašanje ali PP ne bi mogla pre-
broditi poslovnega leta 1991 bolj normalno in
uspešneje, saj so bili proizvodni rezultati v prvem
polletju slabši kot pred desetimi leti in še slabši kot
pred tremi leti. Cene surovin so bile nižje, malo-
prodajne cene pa relativno višje kot kdaj koli prej,
se zlasti pa v primerjavi z razmerjem pred desetimi
leti.
—	Delavci so del plače odvajali za delnice, za
katere usoda ni pojasnjena, saj ni bila dopolnjena
pogodba. Del plače je bil v bonih, s katerimi veči-
na delavcev ni zadovoljna, zlasti tisti, ki živijo v
okolici in si meso pridelajo sami, potrebujejo pa
denar. Kooperantom je bila storitev izplačevana
samo z denarjem. Pa tudi porast zaslužka koope-
rantov je višji kot pri delavcih.
—	Resnica o srbskem trgu je bila poznana že
dalj kot dve leti! Kliub temu se strategija prodaje
ni spremenila. Skladišče v Beogradu le bilo izgu-
bljeno na najelegantnejši način, ne da bi se poizku-
šalo rešiti vsaj en hladilnik ali kako drugo osnovno
sredstvo.
—	Ni povedano, koliko je PP v zadnjih letih
izgubila najboljšega in najzanesljivejšega sloven-
skega tržišča,
—	Radi bi podporo oblasti, kar je normalno,
niso pa do nje niti najmanj lojalni, tudi v najtežjih
časih. Slovensko zastavo so kupili m obesili koope-
ranti, s tem so tudi grozili delavci na farmah in
klavnici. Organizirale so se banalne demonstracije
proti zadruznemu zakonu pod krinko gesel SSS.
Perutnine ni obiskal še nooen sedanji republiški
funkcionar, prej pa skoraj vsi pomembnejši politi-
čni in partiisKi funkcionarji.
—	Nič ni rečeno o nezadovoljstvu delavcev z
odnosi, zlasti vodilnih, ki ne up9Števajo, da je PP
še zmeraj samo družbeno podjetje.
Novinar je posebej v okvirčku s precejšnjo go-
tovostjo zapisal, da bo dr. Glazer v naslednjem ob-
dobju opravlial najvišjo vodilno funkcijo v PP. Za-
to je venka šlcoda, da je v intervjuju izzarevala sa-
mo hvala preteklosti, nič pa ni napovedanih premi-
kov za prihodnost. In to je bistvo priokusa, ker ni
napovedanega upanja za izboljšanje odnosov, za
zagotovilo upoštevanja vsakega prispevka posa-
meznika. za upoštevanje izkušenj starejših delav-
cev, za delovna zagotovila mladim, uspeha željnim
ljudem, za kombinirano sožitje izkušenj in moder-
nega znanja za razvoj in končno za odpravljanje si-
stema »kimavcev«.
O odpravi malodušja in o veliki prihodnosti
Perutnine na osnovi ugodnih svetovnih trendov pe-
rutninarske proizvodnje v novi neodvisni in samo-
stojni državi Sloveniji bo potrebno poglobljeno
razmišljanje ob drugi priliki.	-zo
TEDNIK - 23. januar 1992
POROČAMO. KOMENTIRAMO - 3
KAJ MORAMO OBČANI VEDETI O DOHODNINI
Davek iz dejavnosti
2. nadaljevanje
V prejšnjem članku so bili
opisani osnovni pojmi o dohod-
nini in spremembah zakona o
dohodnini (ZD). Danes pa si bo-
mo pogledali bistvene spremem-
be in dopolnitve Z D glede davka
od dohodkov iz dejavnosti.
ZD uvaja tudi za obrtnike
pojem dobička kot osnovo za
obdavčitev. Dobiček dobimo
tako, da od vseh prihodkov,
ustvarjenih v koledarskem letu,
odštejemo odhodke ter poseb-
ne prispevke, ki so bili uvedeni
z zakoni (vojna škoda, solidar-
nost . . .). V pomoč pri določi-
tvi upravičenosti dohodkov in
odhodkov nam bodo predpisi
o računovodstvu, ki veljajo za
podjetja. Zakon priznava kot
odhodke: 70% reprezentan-
čnih stroškov, nadomesti stro-
škov v višini, ki je določena s
kolektivno pogodbo (kilometri-
na, dnevnice . . .), amortizacijo
pa največ do višine, ki za 50 %
presega zakonsko amortizacijo.
Dobiček lahko še znižamo za
0,1 % ustvarjenih prihodkov, če
smo med letom plačali prosto-
voljne prispevke cerkvi, špor-
tnim društvom, kulturnim usta-
novam, ter za 0,1 % za plačila
političnim strankam in sindika-
tom. Za taka plačila moramo
imeti jasne dokaze (položnica,
blagajniški prejemek, račun).
Obrtniki, katerim opravlja-
nje dejavnosti predstavlja sta-
len poklic, lahko za 20 %zniža-
jo dobiček, če bodo ta sredstva
namenili v nabavo, rekonstruk-
cijo in modernizacijo osnovnih
sredstev v naslednjih štirih le-
tih.
ZD prinaša tudi novost na
področju začetniških olajšav,
saj omogoča uveljavljanje te
olajšave tudi za tiste obrtnike,
ki jim po prejšnji zakonodaji ni
pripadala, če še od začetka po-
slovanja ni preteklo tri oziroma
pet let (demografsko ogrožena
področja). Obrtnik, ki bo za ne-
določen čas zaposlil pripravni-
ka ali delavca, ki prvič sklene
delovno razmerje, ali pa clelav-
ca, ki je prijavljen pri službi za
zaposlovanje, lahko zmanjša
dobiček za 23 % izplačane pla-
če temu delavcu. Ta olajšava se
prizna prvih 12 mesecev zapo-
slitve. Zaposlovanje invalidnih
oseb pa prinaša znižanje dav-
čne osnove za 30 % izplačanih
plač invalidu, odvisno od pro-
centa invalidnosti. Tudi za
učence, ki se pri obrtniku izo-
bražujejo po učni pogodbi, se
priznajo izplačane nagrade kot
odbitna postavka pri osnovi za
davek.
Sprememba ZD na novo ure-
ja področje obdavčevanja sa-
mostojnih kulturnih delavcev,
zasebnih raziskovalcev, duhov-
nikov, samostojnih športnih
delavcev, ki opravljajo vzgoj-
no-izobraževalno dejavnost.
Tem se, če se za tak način ob-
davčevanja odločijo pred pri-
četkom leta (letos do 31. janu-
arja 1992), določi normirani
dobiček v višini 60 % vseh pri-
hodkov. Stopnja davka je 12 %
(t.i. davek po odbitku). Podob-
no se lahko odločijo tudi zave-
zanci, ki se ukvarjajo z domačo
ali umetno obrtjo, čebelar-
stvom, sprejemanjem gostov na
prenočevanje kot postranskim
poklicem ter z vinotoči in
kmečkim turizmom. Pri sled-
njih je normirani dobiček 40 %
vseh prihodkov. Ce pod temi
pogoji opravljate dejavnost kot
postranski poklic (prenočeva-
nje gostov), je stopnja davka
nekaj višja, in sicer 15 %. Zave-
zanci, ki so obdavčeni »pod
odbitku«, nimajo pravice na
začetniške olajšave, olajšave za
vlaganje v razvoj (reinvestira-
nje) in olajšave, ki se priznava-
jo zavezancem, če so invalidi in
ne zaposlujejo drugih delav-
cev. Ti zavezanci niso dolžni
voditi poslovnih knjig, kot je
predpisano s pravilnikom, am-
pak samo evidence o prejetih
in izdanih listinah.
Zavezanci za davek iz dejav-
nosti (obrtniki, duhovniki, rejci
perutnine, trsničarji, drevesni-
čarji, proizvajalci vrtnin, cvetja
in gob ter kmečki turizmi) bo-
do letos morali oddati napoved
do 28. februarja, petnajst dni
po prejemu odločbe za davek
iz dejavnosti pa še napoved za
dohodnino.
Prihodnjič o ostalih virih do-
hodnine.
Stanislav Zavec,
direktor UDP
Misli ob članku »Slovenski krščanski
demokrati v Ptuju in Vidmu«
(Tednik št. 2 - 16. 1. 1992)
Pisec E. J. je v omenjenem
članku povzel razpravo, ki je bila
na letni konferenci SKD v Vid-
mu pri Ptuju. Skoraj običajno je,
da se ob takih prilikah govori tu-
di o javnih medijih in o tem, ko-
liko centimetrov oziroma radij-
skega časa je posvečenih posa-
mezni politični stranki in pri tem
skoraj vsaka zase ugotavlja, da
se je premalo upošteva, da njen
vpliv ni ustrezno predstavljen, da
njene zasluge za to in ono niso
ustrezno poudarjene, skratka po-
javlja se ljubosumnost v odnosu
do drugih političnih asociacij.
Nekaj takega veje tudi iz raz-
prave v Vidmu, ki jo Je povzel pi-
sec članka. Citiram: »Tudi o
ptujskem Tedniku so bili mne-
nja, da če bo objektiven, tvoren,
ustvarjalen, resnično pluralen,
naj ostane in deluje še naprej, če
pa bo umazan, politično eno-
stranski in lažniv, pa naj gre, kaj-
ti tudi tu so bile težnje, da se
opozicija kaže v vseh detajlih,
bivše članice DEMOS-a pa so bi-
le prikazane večkrat le površin-
sko.«
Skratk,a pojavlja se cela vrsta
pogojnikov, ki sicer ne govorijo,
da Tednik ni tak, kot naj bi bil,
ampak so bile samo težnje, da
tak ne bi bil, in s tem se prikrade
v misli tisto večno žuganje s stra-
ni posameznih političnih strank.
na katerega smo se v naši časopi-
sni in radijski hiši že navadili,
češ če ne boš priden, pa lahko
greš.
Vedeti velja to, da naš časopis
v glavnem živi in deluje na tržnih
osnovah in da so naši bralci tisti,
ki bodo rekli, ali Tednik bo ali
ne. Le-ti pa so s časopisom, kakr-
šen Tednik je, zaenkrat zadovolj-
ni (naš reklamni slogan, da nam
naklada raste, je resničen).
Vsi citirani pogojniki pa v
glavnem veljajo za vse politične
stranke, če hočejo, da jih bodo
volilci izbrali za svoje predstav-
nike v oblastne organe.
Glavni urednik
Franc Lačen
Zbor Krščanskih
demokratov
v Gorišnici
Po krajšem kulturnem programu, ki
so ga pripravili pevski zbor in gorišni-
ški tamburaši, so gorišniški Krščanski
demokrati pregledali svoje lanskoletno
delo.
O delu krajevnega odbora je poro-
čal predsednik Ivan Vojsk. Uvod je
dopolnil Ivan Jurkovič, predsednik
Občinskega odbora SKD, s pojasni-
lom o delu KD v občini, poslancev
stranke v skupščini, odnosi med De-
mosovimi strankami in predlagal tudi
teme za občinski program stranke v
Ptuju.
Med gosti zbora je bil g. Reberc,
glavni tajnik stranke. Ugotovil je, da
je KO Gorišnica s svojimi štiristo čla-
ni največji KO, in za to je vsem priso-
tnim čestital. Prisotne je seznanil, da
si stranka še vedno želi dobro sodelo-
vanje med vladnimi strankami in da
še vedno odločno podpira predsedni-
ka slovenske vlade g. Peterleta. Tudi
naša stranka si želi skorajšnjih volitev
in se nanje že redno pripravlja.
Gostje bil tudi Janez Žampa, pred-
sednik SKZ-LS v Ptuju. Ponovil je
predlog njihovega odbora, da bi usta-
novili Slovensko ljudsko stranko
(SLS).
Božena Čačkovič, predsednica ko-
misije za socialna vprašanja in dru-
žinsko problematiko, je predlagala,
da zbo.- sprejme pobudo za skorajšnji
sprejem družinske zakonodaje, s kate-
ro moramo bolje zaščititi družino oz.
materinstvo. S to pobudo želijo po-
daljšati porodniški dopust na dve leti,
dolgoročno pa na tri leta. Materinski
dodatek naj bo priznan tudi nosečnici
po zdravniški ugotovitvi nosečnosti.
Višina materinskega dodatka naj zne-
se 80 % zagotovljenega osebnega do-
hodka.
Udeleženci zbora SKD v
Gorišnici
Govori se.. .
. .. da je bilo priznanje Slovenije povod za to, da
je ena od ptujskih lepotic doživela nekaj neobičaj-
nega. Po njej so celo plazili in ji na vrhu vitkega te-
lesa pripeli lepo, pisano pentljo. Mislimo seveda na
40-metrsko sekvojo na Vičavi, ki jo krasi slovenska
zastava. Na njej so bili kar trije mladeniči.
. .. da so zaradi odstopa v vrhu enega ptujskih
podjetij nehali z načrtovanjem dveh novih izdelkov.
Gre za novinarsko tlačenko in (novinarsko) raco v
omaki.
... da bomo prebivalci ptujske občine svoje avto-
mobile še lep čas krasili z YU tablicami. Ncjezo,
ker Ljubljana m upoštevala predloga o ptujskih ta-
blicah, se je naročilnica za slovenske, vendar MB
tablice s ptujskim grbom nekje izgubila. Še naročil-
nice so politično nastrojene!
. .. da smo se v uredništvu zelo začudili, ko je
nekdo na od daleč poslanem pismu našo sodelavko
M. prepriimkoval v Groznik. Saj se ne bi čudili, če
bi dotični našo sodelavko poznal. . .
.. .da so v starem delu mesta z družbenimi sred-
stvi zares kulturno uredili staro poslopje. Razko-
šna stanovanja so dobili kulturni delavci. Postopek
pridobivanja stanovanjske pravice in postopek
predhodnega preseljevanja pa je bil menda manj
kulturen.
.. . Za vstop v Evropo so v eni ptujskih firm
uvedli štiriizmensko delo. Ugotovili so tudi, da so
za nočne posle potrebne tudi ženske. Zatika pa se
zaradi tega, ker je nočno uporabnost žensk pred
tem spoznal še kdo drug.
... da je v nedeljo pastir v Borišnici pozval svoje
vdane ovčice, naj se izogibajo soovčic, ki imajo vol-
no malo drugačne barve. Se posebej pa tistih, ki
beketajo drugače, kot je njemu všeč. Ovce so dol-
žne slepo slediti pastirju, četudi bi jih peljal v pre-
pad ...
.. . da nam je po 42. členu slovenske ustave za-
jamčena svoboda združevanja. Vsakega z vsakim.
Prepovedano je torej v povezavi s prej omenjenim
členom dvigovati štirikolesnik na šroge. Lepo je, če
pomagamo bližnjemu v nesreči in ga pomagamo
znova postaviti na trdna tla. To ni zapisano v usta-
vi, zato Bog plačaj in aplavz . ..
... da bi lahko le bog povedal, kako je mogla
ena sama inventura pokazati skoraj dvodesetinski
manjko v milijonih tolarjev. Pa ja niso bili prejšnji
kadri tako tramasti, šperasti, fosnasti, skratka . ..
leseni.
O vračanju
premoženja
v nekaj naslednjih številkah Tednika bomo objavljali pravne nasvete, ki jih je
poslušalcem Radia Ptuj v dveh kontaktnih oddaja! dajal diplomirani pravnik Rudi
Ringbauer.
Kdo je upravičenec za pridobitev
premoženja, kdo lahko vloži zahtevek
za denacionalizacijo?
Upravičenci so tisti, ki jim je bilo
na podlagi določenega zakona (prepi-
si so našteti v 3. členu in jih je 29)
premoženje odvzeto. Taka oseba je
»primarni« upravičenec. Če še živi,
potem mora zahtevek za denacionali-
zacijo vložiti sama. Če primarni upra-
vičenec ne živi več, pa lahko zahtevek
podajo dediči. To lahko stori kateri-
koli dedič oziroma pravni naslednik
upravičenca.
Kam je potrebno vložiti zahtevke za
vrnitev premoženja?«
To je odvisno od tega, kaj je upra-
vičencu bilo odvzeto. Če so mu bila
odvzeta kmetijska zemljišča, gozdovi
ali kmetijska gospodarstva, potem
mora vložiti zahtevek pri upravnemu
organu za kmetijstvo. Če gre za go-
spodarske in industrijske objekte, po-
tem bo pravi naslov upravni organ za
gospodarstvo. Tisti, ki so jim bili odv-
zeti poslovni prostori, poslovni objek-
ti ali stanovanja, hiše in stavbna zem-
ljišča, bodo zahtevke vložili pri
upravnemu organu za stanovanjske
in komunalne zadeve, tisti, ki so jim
odvzeli premoženje v obliki osebnih
kapitalskih ali delniških družb, pa na
Republiški sekretariat za finance. Vsi
upravni organi razen zadnjega so v
občini, tako da lahko upravičenci vlo-
žijo zahtevke kar pri ustreznih občin-
skih organih.
Odvzeli so nam zemljišče med Dor-
navo in Levanjci. Šlo je za zaokrožitev
posestva. Dobili smo odškodnino, ven-
dar so nam zemljišče vzeli proti naši
volji. To je bilo v času od 1970 do
197L
Če niste dobili ustreznega nado-
mestnega zemljišča ali pa ste dobili
odškodnino, ki je bila manjša od 30%
vrednosti zemljišča, potem se šteje,
kot da niste dobili ničesar. Potem ste
upravičenec za vrnitev in lahko poda-
te zahtevek za denacionalizacijo.
Kako bo z zemljišči, ki so bila odv-
zeta na osnovi agrarne reforme? Od-
vzeli so jih velikim kmetom ali cerkvi
in jih dali revežem. Potem pa so jih na-
prej prodali in so zdaj v nekih drugih
rokah. Ali pa jih je dobil kombinat in
jih je že odprodal.
Če je odvzeta zemlja prešla v druge
roke potem je v naravi ni mogoče do-
biti več nazaj. Zakon namreč pravi,
da če je zemljišče v rokah fizične ali
civilne pravne osebe, ne more biti vr-
njeno v naravi. Mogoče je dobiti od-
škodnino v obliki delnic, priznanic ali
obveznic.
Staršema dveh sester je bilo po vojni
odvzeto premoženje. Ena od sester živi
v Avstraliji, druga pa tukaj. Ali lahko
ta, ki je v Sloveniji vloži zahtevek za
obe in ali je tudi tista v Avstraliji upra-
vičena do tega premoženja?
Če sta imela oče in mati jugoslo-
vansko državljanstvo, potem sta (ozi-
roma njuni dedinji) upravičena do
premoženja. Tudi sestra, ki je v Av-
straliji, je upravičena. Še posebej, če
ima tudi jugoslovansko državljanstvo.
Pa tudi če ga nima, lahko na osnovi
vzajemnosti dedne pravice, kar ima-
mo urejeno s številnimi evropskimi
državami in najbrž tudi z Avstralijo,
uveljavi pravico do dedovanja. Se-
stra, ki je v Avstraliji, naj pooblasti
to, ki je doma, in ta naj v imenu obeh
ureja zadeve z upravnimi organi in
sodiščem. Tudi sicer velja, da za vrni-
tev nekega premoženja zadostuje, če
zahtevek za denacionalizacijo poda
vsaj eden od dedičev. Njegov zahte-
vek je v korist vseh upravičencev, ki
pridejo v poštev za uveljavljanje pra-
vic, na katere so zahteve nanašajo.
Ko je upravni postopek končan s
pravnomočno odločbo o denacionali-
zaciji, lahko eden izmed pravnih na-
slednikov upravičeno vloži predlog za
uvedo zapuščinskega postopka pri
pristojnem sodišču.
Pripravila: d. 1.
IZVEDELI SMO
IZVEDELI SMO
IH PRODORNO NA TRG
Tovarna orodij in strojev, ena štirih Agisovih družb, se v zad-
njem času vse bolj uveljavlja na slovenskem in tujem tržišču. Več kot
sto zaposlenih se že od prvega julija prejšnjega leta izredno trudi, da
bi se s svojim programom Čimbolj predstavili. Da bi tržišče spoznalo
njihovo ponudbo, so izdelali prospekt, reklamne tekste so objavili v
Gospodarskem vestniku, predstavili pa so se tudi na sejmih. Direktor
Zvonko Milošič je povedal, da so v zadnjem času dobili več naročil
slovenskih podjetij za izdelavo orodij in priprav. Že lani so začeli sa-
mostojno izvažati v Avstrijo, na italijansko tržišče pa izvažajo prek Je-
klotehne.
■■ LANI TEKSTILNA HIŠA, LETOS NAKUPNI
CENTER
Družba z omejeno odgovornostjo 'Emona-Merkur Ptuj je lani v
posodobitev poslovnih prostorov vložila 12,5 milijona tolarjev, od te-
ga največ v tekstilno hišo Merkur. Uredila pa je tudi poslovni prostor
v Prešernovi ulici 8, v neposredni bližini hotela Mitra. Letos si bodo
prizadevali, da bi začeli graditi poslovni center v Rabelčji vasi — za-
hod.
■■ CENE NiŽJE - KUPCEV PA NI
Čeprav so cene jesensko-zimski konfekciji v povprečju nižje od
30 do 40 odstotkov, kupcev v trgovinah ni. Morda jih bo več prihod-
nji teden, ko bodo cene izdelkom še dodatno znižali. Več kot očitno
je, da ljudje nimajo denarja. Cene so kljub znižanju za večino še pre-
visoke.
■■ TUDI ZAŠČITA NA SEJMU MODE
Na 37. sejmu mode v Ljubljani, ki je bil od 13. do 16. januarja, je
s svojimi izdelki sodeloval tudi profitni center Zaščita Mercatorja-Iz-
bire — Panonije Ptuj. Obiskovalcem in bodočim kupcem so predsta-
vili modno konfekcijo, del kolekcije za izvoz, frotiraste plašče, ki jih
prav tako izvažajo, ter program športnih torbic za različne namene, s
katerim se želijo uveljaviti na domačem trgu.
■■ V LETU DNI STO OBRTNIKOV VEČ
Število obrtnikov v ptujski občini še naprej narašča. Prvega janu-
arja lani jih je bilo 769, letos že 856. Podobno kot drugje se tudi v
ptujski Obrtni zbornici v tem obdobju pripravljajo na obračun dela.
Na skupščini, ki bo februarja, bodo sprejeli tudi finančni načrt in pro-
gram dela za letos. V začetku drugega meseca se bodo udeležili svoje
najstarejše družabne prireditve — tradicionalnega obrtniškega plesa,
ki bo v motelu Podlehnik. Januarske dneve pa bodo izkoristili za se-
znanjanje s spremembami in dopolnitvami Zakona o dohodnini, pro-
metno-davčni zakonodaji in drugimi aktualnimi vprašanji.
■H TURISTI PRIHAJAJO REDKEJE
Ptuj je v devetih mesecih prejšnjega leta obiskalo za 63,4 odstot-
ka manj gostov kot v letu 1990, nočitev pa je bilo za 60,2 odstotka
manj. Domačih gostov je bilo 31,2 odstotka, tujih 68,8 oziroma 65,7,
kolikor je bilo obiskovalcev iz drugih delov Jugoslavije, ki se po lani
sprejetem zakonu o tujcih štejejo med tujce. V obdobju januar—okto-
ber 1991 je ptujsko občino obiskalo 10.180 gostov in so ustvarili
24.350 nočitev.
■■ SIEMENS SE PREDSTAVLJA
Firma Albin Promotion s sedežem v Lovrencu na Dravskem po-
lju 4 (tam je bila nekoč stara osnovna šola), ki je generalni zastopnik
za SIEMENS AV/TS tehniko za območje Slovenije in Hrvaške, orga-
nizira jutri na Gorci delovno srečanje, na katerem bodo predstavni-
kom ptujske občine predstavili svoje programe in bodoče načrte. Sre-
čanja se bodo udeležili tudi predstavniki Siemensa iz Avstrije in
Nemčije; med njimi bo gospod dr. Hartig, ki je direktor Siemensove
prodaje za celi svet.
m PRODALI SKORAJ VSE
Stečajni postopek za podjetje Olga Meglič bo po oceni stečajne-
ga upravitelja Mirka Žagarja trajal še najmanj leto in pol. Prostore
nekdanje tovarne v Dolanah je kupil Emil Mlakar, lastnik verige pod-
jetij z pščitno znamko Eme, medtem ko je prodaja prostorov v Ptuju
za zdaj vprašljiva zaradi zakona o denacionalizaciji. Naprodaj so tudi
prostori v Dobrini, kmetijskega zemljišča pa zaradi moratorija še ne
morejo prodati. Glede na to da so pretežni del premoženja že prodali,
prehaja stečajni postopek v etapo razdelitve.
MG
IZVEDBLI SMO
IZVEDELI SMO
4 — OD TU IN TAM
16. januar 1992 - TEDNIK
OD Apač ...
KIDRIČEVO: §e pred kratkim je bilo slišati govorice, da so v nekda-
njih skladiščih Jugoslovanske armade velike količine bojnih strupov.
Nekateri so pripovedovali, da ti strupi niso varno spravljeni, da kon-
trole nad njimi ni in da so se nekatere posode razsipale. Uradnega od-
govora na poslansko vprašanje v ptujski skupščini sicer še ni, vendar
nam je dr. Ciril Korpar iz ptujske enote Zavoda za zdravstveno var-
stvo Maribor zatrdil, da so bojni strupi shranjeni tako, da ne ogrožajo
okolja. Zavod je od pristojnih organov zahteval, naj priskrbijo natan-
čne podatke o kemični sestavi strupov, saj bodo le tako lahko poskr-
beli za njihovo nadaljnjo usodo.
Bojni strupi v skladišču so varno spravljeni. (OM)
TEDNIK
KIDRIČEVO:
Učenci tamkajšnje šole so v sredo, 15. januarja pod vodstvom učitelji-
ce gospodinjstva Irene Veg pripravili DAN KRUHA. Spekli so ga se-
dem vrst — od belega do sadnega, domače potice in rogljičke, žemlji-
ce in slanike. Pomagale so jim mamice, v šoli pa seveda učiteljice in
tako so po receptih naših babic pripravili pravcato razstavo krušnih
dobrot. Njihovi mlajši vrstniki so jih pol dneva lahko na razstavi sa-
mo ovohavali, nato pa so vse skupaj složno snedli in si za ta dan od-
pravili stroške za malico.
(Foto: Ozmec)
TEDNIK
FOLENŠAK: Tam so končno dočakali gradnjo vodovoda. Pred krat-
kim so začeli gradnjo 1. faze in naj bi se priključilo 90 gospodinjstev
iz Hlaponcev, Slomov in Polencev. Vrednost investicije je 8,2 milijo-
na tolarjev. Denar so prispevali krajani, občinski sekretariat za komu-
nalno infrastrukturo in republiški sklad za demografsko ogrožena ob-
močja.
TEDNIK
SKORBA: Zadnji podatki analize vode iz črpališča v Skorbi kažejo,
daje v njej 11,5 miligrama dušika. Nitrati presegajo po pravilniku do-
pustno mejo za 1,5 miligrama. Videli bomo, kako bo, ko bodo inšpek-
cijske službe pričele aktivni nadzor, saj je znano, da je bil pred krat-
kim sprejet odlok, ki omejuje gnojenje. Učinke bo seveda šele potreb-
no pokazati.
TEDNIK
ZAVRC: v Turškem Vrhu so imeli v petek prebivalci Zavrča vroč
zbor krajanov. Od krajevnih in občinskih funkcionarjev so zahtevali
zagotovila, kdaj in kako bodo asfaltirali cesto Turški Vrh —Korenjak,
kdaj bo odpravljena udrtina na lokalni cesti proti Ivancu, kako bo s
ceno za vodovodno napeljavo Florjan—Turški Vrh. Poseben problem
pa je tudi mejni prehod.
Glede ceste Turški Vrh—Korenjak so se na zboru dogovorili, da
bodo krajani sami zagotovili manjkajoči del denarja, saj bi brez tega
lahko asfaltirali le 740 metrov in ne kilometer, kot bi želeli. Vrednost
naložbe je 2800 tolarjev, krajani pa morajo zagotoviti 849 tisoč tolar-
jev. Del denarja bodo zbrali po pogodbah, ostalo bodo sredstva kra-
jevnega samoprispevka.
Glede udrtine na cesti proti Ivancu, ki je sedaj neprevozna, jim je
Milan Pavlica zagotovil, dajo bodo popravili takoj, ko bo nared geo-
loška raziskava.
Glede vodovoda so dobili zagotovila občinskih predstavnikov, da
bo občina zagotovila dodatne finance, saj KS in krajani sami ne bodo
zmogli — polovice sredstev (2800 tolarjev). Krajani željno čakajo »pr-
vo pipo« in se hudujejo, ker so nekaj denarja že zbrali, vodovoda pa
še vedno niso pričeli graditi.
Tudi glede mejnega prehoda so povedali veliko pikrih. Najbolj jih
moti, da morajo na dan večkrat čez meje? in pogosto morajo tudi ča-
kati v koloni. Zupanu Vojtehu Rajherju so že naslovili zahtevo, da bi
v Zavrču čimprej uredili cesto, ki bi ta kraj povezovala po slovenski
strani.
Darja Lukman
... DO ZfUPEČJE VASI
v času od 14. do 19. januarja je bil v Parizu, v Veliki palači (Grand Palais), mednarodni muzejski salon
(Salon International des musees et des expositions — SIME), ki je bil tretjič. To je neke vrste muzejski sejem,
ki poteka vsaki dve leti in na katerem se predstavijo s svojim delom, eksponati in razstavami oziroina projekti
muzeji in galerije iz celega sveta. Organizacija in izvedba muzejskega salona je v privatnih rokah in ne pod
okriljem ICOM-a, Mednarodne zveze muzejev, ki deluje znotraj svetovne organizacije UNESCO.
Ne gre pa le za predstavitev
galerij in muzejev, pač pa za pri-
kaz celotne »muzejske industri-
je«, od promocije kulture v mu-
zejih, restavratorskih delavnic,
agencij za realiziranje in posta-
vljanje razstav in projektov do
muzejskih trgovin in butikov.
Predstavitev temelji na izvirni
promociji segmentov iz kulturne
dediščine različnih muzejev in
galerij ter s tem privabljanja po-
tencialnih obiskovalcev (turi-
stov).
Najrazličnejši muzeji in galeri-
je sveta ponujajo v različnih pa-
viljonih na najsodobnejši način
prek različnih avdiovizualnih
pripomočkov, duhovitih in nena-
vadnih efektov različne oblike
informacij (slikovne, zvočne, oti-
pljive ...), s katerimi bi pač radi
opozorili nase in svoje delo. Ta-
ko ne manjka slikovnega in pis-
nega gradiva (prospekti, katalo-
gi, razglednice, vabila, spominki,
priponke, nalepke, majice ...), s
katerim te dobesedno zasujejo in
katerega del lahko dobite za-
stonj, del pa ga je moč kupiti.
Na letošnjem mednarodnem
muzejskem salonu v Parizu se je
predstavila tudi Zveza muzejev
Slovenije s svojim paviljonom, ki
pa je hkrati tudi del projekta slo-
venskega muzejskega salona, ki
bo predvidoma v Cankarjevem
domu v Ljubljani maja 1992, ker
je 18. maj svetovni dan muzejev
in bi maj tako zaznamovali kot
mesec muzejev.
Projekt je zaznamovan v skla-
du s sloganom, ki je bil hkrati tu-
di slogan slovenskega paviljona
v Parizu: MUZEJ NI ZAPRA-
ŠENA BESEDA. Ob tej prilož-
nosti je bil izdan lično izdelan
bilten (vodnik) po slovenskih
muzejih in galerijah v franco-
skem jeziku, katerega uvod je
spisal dr. Sergej Vrišer.
In kako se je predstavila Slo-
venija oziroma Zveza muzejev
Slovenije na tej svetovni manife-
staciji?
V paviljonu, obdanem s težko
modro nevnetljivo tkanino, stoji-
ta levo in desno dva stebra. V le-
vem, ki je votel, so v notranjosti
na fotografijah predstavljeni
»najpomembnejši« muzejski in
galerijski eksponati, desni steber
je poln in nosi na vrhu kamniti
kapitel. V notranjosti paviljon-
čka (velik je le okoli 10 kvadra-
tnih metrov) nas v velikem kam-
nitem bloku čaka presenečenje,
in sicer zagledamo v vodi dve
človeški ribici iz Postojnske ja-
me. Ozadje je zaključeno z ogle-
dali, postavljenimi pod različni-
mi koti. Ob strani pa najdemo še
polico z najrazličnejšim muzej-
skim propagandnim gradivom.
Zakaj ravno človeška ribica —
Proteus kot muzejski eksponat
na muzejskem salonu v Parizu?
Zveza muzejev Slovenije je
stala pred težko odločitvijo, kaj
izbrati, saj je naša premična in
nepremična kulturna in naravna
dediščina izredno bogata. V skla-
du z navedenim sloganom in z
majhno, omejeno razstavno po-
vršino so se odločili za »pred-
met«, ki po njihovem deluje
udarno nenavadno, drugače.
Odločili so se za živo človeško ri-
bico, ki je edinstvena in karakte-
ristična prav za naše kraje. V sebi
pa nosi še drugo, simbolno spo-
ročilnost. Primerjajo jo s sloven-
skim narodom. Prav tako kot
človeška ribica, ki je kljub tisoč-
letnemu preživetju še vedno zelo
skrivnostna in neraziskana (stro-
kovnjakom je še danes skrivnost
njeno razmnoževanje, saj enkrat
leže jajčeca, drugič pa koti žive
mladiče), so tudi Slovenci preži-
veli tisoč let in končno le doča-
kali samostojno državo.
Kot muzejski predmet pred-
stavlja človeška ribica tudi novo
in širše pojmovanje muzeja in sa-
mega muzejskega predmeta od
klasičnega, tradicionalnega poj-
movanja, ki bi človeško ribico
pač najprej usmrtil, potem naga-
čil in nato nagačeno razstavil.
Ob tem so želeli opozoriti na le-
poto in neokrnjenost slovenske
narave, kar je hkrati tudi vabilo
tisočim obiskovalcev pariškega
salona, naj nas obiščejo in si le-
pote naše narave in bogastva
muzejev in galerij ogledajo na
kraju samem.
V Pariz so odpotovale tri člo-
veške ribice. Pot so dobro preži-
vele, na salonu pa je zanje skrbel
kustos biolog Prirodoslovnega
muzeja iz Ljubljane Marko
Aljančič. Pozorni so morali biti
predvsem na vodo, v kateri so
plavale človeške ribice. Leto so
ohlajevali z ledom in tako ohra-
njali primerno temperaturo.
Slovenski paviljon je bil dele-
žen pravega navala in simpatij
novinarjev in obiskovalcev iz ce-
lega sveta. Človeška ribica je bila
prav gotovo zadetek v polno,
predvsem iz vidika, da se je o na-
šem paviljonu veliko govorilo,
obiskovalci so se ob njem usta-
vljali in prek človeške ribice izve-
deli še za državo Slovenijo, njene
muzeje in galerije, za njeno kul-
turno in naravno bogastvo.
Prvi korak je narejen, in sicer
predvsem v promocijskem in in-
formativnem smislu. To, kar se
lahko iz tujih (francoskih) izku-
šenj naučimo, so marketinške
metode, organiziranost, promo-
cija ... kulturne in naravne dedi-
ščine, ki jo njihovi muzeji in ga-
lerije ne le posredujejo, temveč
tudi ustvarjajo. Francija kot turi-
stična velesila ustvari znatni del
svojega prihodka ravno z ek-
sploatacijo muzejev, galerij in
kulturno-znanstvenih centrov.
Tudi naš Ptuj in okolica se po-
našata z bogato premično in ne-
premično kulturno »in naravno
dediščino, ki pa je včasih sploh
ne vidimo, kaj šele da bi jo znali
s šarmom ponuditi in na neagre-
siven način prodati. Zavedati se
moramo potencialov ter naših
edinih dolgoročnih alternativ, ki
se skrivajo v varovanju, razisko-
vanju in promociji lokalne/re-
gionalne kulturne in naravne de-
diščine.
Na koncu se zahvaljujem spon-
zorju, GOSTILNI Pavla Firbasa
iz Moškanjcev, ki mi je omogočila
obisk in ogled mednarodnega mu-
zejskega salona v Parizu (SIME
1992). Sponzorstvo v kulturo naj
bo v prihodnje bolj pravilo kot pa
izjema, kajti zavedati se moramo
svojih največjih potencialov in dej-
stva, da živimo v najstarejšem me-
stu v Sloveniji, Ptuju — mestu
muzeju.
Stanka Gačnik
V novo leto z novo blagovno znamko
v slovenjebistriški tovarni olja so v proizvodnem programu pripra-
vili nekatere novosti in jih predstavili na torkovi novinarski konferenci.
Direktor Leopold Turnšek je
ob tej priložnosti povedal, da so
z gospodarjenjem v letu 1991
kljub vsem pretresom, ki so bili
značilni za to obdobje, zadovolj-
ni. Z vojno so sicer izgubili naba-
vni trg, vendar so se hitro znašli
in izpad uvoza nadomestili z re-
publiškimi rezervami, tako da je
proizvodnja potekala povsem
normalno. Tudi ožitev trga jih v
minulem letu ni kaj dosti priza-
dela, ker so že prej prek 95 od-
stotkov vseh proizvodov proda-
jali na domačem, slovenskem tr-
žišču.
»Fizični obseg proizvodnje je
večji kot leto poprej, v nekaterih
obratih celo za 20 do 30 odsto-
tkov, v ostalih pa na ravni prejš-
njega leta. Temu primerno raču-
namo, da smo poslovno leto
1991	sklenili pozitivno. Za leto
1992	načrtujemo zadržati proiz-
vodnjo in tržne deleže, ki jih
imamo v Sloveniji. Ob vsem na-
meravamo v letošnjem letu izpe-
ljati nekaj investicijskih progra-
mov, ki smo jih hoteli uresničiti
že pred leti. Trenutno je v fazi
poskusnega zagona obnovljena
čistilna naprava,« smo izvedeli
od direktorja Turnška.
Konec 19^1. leta so dali na tr-
žišče tri nova olja pod skupno bla-
govno znamko GEA. So biološko
visoko kvalitetna, z naravnim do-
datkom vitamina E, odlikuje jih
bogata vsebnost esencialnih, ne-
nasičenih maščobnih kislin, zlasti
linolne, kar ugodno vpliva na
maščobno krvno sliko in znižuje
vrednost holesterola v krvi. »To je
tudi del skrivnosti treh novih vrst
olja GEA, narejenih iz grozdnih
pečk, koruznih kalčkov in son-
čničnih semen,« smo izvedeli na
predstavitvi od direktorja Leo-
polda Turnška. V letošnjem letu
bodo to blagovno znamko utrdili
in dodali še vsaj dve olji višjega
kakovostnega razreda, tako da bi
do konca letošnjega leta imeli
pet olj blagovne znamke GEA. V
drugem polletju bodo razširili
program še z nekaj novimi majo-
neznimi solatami, podrobnosti
pa niso izdali. Menili so, naj bo
to še nekaj časa skrivnost.
Če bo to poslovno leto minilo
brez pretresov, se bodo proti
koncu leta lotili še rekonstrukci-
je rafinerije.
Blagovno znamko ZVEZDA
bodo obdržali še naprej, kljub te-
mu da je nekdanji sozd konec
lanskega junija propadel. »Osta-
lo nam je še nekaj odprtih vpra-
šanj, ki jih bo reševal čas, mogo-
če tudi ustanovitev mešane delni-
ške družbe ali še česa drugega,«
je sklenil direktor bistriške tovar-
ne olja.
Vida Topolovec
Direktor dipl. ing. Leopold Turn-
šek: Za tržišče se je treba boriti z
znanjem in novimi programi.
(Foto: VT.)
Cilj: ohranitev podjetja
Dr. Anton Luft je posta! prvi človek ptujskega Agrotransporta lani 19. junija, teden dni pred začetkom
vojne. Vedel je, da prihaja v podjetje z velikimi težavami, ni pa vedel, da je tako kritično. Vojna je delo zausta-
vila za mesec dni, zatem pa so se začele težave pri prevozih v druge dele nekdanje Jugoslavije.
Trenutno stanje ni razveseljivo. Podjetje je že
dlje časa v krizi, ta pa ni nastala čez noč. Nič ne
kaže, da bi bilo v kratkem boljše. 145 zaposlenih si
želi, da bi čimprej dobili delo in se izkopali iz te-
žav. Dr. Anton Luft poudarja, da je njegov edini
cilj ohraniti podjetje, čeprav razmere kažejo na to,
da je zrelo za stečaj. Delavci potrpežljivo prenaša-
jo težave, čeprav plače, ki so minimalne, prejema-
jo z velikimi zamudami. 15. januarja so prejeli
akontacijo osebnega dohodka za november prejš-
njega leta in Še to v zelo majhnih zneskih: nekate-
ri, ki imajo kredite, so dobili le nekaj nad tisoč to-
larjev. Takšno stanje kaže na to, da si delavci mo-
čno želijo, da bi preživeli.
Podjetje močno tepejo krediti, ki so jih najeli v
prejšnjih letih. Se bolj kot krediti jih je prizadelo
pomanjkanje dela zaradi vojne in vzpostavitve me-
ja. Posli, ki so jih prej opravljali na celem območ-
ju Jugoslavije in so potekali brez težav, so se skrči-
li na minimum. Svoje pa je prispevala gospodar-
ska recesija. Vse to je imelo za posledico, da so la-
ni neredno izplačevali plače in druge obveznosti.
Delavcem so jih izplačali le deset. V glavnem gre
za zajamčene osebne dohodke, tisti, ki so presegali
normo, so dobili nekaj več, vendar še vedno zelo
malo. Za obresti so lani plačali toliko kot za tri
mesečne osebne dohodke zaposlenih. Na nenor-
malno stanje podjetja vpliva tudi nakup vozil na
leasing po devizni klavzuli. Leto in pol po nakupu
so dolžni več kot na začetku.
Kako preživeti je sedaj osrednje vprašanje. Da
bi se znebili hudih kreditnih obveznosti, kanijo
prodati del osnovnih sredstev, ki jih ne potrebuje-
jo. Težave želijo premagati tudi z uvedbo doda-
tnih dejavnosti. Ena teh je trgovina. Ker poslujejo
na Hrvaškem, želijo tam kupovati in prodajati. Za-
vedajo se, da tega tržišča ne smejo izgubiti. Raču-
najo tudi na odpravniške posle, servisiranje tujih
vozil v svojih servisnih delavnicah ter povečanje
obsega dela v mizarskih delavnicah. Na teh delih
in nalogah bi zaposlili od 15 do 20 delavcev, ki so
danes brez pravega dela. Ce bi si ti zaslužili vsaj
svojo plačo, bi to bil že velik uspeh.
Izvoz trenutno pomeni okrog pet odstotkov v
strukturi prihodkov. Radi bi ga f»ovečali, vendar je
izvoz v eno smer, če se vozila vračajo nazaj pra-
zna, izguba. Agrotransport je značilno prevozni-
ško podjetje, ki je bilo ustanovljeno, da bi pokri-
valo širše območje Jugoslavije. Ker jugoslovanske-
ga tržišča ni več, nastajajo težave. Od 64 vozil jih
je trenutno v pogonu manj kot polovica. Odločajo
se za vsako delo ne glede na teritorij, kamoj vozi-
jo, če je cena primerna.
Ptujski Agrotransport s svojimi težavami ni no-
bena izjema med prevozniki. Zato pa si toliko bolj
prizadevajo, da bi se razmere pričele izboljševati.
MG
TEDNIK - 23. januar 1992
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE - 5
Prieki so posebni ljudje ...
Znanega Prieka, pisca šte\ilnih znanstvenih, strokovnih ter tudi poljudnoznanstvenih knjig s področja
psihologije, večkratnega doktorja znanosti, ki še posebej rad razglablja o značaju Slovencev, akademika dr.
Antona Trstenjaka, ki je H. januarja praznoval S6. rojstni dan, smo vprašali, kaj misli o nekaterih lastnostnih
Prlekov. O njih in Slovencih nasploh razmišlja v svoji knjigi MISII O SL()yF\ShFM ČLOVEKU, kije iz-
šla lansko leto.
Da smo danes samostojna, mednarodno priznana država, gre veliko zaslug Slovencem samim, ki smo se s
svojim značajem, znanjem in potrpežljivostjo uspeli prebiti iz anonimnosti na politični zemljevid Evrope in sve-
ta.
Doktor Trstenjak, ali je kaj po-
sebnega v prieški zemlji, ki je slo-
venskemu narodu dala toliko veli-
kih in pomembnih mož, znanstve-
nikov svetovnega pomena: v Sav-
cih pri Tomažu se je rodil dr.
Cajnkar, v Gornjih Ključarovcih
pri Ormožu F. K. Meško, na Ra-
domerščaku dr. F. Miklošič, iz
Cerovca izhaja Stanko \'raz, iz
Žvaba Božidar Raič in še številni
drugi, med njimi vsekakor tudi vi.
Dr. Anton Trstenjak: O poseb-
nosti kakšnega kraja ali bolje
kakšne skupine ljudi je kočljivo
govoriti zato, ker večkrat ne naj-
demo kakšnih oprijemljivih po-
sebnosti. To so lastnosti, ki jih
bolj ali manj imajo tudi drugi.
Vendar pa, kot ste sami namigni-
li, zaradi nekaterih učinkov ali
uspehov, ki jih je kakšna pokraji-
na dala, upravičeno sklepamo
oziroma se sprašujemo za vzro-
ke. Moralo je biti v Prlekiji nekaj
posebnega, da je bilo toliko nad-
povprečno izobraženih, zlasti pa
še v prejšnjem stoletju, ko so kot
narodni buditelji tako rekoč
ohranjali slovenstvo in ga celo
ustvarjali. Vzemimo samo ljuto-
merski tabor 1868. leta, to je
pred dobrimi 120 leti, ki so ga,
mirno lahko trdimo, ustvarili pr-
ieški kmetje. Morda je prva po-
sebnost Prlekije ozka povezanost
med kmečkim in intelektualnim
slojem. Prepada tu nikoli ni bilo.
Kmetje imel vedno ambicijo, da
če je le mogel, je svojega sina po-
slal v višje šole in se pri tem sam
razvijal v navpični in ne samo v
vodoravni smeri. V Prlekiji je po-
vezanost med preprostim in izo-
braženim ljudstvom zelo ozka,
kar je značilno tudi za današnji
čas. Prieški človek je izražal zla-
sti v prejšnjem stoletju veliko
stopnjo ambicioznosti. Temu bi
po domače rekli prizadevnost.
Ni bil zadovoljen s svojim social-
nim položajem. Zelo lep je pojav
prleških oziroma muropoljsicih
dirkačev. Tega ni v vsej Sloveniji
kljub lipicancem, ki so jih kasne-
je poslali na Dunaj, medtem ko
imajo pravo konjeniško kulturo
ravno Prieki.
Ponos je v njih, kar se je vide-
lo tudi v prejšnjih letih, ki reji
konjev niso bila naklonjena in je
moral kmet sam nositi vse stro-
ške, pa tega niso opustili. Pa pri-
dete k Slaviču — 30 konjev v hle-
vu ali pa recimo k Slani iz Vidma
ob Ščavnici — sedem konjev. Ko
mi jih razkazuje, pravi: Veste, te-
ga žrebca pa smo v Ameriki ku-
pili. In to zasebna kmetija. Kako
lahko toliko zmorejo, ko pa so
jim po vojni posestvo vzeli? Po-
ve, da si je travnike vzel v najem.
Kot vidite, ni popustil, hotel je
vztrajati v tistem, kar je začel že
prej. To pa je ta prleška nadpov-
prečnost.
Priek je bil vedno izrazito na-
rodno zaveden, malokatero ob-
močje slovenske zemlje tako kot
ravno Prlekija. To lahko lepo vi-
dimo v razliki med severnim de-
lom Slovenskih goric, ki so se
bolj nagibale k nemčurstvu, med-
tem ko je bil Prlek v južnem delu
vedno ponosen Slovenec.
Značilnost je tudi v jeziku, na-
rečju. Celo naši slovenisti prizna-
vajo, da je prieški dialekt najbolj
čist, najbolj slovenski, ima naj-
manj nemških tujk, čeprav smo
živeli 1000 let ob nemški jeziko-
vni meji. To da misliti, to je sto-
letna vzgoja in izobrazba v na-
rodni zavesti. Prlek je ponosen,
da je Slovenec. Nikoli ni hlapče-
val.
Še nekaj drugega je v zvezi s
tem. Ce gledate po Sloveniji, vi-
dite, da so ljudje iz vseh prede-
lov v prejšnjem stoletju silili na
tuje s trebuhom za kruhom.
Prekmurci imajo v zahodni Ka-
nadi celo svojo kolonijo, med-
tem ko je za prieškega človeka
značilno, da ni hodil v tujino. To
je bilo še posebej dobro vidno
prva leta po vojni, ko so ljudje
na drugih območjih Slovenije
dobivali iz Severne Amerike pa-
kete z raznimi dobrotami, v Prle-
kijo pa ni prišlo nič, ker pač ti
ljudje niso imeli čez lužo nobe-
nega svojega človeka. Seveda je
danes slika drugačna: veliko Pr-
lekov je šlo na začasno delo v tu-
jino, vendar se zelo radi vračajo
med svoje in čutijo navezanost
na svojo zemljo.
Spominjam se časa pred celi-
mi osemdesetimi leti ko je v ce-
lotnem gornjeradgonskem okra-
ju odšel v Ameriko samo en stric
in kasneje potegnil za sabo svo-
jega nečaka. Na stara leta se je
vrnil domov in si v Orehovcih
postavil svojo domačijo. Kratko
malo so ga imeli za Amerikanca.
Prlek je imel vedno toliko po-
nosa, da je pred vsem svetom do-
kazoval, da njegova zemlja za-
došča, tudi če je imel navadno
želarijo ali pol grunta, kot bi re-
kel Kranjec. Pomislite, koliko
akademsko izobraženih ljudi je
izšlo v prejšnjem in tudi tem sto-
letju iz navadnih želarij! Čeprav
je imel skromno domačijo, je še
stisnil toliko, da je dal sina v
gimnazijo. Osem let smo takrat
hodili, to govorim iz svoje izkuš-
nje. Oče je osem let plačeval za-
me, nikoli mi ni bilo potrebno
hoditi po kakih gostilnah na za-
stonj hrano, vse je plačeval. Ka-
ko je le zmogel tolikšno breme iz
svoje želarije? Res je, da je bil
obenem dober vinogradnik. Mo-
ral je dobro gospodariti. To sodi
k temu, kar smo danes govorili
na okrogli mizi: ambicija ni do-
volj, tudi znanje moraš imeti. Pr-
lek je sposoben; tudi takrat, ko
se loti zasebnega dela, zlepa ne
propade.
Pred prireditvijo »Žlahtna Pr-
lekija« je bila na TKLE M anke-
ta: Ljutomerčane so spraševali,
kako bi potegnili voz napredka te
pokrajine, ki je bila svoj čas med
najbolj razvitimi notranjeavstrij-
skimi deželami, naprej. Ljudje so
odgovarjali, naj bi bilo to vino,
zemlja, omenili so celo nekatere
stare umetnosti, kot je lončarstvo.
Nihče pa ni rekel, da bi bilo po-
trebnega veliko znanja in novi pri-
jemi gospodarstva. Prav zaradi
znanja je fundacija za nadarjene
mlade ljudi v Prlekiji, imenovana
po vas, tudi ustanovljena.
Dr. Anton Trstenjak: Veste,
ankete so zelo kočljive, da se mi-
lo izrazim. Vsaka anketa je neke
vste manipulacija s človekom. Vi
zastavite naključnemu človeku
vprašanje, na katerega ni pripra-
vljen, in zato so odgovori navad-
no pod ravnijo vprašanj. Neke
vrste plitvo se izražajo pri tem.
Jasno, gre pač za naključno na-
brano populacijo, pa čeprav v
statistiki tako prisegamo na na-
ključnost. Ko gre za bistvo, za
eksistenco nekega naroda, se ne
smemo prepustiti naključju, ne
smemo ubogati in poslušati sa-
mo naključnih anketirancev, am-
pak tiste, ki so res jedro oziroma
steber naroda.
O Prlekih smo sedaj že slišali,
pa bi radi izvedeli še kaj o Prle-
čkah.
Dr. Anton Trstenjak: Hočete
reči o ženskah?
Ženska v Prlekiji podpira štiri
hišne vogale, ne samo tri. Je zelo
močna osebnost ne samo v svo-
jem delovanju, ker so v Prlekiji
ženske garaške, ampak tudi v
svojem značaju. Zelo so — ven-
dar ne bi rad povedal kakšnega
hudega izraza — gospodovalne.
In večkrat mora mož svojo ženo
bolj ubogati kot občino.
Seveda bi še klepetali z zani-
mivim sogovornikom, pa je ta
dan imel še druge obveznosti.
Gotovo bi dr. Trstenjak povedal
še kakšno o Prlekih, pokrajini,
zemlji, kulturi in še čem, kar to
pokrajino razlikuje od drugih
območij Slovenije.
Vida Topolovec
Dr. Trstenjak je nazdravil novou-
stanovljenemu štipendijskemu
skladu, ki nosi njegovo ime.
Odmev iz zbornice na članek »Učitelji pretepajo učence«
v rubriki »Prejeli smo« je bil v
Tedniku štev. 2 objavljen prispe-
vek »Učitelji pretepajo učence«
avtorice Marije Samec. Avtorica
se je lotila občutljive tematike
vzgoje v naši osnovni šoli z upo-
rabo vzgojnega sredstva telesnih
kpni. Gospodična je vprašanje
hitro in enostavno rešila tako, da
je pričela z jokajočo učenko pr-
vega razreda šole iz Dornave, ob-
dolžila vse učitelje iz Dornave in
drugod, jim natrosila nekaj pod-
črtanih, z velikimi črkami zapisa-
nih ter z vprašanji in klicaji
označenih dolžnosti in receptov
ter še v isti sapi analizirala in
ocenila, seveda pa tudi razvred-
notila vso pedagoško delo in pri-
prave na to delo.
Gospodična Samec gotovo ne
pozna našega odgovornega vsa-
kodnevnega dela, našega kolekti-
va, naših otrok in tudi staršev ne.
ker če bi nas poznala, ne bi pisa-
la stvari, kot jih je.
Smo šola, ki se imamo s čim
pohvaliti, ki dosegamo dobre re-
zultate in smo ponosni na svoje
sedpje in nekdanje učence in
tudi ti so ponosni na našo —
svojo šolo. Mnogi med njimi so
uspešni in se radi vračajo k nam,
nam pomagajo in se tudi vklju-
čujejo v naše delo kot zunanji
mentorji. Na sejah sveta staršev
in na sestankih sveta šole nam
tvorno in prijateljsko povedo,
kaj mislijo, kaj želijo, kako bi re-
ševali probleme in drugo. Mnogi
starši so naši nekdanji učenci in
se jih razveselimo, ko jih pono-
vno srečamo. Ustvarili smo do-
bre medsebojne odnose in zau-
panje. Šola kvalitetno uresničuje
smotre zajamčenega programa s
strokovno dobro usposobljenim
učitejskim kolektivom. Poleg te-
ga pa iz leta v leto uvajamo in
razvijamo celo paleto dejavnosti
iz tako imenovanega B progra-
ma. Naši učenci so s finančnim
sodelovanjem staršev deležni
plavalnih in prometnih tečajev,
letne in zimske šole v naravi,
pouka drugega tujega jezika,
zdravstvenega varstva, toplih
obrokov hrane in drugega. S po-
močjo staršev in kolektiva izvaja-
mo interesne dejavnosti, kjer
učenci razvijajo svoje intelektu-
alne sposobnosti, vzgojne vred-
note ter telesne spretnosti.
Na tekmovanjih v občinskem,
regijskem in republiškem obsegu
dosegajo naši učenci rezultate, ki
potrjujejo naše kvalitetno delo.
Mislim, da tega ne bi dosegli, če
se ne bi medsebojno spoštovali,
če ne bi celotnega dela gradili na
pozitivni motivaciji, če bi delali
nestrokovno in le za kontrolo
Zavoda za šolstvo, če bi delali le
za denar. Učenci pa gotovo ne bi
bili v šoli še pozno popoldan in
do 19. ure, čeprav imamo dopol-
danski pouk.
Uredništvu Tednika pa v pre-
mislek, koliko z objavo takšnega
prispevka, kot ga je pripravila
gospodična Samčeva, sodelujete
v oblikovanju destruktivnega od-
nosa do vzgojno-izobraževalne-
ga dela učiteljev, čeprav so obja-
vljeni samo v rubriki »Prejeli
smo«.
Marija Velikonja
Šolski zvonec nam je zaupal...
KIDRIČEVO • Včeraj je bilo predavanje za učitelje na temo »Kako najdemo in kako delamo /
nadarjenimi učenci.« Minuli torek pa so učenci pri pouku gospodinjstva spekli 17 vrst kruha in jih v
sredo pri šolski malici družno pojedli.
KIDRIČEVO, MAJŠPERK, CIRKOVCE • Učenci petih razredov so bili v zimski šoli v naravi.
Prijetne dni na snegu so preživljali na Rogli.
I^UJ, DORNAVA, MARKOVCI • Učenci osnovne šole Olge Meglič so bili prvi teden po no-
vem letu skupaj z učenci iz Dornave in Markovcev na Rogli v zimski šoli v naravi.
SLOVENSKA BISTRICA • Učenci osnovne šole Pohorski odred so si minuli petek popoldan
ogledali lutkovno igro BUTALCI SO MED NAMI. Za učitelje slovenjebistriške občine pa je bil or-
ganiziran 11. m 18. januarja seminar o komuniciranju med starši in učitelji.
DESTRNIK • Maja in Tamara, učenki 5. razreda, sta nam zaupali, da so učenci lani oktobra
na vse strani sveta pisali pisma kot poziv za mir. Odgovor je prišel iz Salzburga, v katerem jim gene-
ralna sekretarka Združene evropske komisije zagotavlja, da bodo naredili vse za prenehanje vojne v
sosednji Hrvaški. Avstrijski Karitas pa jih je obdaril s petdesetimi darilnimi paketi. Učence 3 5 in
7. razreda pa v teh dneh čaka zdravniški pregled.
TRNOVSKA VAS • Konec lanskega leta je bilo še posebej živahno. Učenci so se naučili ples-
nih korakov pod vodstvom Mirana Novaka iz Maribora, učenci drugega razreda so opravili plavalni
tečaj. Za starše pa so učenci skupaj z učitelji pripravili srečanje, na katerem je bila beseda tudi o re-
zultatih v prvem trimestru.
Občinsko srečanje lutkovnih skupin
Na srečanju lutkovnih skupin občine Ormož so
letos nastopile štiri šolske lutkovne skupine in sku-
pina iz VVO. Namen srečanja ni več iskanje naj-
boljše skupine (kljub temu da je bil selektor priso-
ten), ki bi kasneje nastopila na področnem sreča-
nju. Prav tekmovalnost je v prejšnjih letih odvrnila
marsikatero skupino, da ni prišla na občinsko sre-
čanje.
Ker je v okviru otroškega programa dovolj
predstav za najmlajše šolarje, so se pri ormoški
ZKO odločili, da je srečanje v prvi vrsli luuncnjc-
no lutkarjem, odprto pa za vse ljubitelje lutk, če-
prav letos organiziranega obiska šolarjev na tem
srečanju ni bilo. Lutkovne skupine bodo kasneje
odšle v goste posamezni šoli ali krajevni skupno-
sti.
Zaradi takega značaja srečanja lutkarjev občine
Ormož je večji poudrek na izobraževanju, saj bo v
okviru srečanja pogovor o igralcu in lutki ter o lut-
ki v vzgojnem proccsu.	Vida Topolovec
Srečanje z Jutrovim
na ptujskem gradu
Mnogi bralci vsakoletne tečaje
za turistične vodnike Pokrajin-
skega muzeja Ptuj že poznajo.
Navadno smo jih organizirali v
času zimskih šolskih počitnic.
Letošnji pa se bo začel malo dru-
gače. Od ponedeljka, 27., do pet-
ka, 31. januarja, vsak dan od 9.
do 12. ure se bodo tečajniki pri-
pravljali za vodstvo po razstavi
»Srečanje z Jutrovim na ptuj-
skem gradu«, ki bo odprta od 15.
aprila do 15. decembra 1992. Ker
bo to do sedaj največja razstava
v našem muzeju, pričakujemo
veliko število obiskovalcev, do-
mačih in tujih.
Za tečaj se lahko prijavi vsak,
ne glede na izobrazbo ali pred-
znanje, srednješolci, študentje in
drugi. Zaželeno je znanje vsaj
enega tujega jezika. Še posebej
so vabljeni dijaki, ki so se v lan-
skem letu že seznanili s priprava-
mi na to razstavo, študentje ter
učitelji zgodovine, vzgojiteljice
in vsi, ki tuje jezike aktivno ob-
vladajo.
Kotizacija je 500 tolarjev, za ta
znesek pa udeleženci dobijo lite-
raturo, s pomočjo katere se bodo
seznanili z zbirkami našega mu-
zeja ter kulturnozgodovinskimi
znamenitostmi mesta Ptuj.
Uvodno srečanje bo v ponede-
ljek, 27. januarja, ob 9. uri v pro-
storih,blagajne ptujskega gradu.
Majda Grah-Fridl
George de la Chappelle: Perzij-
ka, bakrorez, 1648.
3 BOGOVI
RIMSKE POETOVINE
Med 1. in 4. stoletjem je imela rimsk^
Poetovina dokaj pisano etnično podobo.
Ob italskem prebivalstvu so bili tu še ro-
manizirani keltski staroselci, trgovci iz
vzhodnih in zahodnih provinc ter uradni-
ki in sužnji z grško govorečega Vzhoda.
Zato je bila tudi duhovna podoba ljudi v
mestu precej raznolika, častili so najra-
zličnejše bogove in božanstva. V tej rubri-
ki jih želimo bralcem v sliki in besedi
predstaviti na poljuden način. Fotografi-
je: Bine Kovačič.
JUPITER
(nadaljevanje)
Jupiter, zaščitnik rimske drža-
ve in vladarja, ki je bil vrhovni
vojaški poveljnik, je postal tudi
bog vojakov in vojaških enot. Le-
gije so nosile na svojih praporih
orla, atribut Jupitra, svojega va-
ruha. Rimljani so verjeli, da je
njihov zaščitnik zaslužen za voja-
ške uspehe, zato so mu po zmagi
v zahvalo žrtvovali poveljniki,
prav tako posamezni vojaki. Iz
Poetovione je znanih več voja-
ških posvetil Jupitru, Najboljše-
mu in Največjemu (Jovi Optimo
Maximo — v krajšavi lOM),
med njimi naj omenimo zao-
bljubni kamen, ki ga je dal po-
staviti stotnik legije X. Gemine
Mark Klavdij Avit. Med doda-
tnimi nazivi, ki so pridani Jupi-
tru — Najboljšemu in Največje-
mu, je v Poetovioni pogost Od-
vračalec (lat. Depulsor), verjetno
nesreč. Število tovrstnih napisov
v mestu je tolikšno, da nekateri
vidijo izvor tega kulta prav v naši
koloniji
Časovno lahko uvrstimo po-
svetilo Jupitru Depulsorju med
sredino 2. stoletja in konec sever-
ske dinastije (1. polovica 3. stole-
tja). To je obdobje, ko german-
ska plemena onstran Donave
predstavljajo pretečo nevarnost
za državo. Čaščenje Depulsorja
je pogosto predvsem v obmejnih
vojaških postojankah pa tudi v
zalednih mestih,.kot je Poetovio,
kjer se nanj obračajo s prošnjami
predvsem civilisti.
Gornji del posvetilnega kamna Jupitru, Najboljšemu, Največjemu, De-
pulsorju (odvracalcu nesreč), ki ga je dal postaviti nekdanji zakladnik
province Zgornje Panonije Didim za časa konzulov Apra in \laxima -
6 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
23. januar 1992 - fEDNIK
Odšle v zasluženi
pokoj
Enkrat vse mine, bi lahko rekle trgovke Mercatorja Izbire Pano-
nije Ptuj — Poslovne enote Gorišnica Marija, Mimica in Lizika, ki so
se ob slovesu starega leta poslovile in odšle v zasluženi pokoj.
Slovo — v sebi nosiš, vselej nekaj grenkega, bolečega ...
Vsak dan smo se srečevali z njimi, bile so del nas in našega življe-
nja. Z nami so znale deliti dobro in slabo. Vedno so vzele za dobro tu-
di tisto, ko so se ljudje hudovali nad cenami, čeprav niso bile nič kri-
ve. Hvala, dekleta, za vse, kar ste nam lepega in dobrega namenjale v
našem sivem vsakdanjiku, saj pravi pregovor: »Lepa beseda lepo me-
sto najde.«
Želimo vam, da bi ostale zdrave, da bi vam bil odmerjen velik
kos pokojninskega kruha, saj ste si ga zaslužile. Naj se vam velikokrat
utrne lepa misel na kolektiv, v katerem ste delale, in na vse nas, ki
smo vas imeli radi.	mk
Huliganom so tudi
javne govorilnice v
napoto
Znano mi je, da se v nočnih
urah radi podajo na pot ljudje,
ki jim je edini cilj, da potem, ko
po vsej verjetnosti obiščejo nekaj
gostinskih lokalov, podirajo pro-
metno signalizacijo, lomijo kra-
jevne oziroma smerokazne table,
da se naposled spravijo tudi na
uničevanje javnih telefonskih go-
vorilnic, s tem da poškodujejo
oziroma odtrgajo telefonske slu-
šalke, ki jih bodisi zbirajo ali pa
ob prvi priliki kje odvržejo. Sami
pa od teh nočnih rekvizitov prak-
tično nimajo kakšne posebne ko-
risti, saj sem prepričan, da le-teh
ni mogoče prodati na kakšnem
Ponte rossu.
Včeraj, v nedeljo, sem želel s
ptujske pošte, kjer sta zunaj pošt-
nega poslopja nameščeni dve ja-
vni govorilnici, telefonirati, pa
sem bil (ne edini) neprijetno ra-
zočaran, ker nisem mogel telefo-
nirati, saj je (ne)znani huligan,
kajti drugače ga res ne morem
imenovati, iz telefonske aparatu-
re iztrgal obe slušalki ter s tem
onemogočil, da bi ljudje tudi v
sili lahko v nočnem času telefo-
nirali, kajti vsi pač nimamo tele-
fonov doma.
Razumljivo, da je s tem svojim
podlim dejanjem naredil PTT
podjetju kar precejšnjo škodo,
kajti le-to je moralo poklicati iz
Maribora vzdrževalca^ da je vsta-
vil k telefonskim aparatom nove
slušalke. Poleg tega, kot so mi
povedali na ptujski pošti, so bili
oškodovani tudi za promet, ki ga
ustvarjajo z javnimi govorilnica-
mi, saj so telefoni ljudem do-
stopni tudi v času, ko je pošta za-
prta in so mnogokrat ljudem še
kako potrebni. Upati je samo, da
PTT podjetje ne bo nekega dne
javnih telefonov ukinilo, ko bo-
do ugotovili, da imajo z njimi
več škode kot koristi. Zato je
upravičeno pričakovati, da bodo
organi policije slej ko prej storil-
ce prijeli ter bodo pr?jeli zasluže-
no kazen.
Franjo H ovni k
V Cirkulanah bodo telovadili
Nemogoče je mogoče... Tako nekako bi lahko rekli ob pogledu na že zgrajeno in skoraj že
opremljeno telovadnico — večnamensko dvorano v Cirkulanah. Po šestih letih gradnje bo objekt
kmalu začel služiti svojemu namenu. Prejšnje generacije so s pesimizmom gledale na trenutek, ko
bodo lahko tudi v Cirkulanah imeli telovadnico, prostor, ki je namenjen predmetu, ki ga imajo
učenci najrajši. Tudi učitelji so bili bolj pesimisti kot optimisti, skoraj niso verjeli, da se bo res
zgodilo, da bodo učenci zakorakali v prostor, kjer bodo pod streho, v pravih prostorih »razmigali«
in krepili svoje mlado telo.
In res se bo zgodilo že ob
koncu drugega meseca, ko
bo naposled učencem uresni-
čena velika želja, da bodo za-
telovadili v enakih razmerah,
kot jih imajo vrstniki v dru-
gih osnovnih šolah, razvijali
5odo sposobnosti, ki jih zah-
tevajo razne športne panoge.
Resnično bo ta generacija
doživela t9, o čemer so prejš-
nje generacije samo sanjale
in je vse skupaj ostajalo le
3ri željah ... Pa so kljub sla-
)im razmeram učenci dosegli
zelo dobre rezultate v občin-
skem in republiškem merilu.
Ob tej pridobitvi pa bodo re-
zultati segali precej višje, o
tem ni dvoma.
Povprašali smo nekaj
učencev te šole, da nam po-
vedo svoje mnenje, občutke
ob skorajšnji vselitvi v telo-
vadnico.
Miran Gregurec, 8. b ra-
zred: Skoraj ne morem verje-
ti, da bom kmalu lahko telo-
vadil v novi telovadnici.
Kljub temu da bom skoraj
zapustil osnovno šolo, pa
sem zelo vesel tega prostora.
Tisto, o čemer smo sanjali, se
je res zgodilo, drugi mesec se
bomo zapodili v prostor, kjer
se bomo lahko do mile volje
razgibali, »našvicali«, ob
koncu pa še stuširali. Res su-
per...
Helena Ogrizek, 7. a ra-
zred: Presrečna sem, da se bo
to res zgodilo. Mnogokrat
sem razmišljala in se spraše-
vala, zakaj nimajo vsi učenci,
vsaj v Sloveniji, enakih pogo-
jev v razredu in pri telovadbi.
Se je krivica na svetu, žalo-
stno pa je, da so v ptujski ob-
čini takšne razlike v šolah.
No, pa konec dober, vse do-
bro. Zelo se veselim prave te-
lovadbe.
Damjan Kokoi, 8. a razred:
Kot nogometaš sem še po-
sebno pogrešal pravo telo-
vadbo v zimskem času. Telo-
vadnica nam bo omogočala,
da bomo enakopravni s tisti-
mi iz drugih šol, kjer lahko
telovadijo na parketu, v pra-
vem prostoru. Skoda je le, da
ne bomo mogli v tej dvorani
igrati nogometa. Dovoljena
bo le košarka, pa še mogoče
rokomet. Sicer pa bo še za
rokomet problem, kajti pro-
stor se mi zdi nekoliko maj-
hen. No, glavno je, da bomo
lahko delali na orodju in
druge vaje s telovadnimi ele-
menti ...
Mateja Potočnik, 7. b ra-
zred: Iz dneva v dan se ozi-
ram proti naši bodoči telo-
vadnici in seveda opažam, da
delo napreduje. Pripomogla
je tudi mila zima, ki omogo-
ča še zadnja dela. Res težko
čakam, da se končno »zdivja-
mo« v pravem prostoru, na
pravem mestu, kajti do sedaj
smo vsi preveč delali hrup in
divjali po šoli. Saj nam učite-
lji skoraj ne zamerijo preveli-
ke živahnosti med odmori,
ko pa v zimskem času res ni-
mamo ne prilike in ne pro-
stora, kjer bi se lahko pošte-
no razgibali in pokazali svoje
tekmovalne sposobnosti. Sre-
čna sem, da bomo končno le
imeli pravo telovadbo. Lep-
šega darila v samostojni, ne-
odvisni državi Sloveniji si
sploh ne morem predstavlja-
ti...
Konrad Kokot, 8. a razred:
Kot športnik sem se udeležil
več tekmovanj v občinskem
merilu in sem tega prostora
izredno vesel. Čeravno sko-
raj odhajam iz šole, pa privo-
ščim vsem, ki bodo prišli za
menoj, da se natelovadijo, da
uživajo tisto, kar je bilo nam
odvzeto. Šport je za nas mla-
de nekaj posebnega, pomaga
nam, da je učenje bolj uspe-
šno. Dobra telovadba — in
če je ta v telovadnici, je še se-
veda boljša — nas dela sre-
čne, daje nam voljo, da še
rajši prihajamo v šolo; če pa
rad hodiš v šolo, pa tudi
uspeh ne izostane.
Damjana Krajnc, 7. b ra-
zred: Super, vsi samo gleda-
mo in sprašujemo učitelje,
kdaj bomo začeli športno
vzgojo v novi telovadnici.
Zadnjič sem ravno slišala, da
je mnogo učencev osnovnih
šol v Sloveniji zelo slabo raz-
vitih, da imajo razne telesne
okvare, slabo držo in še kaj.
Seveda je vzrok v prvi vrsti
slaba telovadba. Če so slabi
50g0ji, pač ni dobre telovad-
5e, nastajajo razne telesne hi-
be. Z našo novo telovadnico
se bo marsikaj obrnilo na bo-
lje.
Hvala vsem, ki so nam
pomagali do nje. Vsi pa vidi-
mo veliko napako v tem, ker
je telovadnica oddaljena do-
brih sto metrov od zgradbe
šole in bomo morali potem
spoteni, vroči iz telovadnice
nazaj v šolo.
Škoda res, da telovadnica
nima povezave s šolo s pokri-
tim hodnikom, da bi se lahko
učenci selili iz šole v telovad-
nico in nazaj skozi hodnik.
Sedaj bodo morali selitev
opravljati pod milim nebom.
Kot smo izvedeli, je bil tak
hodnik v začetku res v načr-
tu, iz nerazumljivih vzrokov
pa so ga pozneje opustili.
Upajmo, da ga bodo v krat-
kem dogradili, kajti v nas-
protnem primeru se lahko
nadejamo pri selitvi iz pro-
stora v prostor raznih prehla-
dov in drugih neprijetno-
sti...
T. Pogelšek
Od leve: Miran Gregurec, Helena Ogrizek, Damjan KokoI, Mateja Potočnik, Konrad Kokot in Damjana Krajnc.
Uspešni na vseh področjih
Januar je čas letnih konferenc in občnih zborov, na katerih v društvih in organizacijah polagajo obračune
o svojem delu in aktivnostih v preteklem letu, zato ni naključje, da smo izmed 62 gasilskih društev v občini
Ptuj izbrali prav GD Bukovci. Letos bodo namreč slavili že 82-letnico svojega humanega delovanja in zaradi
tega sodijo med najstarejša tovrstna društva pri nas. In ker so poleg tega bili v lanskem letu precej uspešni na
tekmovalnem in operativnem področju, zagotovo nismo storili napak, ko vam jih predstavljamo.
Predsednik GD Bukovci je se-
daj Branko Kostanjevec, mlad,
obetaven in zagnan gasilski akti-
vist, ki ima ob sebi skupino gasil-
skih častnikov in drugih gasil-
cev; vsi skupaj pa tvorijo jedro
društva, ki je osnovno gonilo
vseh aktivnosti na vasi. O tem
nam je povedal:
»Naše društvo je v letu 91 do-
seglo zelo dobre rezultate na-več
področjih oziroma aktivnostih. V
zadnjem času so v Bukovcih dru-
ge aktivnosti skorajda zamrle,
poleg gasilcev deluje aktivno le
še športno društvo, zato so nam
gasilcem bile naložene vse druge
naloge. Tako smo organizator tu-
di vseh kulturnih prireditev in
proslav. Kljub temu pa ima pri
našer" delu vso prednost gasil-
stvo.
Za takšne uspehe smo seveda
dolžni zahvalo prav vsem kraja-
nom, kajti ni stvari, v kateri nas
ne bi podprli — tako moralno
kot materialno ali fizično. Še po-
sebej hvaležni smo nekaterim za-
sebnim firmam, ki so se zadnja
leta pojavile v naši vasi in s kate-
rimi zares dobro sodelujemo.«
Koliko je trenutno aktivnih ga-
silcev?
»Imamo okoli 80 aktivnih čla-
nov, od tega prek 30 pionirjev,
40 odraslih članov in 10 članic.
Slednje so pristopile v društvo si-
cer šele lani, a so že dosegle
vzpodbudne uspehe.«
Lahko se pohvalite z velikim in
sodobnim gasilskim domom, ki je
zagotovo ponos vsem občanom:
»Pa še kako. Vendar nikoli ne
smemo pozabiti, da smo vse to
dosegli ob pomoči vseh kraja-
nov, z neštetimi prostovoljnimi
urami, prispevki m darovanimi
sredstvi. Težko bi posebej ome-
njal kakšno ime, pa vendarle
sem prepričan, da smo za vse to
dolžni posebno zahvalo sedanje-
mu gospodarju Stanku Veseliču.
Zelo se je razdajal in vsi vemo,
da si dandanes kaj takega nikoli
več ne bi mogli privoščiti. Zato
je naša naloga, da ta dom vzdr-
žujemo in ohranjamo vse druge
pridobitve«.
Tudi z gasilsko tehniko in opre-
mo ste dobro obskrbljeni.
»Glede na razpoložljiva sred-
stva in dane možnosti sicer mo-
ramo biti s tem zadovoljni, vsi pa
vemo, da nimamo dovolj potreb-
ne opreme. Imamo kombinirano
orodno vozilo — gasilsko-tehni-
čno, za katerega smo lani nabavi-
li še agregat, tako da smo opera-
tivno sposobni tudi ponoči. Po-
leg tega smo dobavili še precej
osebne zaščitne opreme za člane,
da v bodoče pri intervencijah ne
bi bilo poškodb.
Precej poudarka dajemo tudi
izobraževanju članstva, saj sta v
lanskem letu končala izobraževa-
nje za častnika prve stopnje dva
člana, poleg tega pa imamo še tri
gasilske častnike in enega višje-
ga. Za izobraževanje podmladka
imamo tudi dovolj usposobljenih
mentorjev.«
O uspehih na tekmovalnem po-
dročju pa nam je govoril poveljnik
G D Bukovci Janez Bezjak:
»Menim, da je bilo leto 1991
zelo uspešno tudi na tekmoval-
nem področiu. Kar 70 gasilcev ie
sodelovalo na najrazličnejših
tekmovanjih. Naj omenim le ne-
kaj najpomembnejših. Pregleda
operativne sposobnosti v gasil-
skem centru Markovci smo se
udeležili s sedmimi desetinami;
tremi članskimi ter z mladinsko,
pionirsko in desetino mladink.
Na tekmovanju za pokal KS
Markovci je naša druga desetina
dosegla odlično prvo mesto.
Tudi na občinskem tekmova-
nju, ki smo ga izvedli ob pomoči
Občinske gasilske zveze Ptuj,
smo sodelovali s sedmimi deseti-
nami. Dobra uvrstitev nas je pri-
vedla na regijsko tekmovanje.
Tam so člani dosegli odlično tre-
tje mesto, pionirke pa sedmo.
Lepo so se odrezale tudi pionir-
ke, ki so na domačem odprtem
tekmovanju za pokal Bukovcev
dosegle prvo mesto. Prvo mesto
smo dosegli tudi na gasilskem
tekmovanju za pokal Ivančka
Horvata, osvojili smo še pokal
KS Zavrč, v Podvincih pa smo
ga dobili v trajno last, saj smo
zmagali tretjič zapored. Lepo
smo se uvrstili tudi na štajerski
gasilski noči, saj smo dosegli 2.
in 3. mesto.«
Glede na to, da v Bukovcih že
dolgo ne pomnijo nobenega po-
žara, je gasilsko društvo s pre-
ventivnim delovanjem zagotovo
zadostilo svojemu namenu. Želi-
mo jim, da bi bili tako uspešni
tudi v letošnjem letu, ko slavijo
pomemben jubilej.
M. Ozmec
Pionirska desetina GD Bukovci s svojim mentorjem Ivanom Polancem.
Mlade bukovške pionirke z mentorjem Marjanom Strelcem.
TEDNIK - 23. januar 1992
ZA RAZVEDRILO — 7
Igralke Ozona zasluženo jesenske prvakinje
Odbojka
Odbojkarice Ozona so si že tn
kola pred koncem tekmovanja je-
senskega dela v drugi slovenski
odbojkarski ligi — rihod pribori-
le naslov jesenskih prvakinj, kajti
takrat so v domači športni dvorani
Center gladko odpravile edinega
tekmeca za naslov — ekipo Bra-
slovč. To ni bila senzacija, a tudi
ne pričakovan razplet prvenstva,
ki obeta, da bodo igralke Ozona v
spomladanskem delu prav tako
uspešno igrale, osvojile prvo me-
sto in tako bi Ptuj dobil še eno
ekipo, ki bi nastopila v prihodnji
tekmovalni sezoni 1992/93 v prvi
državni slovenski ligi.
Naslov jesenskega prvaka so
osvojile s točko prednosti pred
ekipo Braslovč, toda njihova
borbenost, dobra fizična in takti-
čna priprava so zagotovilo, da
ostajajo glavni favoriti za osvoji-
tev prvega mesta. To bo v dru-
gem delu nekoliko težavna nalo-
ga, kajti igralke Ozona odhajajo
v goste k ekipam, ki bodo nepo-
sredni nasprotniki za boljšo uvr-
stitev v vrhu lestvice.
Jesenski naslov so priigrale
igralke: Alenka Rajh, Marija
Murko, Valerija Golob, Marta in
Marjeta Emeršič, Brigita Godec,
Zdenka Jug in Milena Ules. Vse-
kakor pa ima za ta uspeh največ
zaslug izkušeni odbojkarski stro-
kovnjak iz Maribora Bdi Dolin-
šek, ki je dolgo let vodil Mari-
borsko ekipo Paloma-Branik in z
njo osvojil več državnih in po-
kalnih naslovov. Pod nejgovim
vodstvom so Mariborčanke
uspešno nastopale v evropskih
tekmovanjih. Ni samo strokov-
njak, je mož, ki ga igralke in
uprava kluba cenijo, spoštujejo
in mu zaupajo. Njegov pomo-
čnik je domačin Vido Radičevič.
V jesenskem delu so odbojka-
rice odigrale deset prvenstvenih
kol. Ptujčanke so dosegle maksi-
malno število točk (20) in izvr-
stno, skoraj neverjetno razliko v
setih 30:2. Mimogrede naj ome-
nimo, da ima v vseh ligaških
boljšo set razliko le ekipa Palo-
ma-Branik, ki v jesenskem delu
tekmovanja ni izgubila nobenega
seta.
Nastanek odbojkarskega kluba
Marjan Gojkovič, predsednik
kluba: Skupina športnih zanese-
njakov je že v letu 1989 pripravi-
la ekipo za odbojkarska tekmo-
vanja, ki je zrastla iz rekreacij-
skega igranja odbojke. Z vstraj-
nim delom z mladimi igralkami
in ob pomoči nekaterih igralk iz
drugih klubov jim je uspelo priti
na prag druge republiške lige.
14. marca 1990 smo ustanovili
Odbojkarski klub Ptuj in se v
istem letu uvrstili v drugo ligo —
vzhod. Imeli smo velike težave s
financiranjem, trenerji in tudi z
igralnim kadrom. To se je pozna-
lo na prvih tekmah. V prvem letu
tekmovanja smo izgubili prve tri
tekme v jesenskem delu in prvi
dve v spomladanskem, ko se je
še poznala neuigranost ekipe,
pristali pa smo na koncu tekmo-
vanja na tretjem mestu.
Kakšne so bile vaše ambicije
pred pričetkom tekmovalne sezo-
ne 91/92?
M. Gojkovič: Da bi v letoš-
njem letu dosegli prvo mesto,
smo pridobili k strokovnem delu
v klubu Edija Dolinška. Je odli-
čen trener, pedagog in odbojkar-
ski strokovnjak. Uspehi so še
vidni. Lahko rečem, da je ekipa
brez pravega tekmeca v tej ligi.
Vaš uspeh mnoge ljubitelje
športa preseneča predvsem zato,
ker ste ga dosegli z istimi odboj-
karicami, ki so nastopile v lanski
sezoni?
M. Gojkovič: Ekipa je res sko-
raj ista, vendar se je del teh de-
klet kalil že lani, ko jih je trenira-
la sedanja kapetanka Vera Jam-
šek. V ekipi nosijo pomemben
delež tudi mlada dekleta, že
vzgojena v klubu.
Ali vas pestijo finančne težave?
Ste eden redkih klubov, edini v
Ptuju, ki imajo sponzorja.
M. Gojkovič: Ce bi dejal, da je
denarja veliko, bi se zlagal. Smo
pač skromni. Vse delo je amater-
sko, pokrivamo samo nujne ma-
terialne stroške za igralke. Pri
tem moram omeniti tudi zgledno
sofinanciranje s strani Športne
zveze Ptuj. Sponzor nam je po-
treben, saj menimo, da bo šport
postal tisti del družbe, ki bo v so-
žitju z mladimi podjetniki gibalo
novih razmer v mladi slovenski
državi. Ozon je mlado trgovsko
podjetje iz Maribora, ki pač vidi
promocijo svoje firme z našim
odbojkarskim klubom v sloven-
ski prostor.
Kaj pričakujete v spomladan-
skem delu?
M. Gojkovič: Prvo mesto in
uvrstitev v prvo slovensko odboj-
karsko ligo.
Edi Dolinšek, trener: V spo-
mladanskem delu prvenstva pri-
čakujem osvojitev prvega mesta
in to bomo poskušali brez pora-
za. Vendar bo težko, ker je v spo-
mladanskem delu težji razpored,
kot je bil v jeseni, a vendar upam
na uspeh.
Prva vrsta (od desne proti levi): Dolinšek (podpredsednik), Vrbnjak
(tehnični vodja), Gojkoškova, Ulesova, Golobova, Murkova, Knezova,
Rajhova, Dolinšek (trener), Radičevič, (pomočnik trenerja); druga vr-
sta: Marjeta Emeršič, Razborškova, Godčeva, Jamškova, Marta Emer-
šič in Jugova.	(Foto: Kosi.)
Da postaja odbojka na ptujskem območju vse bolj popularna
med športniki in rekreativci, ni le zasluga odličnih rezultatov žen-
ske odbojkarske ekipe Ozon, temveč tudi načrtnega dela vodstva
ekipe in igralk s podmladkom. Tako poteka organizirana vadba od-
bojke pri pionirkah na štirih ptujskih šolah: Ivana Spolenaka, Ki-
dričevo, Franca Osojnika in Olge Meglič. Treninge s pionirkami na
omenjenih šolah vodijo mlade igralke ekipe Ozon Brigita Gobec,
sestri Marta in Marjeta Emeršič in Petra Kopše.
Ker se igralke kalijo in zorijo na tekmah, je mariborska odboj-
karska zveza organizirala medobčinsko odbojkarsko ligo, na kateri
bodo z ekipami Palome Branika, Ruš in Rogoze sodelovale tudi
pionirke iz Ptuja. Prva tekma bo že danes, 23. januarja, mlade od-
bojkarice iz Ptuja pa bodo gostovale v Rušah.
Vodstvo kluba upa, da bodo rezultati mladih igralk navdušili
tudi mladino po drugih šolah, iz katerih naj bi prihajali mladi od-
bojkarski talenti, ki bodo čez nekaj let zamenjali starejše igralke.
Jubilejno 1991. leto Strelske
družine Jožeta Lacka
STRELSTVO
Strelska družina Jožeta Lacka Ptuj
je v letu 1991 proslavljala dvajseti ju-
bilej z delom in rezultati.
Organizirali so republiška prven-
stva v streljanju z zračnim" in stan-
dardnim orožjem. Pohvalijo se lahko
z odlično organizacijo. V mednarod-
nem programu so člani dosegli tretje
mesto z zračnim standardnim orož-
jem (pištolo), medtem ko so republi-
ško prvenstvo končali na drugem me-
stu, za ljubljansko Olimpijo, in s tem
izpolnili normo za prvenstvo Jugosla-
vije. V ekipi so bili Slavko Ivanovič,
Alojz Trstenjak in Dragan Milič. Tam
so dosegli 10. mesto.
Z malokalibrsko pištolo proste iz-
bire so se Alojz Trstenjak, Slavko Iva-
novič in Ludvik Pšajd uvrstili na peto
mesto; peti so bili tudi na državnem
prvenstvu. Takrat so bili v ekipi Slav-
ko Ivanovič, Dragan Milič in Radoš
Rakovič.
Z malokalibrsko pištolo standard
in pištolo velikega kalibra so Ivano-
vič, Trstenjak in Lamot dosegli peto
mesto v republiki.
Članice Majda Raušl, Mateja Rep
in Mateja Rozman so na prvenstvu
Slovenije osvojile tretje mesto z zra-
čno standardno pištolo ter tretje z
malokalibrsko pištolo standard. Mla-
dinci Gorazd Selinšek, Branko Bojko-
vič in Tomo Sokolič so z zračno stan-
dard pištolo postali vicešampioni Re-
publike Slovenije ter dosegli normo
za prvenstvo Jugoslavije; tam so do-
segli osmo mesto.
Prvaki Slovenije z malokalibrsko
pištolo proste izbire in malokalibrsko
pištolo standard so postali Izidor Pul-
ko,'Gorazd Selinšek in Vlado Džuri-
ca.
Mladinke Mateja Rep, Mateja Roz-
man in Majda Raušl so na prvenstvu
Slovenije bile tretje ter izpolnile nor-
mo za zvezno tekmovanje, kjer so za-
sedle deveto mesto.
Mlajše juniorke Mateja Rep, Alek-
sandra Simenko in Lidija Serdinšek
so na prvenstvu Jugoslavije zasedle
tretje mesto.
V nacionalnem programu s serijsko
puško v dopisni ligi Slovenije je v
polfinalu prvo mesto pripadlo Lacko-
vim strelcem, v finalu pa so zasedli
odlično drugo mesto v republiki.
Ekipe Lackovih strelcev so z rezul-
tati, ki so jih dosegli, eden izmed kan-
didatov za naslov najboljše športne
ekipe v občini Ptuj.
Najboljši član s titulo vicešampio-
na Slovenije z malokalibrsko pištolo
proste izbire in dvema tretjima mesto-
ma v republiki je Alojz Trstenjak. Iz-
med članic je na sedmem mestu v Re-
publiki in šestnajstem v Jugoslaviji
Majda Raušl. Pri mladincih je Go-
razd Selinšek z dvema drugima me-
stoma v republiki (z malokalibrsko
pištolo proste izbire in malokalibrsko
pištolo standard) dosegel lep rezul-
tat). Naslov prvaka Slovenije z malo-
kalibrsko pištolo proste izbire je os-
vojil Izidor Pulko. Tudi tretje mesto z
malokalibrsko pištolo standard pripa-
da temu strelcu. Mladinka Majda Ra-
ušl je z zračno pištolo standard dose-
gla na ravni Republike peto mesto,
prav tako na ravni Jugoslavije. Mlaj-
ša mladinka Mateja Rep je na zvez-
nem prvenstvu dosegla šesto mesto.
Lackovi strelci Alojz Trstenjak
(najboljši član s pištolo), Ludvik
Pšajd ml., mladinec Gorazd Selinšek
in mladinka Majda Raušl pa so tudi
novo sezono začeli uspešno.
S. Ivanovič
Nekateri tekmovalci Strelske družine Jožeta Lacka (od leve): Slavko
Ivanovič, Ludvik Pšajd mL, Gorazd Selinšek, Mateja Rozman, Alojz
Trstenjak, Dušan Junger in Mateja Rep.
Uspešni
Ptujčani
v petek, soboto in nedeljo je
bil v Ilirski Bistrici prvi pozivni
turnir v streljanju na glinaste go-
lobe za sestavo državne repre-
zentance Slovenije. Na povabilo
selektorja državne reprezentance
so se ga udeležili najboljši strelci
iz vseh slovenskih klubov. Ptuj-
ski TRAP SKEET klub so pred-
stavljali: Anton Hlupič, Drago
Verdenik (predsednik kluba), Igor
Rakuša, Janko Rožmarin in Viki
Cvetko. Dosegli so zelo lepe re-
zultate: Anton Hlupič je bil dru-
gi, Igor Rakuša četrti, Drago
Verdenik šesti, Janko Rožmarin
sedmi in Viki Cvetko enajsti.
8. in 9. februarja bo še en tur-
nir, in če bodo rezultati približno
takšni, kot so bili na prvem, se
bodo vsaj trije Ptujčani gotovo
uvrstili v člansko ekipo mlade
države Slovenije, ki se bo udele-
žila prvega svetovnega pokala v
Kairu; ta bo okrog 20. februarja.
Viki Cvetko je povedal, da je
ptujski klub med najmočnejšimi
v Sloveniji. Ima več deset članov
in dela okrog petnajst let. Ce bo-
do Ptujčani sodelovali v državni
reprezentanci, je pričakovati, da
bodo dobili tudi ustrezno moral-
no in finančno podporo s strani
ptujske športne zveze. Sicer pa to
vprašanje postaja vse bolj aktu-
alno, ko formiramo državne eki-
pe tudi v drugih športih. Ne na-
zadnje bodo vrhunski športniki
skrbeli tudi za promocijo okolja,
iz katerega izhajajo, zato jim pri-
pada vsa pozornost.
MG
Vesellč pri Dravi?
v teh dneh je živo pri prestopanju igralcev iz kluba v klub. Nekaj ekip želi
nadaljevati prvenstvo kar se da uspešno. Med njimi je tudi Drava, ki se že do-
govarja z nekdanjim slovenskim reprezentančnim vratarjem Jankom Veseličem,
da bi že v spomladanskem delu okrepil vrste Drave. Pri Dravi se dogovarjajo za
okrepitve tudi z nekaterimi iz tujine!	(m. z.)
MALI NOGOMET
Varteksu turnir kadetov!
v soboto je bil v dvorani srednješolskega centra v Ptuju 4. mednarodni malo-
nogometni turnir za kadete Prijateljstvo 92. Udeležilo se ga je osem ekip iz Slove-
nije in Hrvaške. Predsednik l\K Drava Alojz Ljubeč je pred turnirjem obdaril vod-
jo strokovnega dela pri Nogometni zvezi Slovenije Mahmuta Kapidžiča in glavne-
ga sponzorja Čevljarstvo Kidričevo s ptujskim simbolom — kurentom oz. z akva-
relom akademskega slikarja Albina Lugariča.
Turnir, ki gaje vodil Dušan Ceh, si
je ogledalo več sto gledalcev. Po član-
skem in pionirskem turnirju je to v
zadnjem času že tretja velika priredi-
tev, ici zasluži po mnenju strokovnja-
kov najvišjo oceno. NK Drava je na
turnir uspel privabiti kakovostni vrh
slovenskega in hrvaškega kadetskega
nogometa: Rudar iz Velenja, Mari-
bor-Branik, ljubljansko Olimpijo in
poleg dveh domačih ekip še HAŠK
Gradanski, reprezentanco Medimurja
in Varteks.
Zanimivo je, da se glavna favorita
nista uspela uvrstiti v finalno skupi-
no. Varovanci Olimpijinega trenerja
Bečejca so namreč najprej klonili
proti Varteksu, nato pa še proti Ru-
darju. Enako usodo je doživel zagreb-
ški HAŠK Gradanski, ki sta ga pre-
magali ekipi Medimurja in domače
Drave.
V finalni skupini sta Varteks in Me-
dimurje dosegla največ točk, zaradi
ugodnejše razlike v zadetkih pa je po-
stal zmagovalec Varteks. Drava in
Rudar sta po izenačenem izidu za tre-
tje mesto streljala kazenske strele.
Domačini so bili uspešnejši in tako
pod vodstvom trenerja Dušana Ceha
in v postavi Boštjan Kranjc, Vmko
Vrbanec, Aleš Huzjak, Nastja Čeh,
Damjan Bezjak, Boštjan Koren in
Andrej Kurbos dosegli v tako močni
konkurenci zavidljiv uspeh. Vrstni
red prvih štirih ekip je bil torej: 1.
Varteks, 2. reprezentanca Medimurja,
3. Drava, 4. Rudar (Velenje). Varteks
se je s tem pridružil Kovinarju, Dina-
mu in Medimurju, ki so zmagovalci
turnirjev iz prejšnjih let. Nagrajeni so
bili tudi najboljši igralec, strelec in
vratar.
(m. z.)
(Foto: M. Ozmec.)
Nekaj obvestil za planince
Prejšnji teden so se sestali predsedniki odborov ter člani ož-
jega upravnega odbora ptujskega Planinskega društva. Razpra-
vljali so o pripravi programa za leto 1992, o pripravi pravil PD
glede na novo zakonodajo ter o evidentiranju kandidatov za
upravni odbor, mladinski odsek, nadzorni odbor ter častno raz-
sodišče. Vabimo člane Planinskega društva, da s svojimi predlo-
gi sodelujejo pri evidentiranju kandidatov. Svoje predloge naj
posredujejo društvu ustno ali pisno.
• • •
Na predlog Planinske zveze Slovenije znaša članarina do
31. marca letos 330 SLT za člane, 160 SLT za mladince in
80 SLT za mlade planince. Čeprav bo članarina določena šele z
občnim zborom, ki bo konec februarja, vabimo člane, da to svo-
jo obveznost čimprej poravnajo v društveni pisarni. Vabimo tudi
nove člane, da se nam pridružijo!
Odbor za informiranje
in propagando
Za začetek Milan Kneževič
Sahisti se še niso prav ohladili od novoletnega hitropoteznega turnirja, že
so naslednji dan odigrali prvi turnir za leto 1992. Zbralo seje 12 tekmovalcev in
tako kot na lanskem prvem turnirju je tudi tokrat zmagal predsednik društva
Milan Kneževič, ki je zbral 9 točk. Sledijo Čič (8), Klajderič (7), Dušan Ličina
(6,5), Zupančič in Majcenovič (6), Seruga in Drofenik (5) itd.
V posebnem točkovanju je vodstvo prevzel Milan Kneževič z 20 točkami
Čič 16, Klajderič 13 itd.
Silva Razlag
8 — NEKOČ IN DANES
23. januar 1992 - TEDNIK
Kdo bo dobil,
kdo dal
2. nadaljevanje
Odvzem državljanstva in podr-
žavljenja premoženja
V mnogih primerih je preneha-
nje državljanstva z odvzemom
imelo za posledico tudi podrža-
vljenja premoženja. To se je zgo-
dilo zlasti z Zakonom o odvze-
manju državljanstva oficirjem in
podoficirjem bivše jugoslovan-
ske vojske, ki se nočejo vrniti v
domovino, pripadnikom vojnih
formacij, ki so služili okupatorju
in so pobegnili v inozemstvo, kot
tudi osebam, pobeglim po osvo-
boditvi (Ur. list DFJ, str. 64/45
in Ur. list FLRJ, št. 86/46).
Da ne bi bilo razprave o tem,
ali je osebam, ki jim je bilo pre-
moženje podržavljeno zato, ker
jim je bilo odvzeto državljanstvo,
bila nacionalizacija izrečena že
potem, ko niso bili več jugoslo-
vanski državljani, ali pa takrat,
ko so še bili jugoslovanski drža-
vljani, je zakonodajalec v tretjem
odstavku 9. čl. ZD zapisal, da se
v takem primeru smatra, da je bi-
lo premoženje podržavljeno ju-
goslovanskemu državljanju, kar
ima za posledico, da taka oseba
izpolnjuje pogoje, ki jih mora iz-
polnjevati upravičenec za dena-
cionalizacijo po prvem odstavku
9. čl. ZD (glej prejšnja nadaljeva-
nja).
Kdo so upravičenci do naciona-
lizacije, čeprav v času, ko jim je
bilo premoženje podržavljeno, ni-
so bili jugoslovanski državljani?
Odgovor na to vprašanje naj-
demo v 1. odst. 10. čl. ZD, ki do-
loča, da so upravičenci do dena-
cionalizacije tiste fizične osebe,
katerim je bilo premoženje podr-
žavljeno s predpisi in načini, na-
vedenimi v 3., 4. in 5. čl. ZD, če-
prav v času, ko jim je bilo pre-
moženje podržavljeno, niso bili
jugoslovanski državljani, vendar
so imeli stalno prebivališče na
ozemlju današnje Republike Slo-
venije in jim je bilo jugoslovan-
sko državljanstvo priznano po
15. IX. 1947 z zakonom oziroma
mednarodno pogodbo.
Tu gre za primorske Slovence
in druge narode, ki so bili do
sklenitve mirovne pogodbe z Ita-
lijo italijanski državljani, potem
pa jim je bilo priznano jugoslo-
vansko državljanstvo.
Pravica do odškodnine za podr-
žavljeno premoženje, ki jo mora
plačati tuja država.
Ce je z mednarodnimi pogod-
bami dogovorjeno ali pa s tujim
zakonom določeno, da tuja drža-
va plača odškodnino fizičnim
osebam, ki jim je bilo premože-
nje podržavljeno s predpisi in
načini, navedenimi v 3., 4. in 5.
čl. ZD, in ki so bile upravičenci
do nacionalizacije po ZD, potem
glede na 2. odst. 10. čl. ZD take
osebe, ki so dobile ali so imele
pravico dobiti odškodnino od tu-
je države, niso upravičene sedaj
postavljati svojih denacionaliza-
cijskih zahtevkov.
Katere so te tuje države, zako-
nodajalec izrecno ne pove. To
bodo morali ugotoviti organi, ki
bodo odločali o denacionalizaci-
jah.
Podržavljenje premoženja po
smrti lastnika
Ce je oseba umrla pred 28. av-
gustom 1945 oziroma pred 15.
IX. 1947 (kaj pomenita ta datu-
ma, sem že pojasnil), njeno pre-
moženje pa je bilo podržavljeno
po njegovi smrti, se šteje, da je
bilo podržavljeno njenim prav-
nim naslednikom, ne glede na
koga se je glasil akt o podržavlje-
nju, če je bilo pravnim nasledni-
kom po 9. V. 1945 leta priznano
jugoslovansko državljanstvo z
zakonom ali mednarodno po-
godbo.
Vprašanje, za katere pravne
naslednike gre, se bo rešilo v de-
nacionalizacijskem oz. zapuščin-
skem postopku. Lahko pa bo šlo
za t.i. testamentarne ali pa za za-
konite dediče.
Kdo je upravičenec do denacio-
nalizacije, če oseba iz drugega od-
stavka 9. čl. ZD (gre za osebe
nemške narodnosti) ni upraviče-
nec
Odgovor na zastavljeno vpra-
šanje najdemo v 12. čl. ZD, ki
določa, da je v takem primeru
upravičenec do denacionalizaci-
je zakonec še živeče osebe, ki mu
je bilo premoženje podržavljeno,
ali oseba, ki bi lahko bila dedič
iz prvega dednega reda, vendar
samo, če je zakoncu oziroma
omenjenemu dediču bilo jugo-
slovansko državljanstvo prizna-
no po 9. V. 1945 z zakonom ali
mednarodno pogodbo (glej prvi
odst. 9. čl. ZD). Potrebno je po-
jasniti tole: po našem zakonu o
dedovanju (Ur. list SRS, št.
16/76) spadajo v prvi dedni red
pokojnikov zakonec in pokojni-
kovi otroci, na podlagi t.i. vstop-
ne pravice pa tudi zapustnikovi
vnuki, pravnuki itd. (glej 12. čl.
Zakona o dedovanju). Tudi pos-
vojenec in njegovi potomci ima-
jo do posvojitelja in njegovih so-
rodnikov enake dedne pravice
kakor posvojiteljevi otroci in nji-
hovi potomci (21. čl. Zakona o
dedovanju).
Nadaljevanje prihodnjič
Bojkot pisnih nalog
— da ali ne?
Človek nikakor ne more mimo
zadnjega odstavka sestavka Zol-
tana Jana (10.000 učencem grozi,
da bodo ostali brez ocen — Ted-
nik št. 1, 9. 1. 1992), kjer pravi:
»Učitelji, ki bojkota ne podpira-
jo, seveda lahko zaključijo oce-
ne, če menijo, da je popravljanje
nalog marginalno in se lahko
opravi mimogrede in volonter-
sko ...« Ce že avtor sestavka (ali
tisti, ki mu ga je svetoval napisa-
ti) ob popravljanju nalog misli
na plačo, potem ni rečeno, da ta-
ko počnemo vsi.
Vem, kako naporno delo je
popravljanje šolskih nalog pri
slovenskem jeziku in koliko časa
ti vzame, veliko več kot matema-
tika, kjer je šolska podobna kon-
trolni, ki pa jo pišejo tudi pri
drugih predmetih. Zase vem, da
bom šolske spise popravljala ve-
stno po svojih močeh, pa če bo
višina plače 15 ali 50 tisoč tolar-
jev. Nihče pa seveda ni popoln!
Ne morem si predstavljati
zdravnika kirurga, ki bi zaradi
slabe plače slabo operiral paci-
enta, ali vzgojiteljice, ki bi iz
enakih razlogov slabo ravnala z
otroki. Ali bi kot pacient oz. star-
ši razumeli takšen izgovor?
Učenca tudi doslej nisi smel,
pustiti neocenjenega, četudi je'
»prešprical« šolsko nalogo, kar
se pri matematiki in tujem jeziku
pogosto dogaja, zato bi smeli
ocene zaključiti tudi sedaj brez
ocen šolskih nalog. Je pa letos že
veliko šol s trimestri, ko tako ni
zaključevanja med letom.
Sestavku v celoti torej ne opo-
rekam! Stvari na področju vred-
notenja popravljanja šolskih na-
log bo potrebno pravično (koli-
kor ie to v teh časih možno) ure-
diti, vendar tudi drugi učitelji
zahtevajo vsak zase pravice, npr.
telovadci, kemiki.. . Zato resni-
čne enakopravnosti ne bomo do-
segli ne pod sedanjim ne pod ka-
terimkoli drugim ministrom. Le-
tos so razlike že med učitelji, ki
poučujejo na šolah s trimestri, in
tistimi, ki poučujejo na šolah z
dvema polletjema. Prvi popra-
vljajo naloge trikrat, drugi štiri-
krat — to pa je že razlika!
Avtor omenjenega članka pra-
vi, da je problematika v zvezi z
nalogami »ena redkih, za katero
se ne ve, kakšno usodo bo doži-
vela.« Torej počakajmo na rezul-
tate!
Najbrž bomo morali veliko
stvari na vseh področjih, ne le v
šolstvu, postoriti brezplačno, če
hočemo voz samostojne Sloveni-
je potegniti iz blata, sicer se bo-
mo dokončno pogreznili!
T. K.
Učitelji pretepajo učence
(Odmev na sestavek v Tedniku št. 2, 16. 1. 1992)
Kot učitelj, predvsem pa kot starš sem ogorčena in žalostna nad
člankom, ki sem ga 16. januarja 1992 prebrala v rubriki »Prejeli
smo«.	,
Spoštovana gospa Marija Samec. Moj sin obiskuje osnovno šolo
v Dornavi, ker sem prepričana, da je to dobra šola, na kateri bo dobro
zakorakal v svet, ki se mu odpira v šolskih klopeh. In popolnoma sem
prepričana da na tej šoli ne pretepajo. Kot mati sem prizadeta, da
lahko nekdo kot cestni opazovalec tako grdo oblati in potepta ugled
šole, ki se sicer lahko postavi z zelo kvalitetnim in skrbno izvedenim
programom in strokovnim učiteljskim kolektivom.
Tudi jaz, gospa Samec, nisem še nikoli doživela, da bi se na os-
novni šoli, ki sem jo obiskovala, lotevali vzgoje s palico — obiskoala
pa sem osnovno šolo v Dornavi. Sem imela srečo ali pa imam smolo,
da v časopisu prebiram nestrokovna, nepreverjena in mogoče zlona-
merna natolcevanja?
Prizadeta pa sem tudi kot učitelj. Lepo, da gospa Samec sledi
»najnovejšim« odkritjem otroških psihologov in pedagogov — najbrž
pa ne bi bilo odveč, če bi prihranila zase zanesena razglabljanja o
»nadležnih« pripravah, ki da jih zahteva in kontrolira Zavod za šol-
stvo.
Učitelji v resnici delamo (in često tudi pišemo) priprave za učne
ure — ampak zagotavljam vam, gospa Samčeva, da iz čisto drugačnih
razlogov, kot si jih predstavljate vi.
In še to: da bi nam za poučevanje bil »edini motiv denar« prav
gotovo ne drži.
Sestavek, ki ste ga zapisali v zvezi s tem, je smešen in vsaj za 20
let zastarel.
Kar se pa tiče velikega Bernarda Shawa, naprošam gospo Samec,
da prebere cel kontekst (sicer se temu reče »zloraba velikih mož«).
Vlasta Kokol-Voljč
Ptuj — mesto brez vojakov?
v začetku sem se sam sebi dozdeval s svojim
člankom »Ce želiš mir...« kot Don Kihot, ki se
bori proti nekaterim ptujskim institucijam, ki so
želele Ptuj kot mesto b/ez (slovenskih) vojakov. Še
danes nerad zahajam v prostore ptujske Studijske
knjižnice, kjer stoje napisi: Ptuj — mesto brez
(slovenskih) vojakov. Vedno imam namreč obču-
tek, da me mečejo iz knjižnice. Že osem let sem
namreč častnik v slovenski teritorialni obrambi. Z
enako pravico bi jaz postavil v knjižnici ali kje
drugje napise: »Ptuj — mesto rez nepristnih Ptuj-
čanov« ali »F*tuj — mesto brez Neslovencev«, kar
pa se mi ne zdi moralno, čeprav spadajo nekateri,
ki so organizirali postavitev napisov v Študijsko
knjižnico, med obe omenjeni kategoriji.
sreči so se pojavili v zadnjem času v Tedniku
tudi ;lanki, ki se skoraj ujemajo z mojimi stališči,
na primer Izjava za javnost ptujske Demokratske
stranke in članek Mariborčana Alojza Senekoviča
»Demonstracije Ptujčanov proti militarizaciji me-
sta.« V nobenem od teh treh člankov ne gre za mi-
litaristične ideje, pač pa za popolno pretrganje s
prejšnjo protislovensko vojaško preteklostjo.
Slovence so nas bili zapostavljali kot slabe voja-
ke, kar pa ne drži in kar smo dokazali v junijski
vojni — in kar nam je priznal tudi ves svet. Sem
proti vojni, vendar je treba včasih tudi trdno zasto-
pati svoja stališča — svet je žal krut.
Ne nameravam začeti nove polemike o Ptuju
kot mestu z vojaki ali brez njih — te zadeve se bo-
do uredile same po sebi po naravni logiki (če ne
bodo pri nas slovenski vojaki, bodo pa čez nekaj
časa pač drugi in menim, da si tega nihče ne želi
— ali pač?).
Dr. Adolf Žižek, dipl. inž.
Bil je pravi delavski direktor
Nedavno tega je umrl Franc Masten, dol-
goletni direktor proizvodnega in trgovskega
podjetja LES v ftuju.
Naj mi bo dovoljeno, da obudim svoj spo-
min nanj, ko sem se pred četrt stoletja kot so-
delavec — dopisnik Delavske enotnosti sre-
čal z njim v njegovi pisarni na Rogozniški ce-
sti. Z uredništvom DE sem bil dogovorjen,
da se z njim pogovorim o delu, problemih,
uspehih itd. Oglasil sem se torej pri Franju
Mastenu, kajti običajno so imeli pravico da-
jati za javnost podatke le prvi možje delovne
organizacije. Nemalo pa sem bil presenečen,
ko mi je dejal, da če želim pisati o delu in ži-
vljenju delavcev, naj grem kar med delavce
ter se z njimi pogovarjam. Utegnil sem ga še
samo vprašati, kako bo reagiral, če bodo de-
lavci povedali, da z organizacijo dela, zaščito
delavcev pri delu in ne nazadnje tudi s plača-
mi niso zadovoljni in bo to prebral v DE,
skratka da bodo kritizirali »njegovo« samou-
pravljanje, kajti resnica je bila, da čeprav
smo imeli delavsko samoupravljanje, so v
glavnem direktorji odločali o vsem, člani sa-
moupravnih organov pa so z molkom potrje-
vali odločitve direktorjev. Odgovoril mi je,
da lahko zapišem vse, kar mi bodo delavci
povedali, le da mora biti resnično. Zoper ni-
kogar, če bi kritiziral, ne bo disciplinsko
ukrepal. Nasprotno, takoj bo poskrbel, da se
zadeva uredi, če bo obstajala možnost. S tak-
šno »popotnico« sem odšel v njihov obrat
Žaga v Rogoznici in navezoval stike z delav-
ci.
Lahko samo zapišem, da so bili delavci s
podjetjem, ki ga je vodil Franjo Masten, še
kako zadovoljni, kajti bil je do njih pravičen,
imel je poštene odnose. Ni poznal zaposta-
vljanja. Delavci na žagi so imeli vsa potrebna
zaščitna sredstva. Tudi plače niso bile pod ni-
vojem tedanjega časa. Zato tudi nikoli ni bilo
vprašljivo, ko mu je potekel mandat, da ne bi
bil ponovno izvoljen za direktorja.
V svoji publicistični dejavnosti sem imel
precej pogovorov z direktorji, predsedniki
družbenopolitičnih organizacij tedanjega ča-
sa, vendar je bil to moj prvi in edini primer,
da mi je direktor kar sam predlagal, naj grem
med delavce ter se z njimi pogovarjam. Lah-
ko zapišem, da je bil pokojni Franjo Masten
res pravi delavski direktor. Zato naj mu bo še
posebej lahka zemlja, v kateri sedaj počiva.
Franjo Hovnik
TOPOVSKA KRMA
V NEMŠKI
VOJSKI
21. nadaljevanje
Težišče ognja se je preneslo
nekoliko nazaj. Kljub temu smo
se še pogosto znašli sredi eksplo-
dirajočih granat, ki so jih v sal-
vah pošiljali s treh strani. Pri tem
je bilo treba posebej paziti na
mine in jih zakrivati s svojim te-
lesom v skladu s poukom: Ce ti
granatni drobec preluknja zad-
njico ali odtrga nogo, je še vedno
upanje, da boš preživel, če pa
granatni drobec zadene slučajno
vžigalnik na mini, je vprašanje,
ali bodo sploh našli tvojo spo-
znavno znamko, in še tisti, ki bo-
do v kritju v tvoji bližini, imajo
malo možnosti za preživetje.
Končno smo se le priplazili do
severnega predmestja Belgoroda.
Čudil sem se, da iz našega voda,
za druge nisem vedel, ni bil nih-
če ranjen, bilo je le nekaj bušk in
podplutb od udarcev kamenja in
opeke. Bojni hrup je ostal za na-
mi, tam so začeli svoj bojni ples
tudi šturmoviki. Tu v predmestju
so bile posamezne pritlične hiše,
sicer okrušene, večinoma brez
streh, toda v kletnih prostorih je
bilo živahno. Tam so bili nameš-
čeni posamezni štabi vojaških
enot, od čete navzgor, in so sedaj
mrzlično pospravljali svojo ropo-
tijo ter se pripravljali na umik.
Tu sem prvič opazil tudi pose-
bej grajene kleti. Vanje se je pri-
šlo po strmih stopnicah. Vhod je
bil videti podobno kot pri nas
vhod v pred vojno zgrajena pro-
tiletalska zaklonišča. Zato sem
najprej mislil, da so tudi to proti-
letalska zaklonišča. Šele pozneje
sem zvedel, da so to stare kleti,
ki so si jih zgradili premožnejši
ljudje, da so v njih bili pridelki
varni pred rusko zimo. Sedaj pa
so se v njih drenjali poleg civil-
nega prebivalstva (večinoma
žensk in otrok, le redkih starč-
kov) tudi vojaki, ki so se vanje
zatekli pred bobnečim ognjem.
Klet je bila okrogla, iz opečnega
zidu in obokana.
Ni bilo časa za ogled kleti, saj
so nas starešine priganjali na-
prej. Vlekli smo se mimo posto-
janke baterije težkih minometov,
ki so z vso naglico pošiljali mine
proti severu. Med bobnečim
ognjem so se namreč rdečearmej-
ci pripravili na naskok in te mine
naj bi padale med množice napa-
dajočih.
Po nekaj sto metrih nas je
ustavil častnik, nas oštel, ker smo
imeli dobro uro zamude, in po-
vedal, da za polaganje min ni več
časa, sovražnik bo vsak čas na-
padel s tanki. Zato je bilo treba
odložiti lopate in puške. K okro-
gli protitankovski mini je še vsak
dobil magnetno mino, kos tanke
žice in dve jajčarici — okrogli
ročni bombi. Tisti častnik, sto-
tnik, ne vem ali je bil iz našega
bataljona ali iz kake druge enote,
nam je pripravil kratko predava-
nje, ki je zvenelo bolj kot ukazo-
vanje. Njegovo vsebino na krat-
ko povzemam:
Na tem odseku sovražnik pri-
pravlja prodor s tanki. Tega za
nobeno ceno ne smemo dovoliti.
Niti en tank ne sme priti skozi
vaše vrste. Tankovske luknje so
že izkopane, vi jih boste samo
zasedli. »T« (teler-krožnik) mino
si bo vsak privezal na žico, in če
bo prilomastil T-34, jo je treba
potegniti tako, da se bo znašla
pod njegovimi gosenicami. Ce
bo vseeno prišel mimo, hop iz lu-
knje in mu zadaj za kupolo polo-
žiti magnetno mino, vendar ne
pozabiti potegniti za vrvico vži-
galnika in brž nazaj v luknjo, za-
kaj čez 4 sekunde bo eksplozija.
Ne smete pozabiti tudi na tovari-
štvo, na pomoč drug drugemu;
če bo enemu spodletelo, mora
uspeti drugemu. Je vsem jasno,
vprašanj ni, naprej v izpolnitev
naloge!
To nam je pripovedoval mir-
no, s pravim sadističnim užit-
kom, k čemur so ga verjetno
spodbujali naši v grozi otrpli
obrazi. Potem so prevzeli vod-
stvo komandirji vodov in desetin
in poskušali dajati navodila kar
najbolj umirjeno.
Vod, kateremu sem pripadal,
je dobil prostor na levi strani
obrambnega odseka na neki či-
stini — ne vem, ali je bil travnik
ali opuščena njiva. Protitankov-
ske luknje so bile izkopane kot
polja na šahovnici. Vodji desetin
sa nas razporedili po luknjah. Iz-
kopano zemljo je bilo treba s tra-
vo še skrbno zakriti. To je ko-
mandir utemeljeval s tem, da ne-
zakrita zemlja lahko opozori ru-
skega tankista, zavozil bo z gose-
nico na luknjo, potem pa se zavr-
tel na mestu in gosenica te bo
zmečkala kot črva ... Sledilo je
še navodilo, da so za nami dobro
zamaskirana strojnična gnezda,
da bo njihov ogenj prikoval k
tolm rusko pehoto, če bo ta
spremljala tanke. Torej so umni
strategi mislili na vse, mi mora-
mo samo te zamisli uresničiti in
ne pustiti, da bi nas tanki prega-
zili.
Za konec le še opozorilo, da
naj nihče ne poskuša ucvreti jo
pred ruskimi tanki, ker bo zelo
dobra tarča — tako za tankovsko
strojnico kot za krogle lastne
obrambe.
Ko sem se znašel sam v svoji
luknji, sem se šele prav zavedel
brezupnega položaja, v kakrš-
nem sem se znašel. To je torej
konec, izhoda ni. O Bog, zakaj
dopuščaš, da je človek sploh ro-
jen, če mu namenjaš tako nesmi-
selno smrt? In za koga? Za tuje
interese! Umreti za domovino, to
je nekaj najbolj častnega, sem
večkrat bral, ker so razni narod-
njaki pisali med prvo svetovno
vojno. »V nejasnih dneh, ki se
nam bližajo, bomo morda prav
mi kovali usodo naše domovi-
ne,« sem recitiral v šoli ob pro-
slavi 20-letnice 1. decembra
1938. Sedaj, le nekaj let zatem,
pa naj bi umrl za tuje interese, za
domovino tistih, ki so razdejali
mojo pravo domovino. Take mi-
sli so me v tistih trenutkih obha-
jale in najhuje se mi je zdelo to,
da za te misli ne bo nikoli nihče
zvedel ...
Tam spredaj, za vzpetino, ki jo
je zakrivalo grmovje, je začelo
sumljivo brneti. Utripanje srca
mi je divje razbijalo po ušesih.
Tu so, to je konec, sem pomislil
in med visoko travo napeto buljil
v tisto grmovje.
Kovinski zvok motorja je po-
stajal vse glasnejši in iz grmovja
privozita dva odprta kamiona
polna vojakov v uniformah, kot
zemlja rjavih. Z zateglim hureee
poskačejo s kamionov in odprejo
ogenj. Tudi strojnice za našimi
hrbti so jim divje odgovorile in
jih za nekaj sekund prikovale k
tlom kakih sto metrov pred naši-
mi prvimi luknjami.
Za nas, ki smo pričakovali tan-
ke, je bilo presenečenje popolno.
Le kaj boš opravil z magnetno
mino proti brzostrelki! Posamez-
niki so začeli lesti iz svojih lu-
kenj ih se kot močeradi, vendar
precej urneje, plaziti nazaj. Sle-
dil sem jim in nekatere celo pre-
hiteval. V trušču lahkega pešadij-
skega orožja, na srečo krogle ni-
so sikale čisto pri tleh, smo se ne-
kako izvlekli iz tiste čistine. Tudi
komandir voda je bil zraven in
nekako smo se pri tistih mladih
oficirčkih, ki so z brzostrelkami
preprečevali beg vojakov, izgo-
vorili, da gremo po puške in mu-
nicijo, ki smo jih pustili tam, kjer
smo morali prevzeti sredstva za
boj proti tankom.
Nisem imel nobene želje, da bi
res prišel do puške. Tekel sem
kar na slepo in se nekako odda-
ljil od drugih. Niti ne vem, ali je
kateri sploh prišel do kraja, kjer
smo pustili puške. Tekel sem na-
prej in se zatekel v eno že prej
opisanih kleti. Začele so namreč
precej na gosto padati mine iz
minometov, ki naj bi utirale pot
pešakom. Klet je bila nabito pol-
na. Med sodi oziroma čebri so se
gnetli otroci in starke, največ pa
je bilo vojakov, v glavnem so pri-
padali pešakom. Komaj sem se s
predzadnje stopnice malo razgle-
dal, že me eden od desetnikov
napodi ven, da naj zunaj pazim,
kdaj bodo Rusi blizu, in jim to
sporočim, v keti pa da zame itak
ni prostora.
Poklapan sem zlezel po strmih
stopnicah nazaj in se pri vhodu
začel ozirati po okolici. Le tu in
tam sem videl kakega bežečega
vojaka. V vejevju bližnjega dre-
vesa pa so zaprasketale krogle.
Pozneje sem zvedel, da so to
dum-dumke, saj sem se z njimi
še pogosto srečeval. »Rusi so
tu!« sem zaklical onim v klet in
jo ucvrl nazaj.
Dalje prihodnjič
TEDNIK - 23. januar 1992
ZA RAZVEDRILO — 9
Iskrice za boljšo šolo
Zavedajoč se, da na svetu ni popolnih ljudi, so samo popolni nameni, si prav goto-
vo v novem letu želimo vsi — učenci, učitelji in starši — da bi šola postala OAZA MI-
RU, kjer utripajo misli, ki gledajo v prihodnost, kjer se rojevajo osebnosti, kjer učitelji
prisluhnejo vzgibom v sebi in ustvarjalnemu nemiru y učencih. Starši in učitelji si želi-
mo, da bi med nami in našimi otroki živeli topli odnosi, da bi otroke naučili medseboj-
nega spoštovanja in sprejemanja, jih navajali na sprejemanje odgovornosti in dolžnosti,
a nam velikokrat zmanjka snovi in nasvetov, iz katerih naj bi vse to vsaj delno črpali.
Prav zato vam želim predstavititi eno
izmed iskric, KAKO OTROKU DVI-
GNITI NJEGOVO SAMOZAVEST, ki
sem jih našla v knjigi Bernharda Gorga
z naslovom Prihodnost menežerjev.
Razred nedoraslih dečkov je vadil
strel iz kota. Na vrsti je bil približno šti-
rinajstleten fant, ki je imel očitno pre-
malo daru za šport. Vsekakor je žoga pri
prvem poskusu strela iz kota pristala da-
leč za vrati gola. Tedaj zakliče ameriški
učitelj: »Dobro, Johnny, dobro. Saj
znaš. Daj še enkrat!« Pri drugem posku-
su se žoga zakotali proti sredini, ne da
bi dosegla gol. Tedaj učitelj spet vzklik-
ne: »Zelo dobro. Poskusi še enkrat!«
Želimo si, da bi čim več naših učite-
ljev tudi tako podžigajoče POZITIVNO
komentiralo očiten otrokov neuspeh in s
tem dvigovalo samozavest plašnih
otrok.
Odkar naše znanje tako hitro zastare-
va, se spreminja tudi pomen izkušnje, ki
sčasoma ne bo več izključno bogastvo,
temveč čedalje večje breme glede na ne-
nehno spreminjanje razmer v družbi.
Vsebina našega poklica se stalno spre-
minja, kar zahteva najvišjo mero inte-
lektualne radovednosti in razvijanje
zmožnosti stalnega pridobivanja novega
znanja. Samozavest učitelju daje 12 za-
povedi, kako preprečiti izgorelost in
preutrujenost učitelja (v priredbi Jelke
Vintar:
—	Zavrzite lanskoletne priprave in
začnite z novimi izhodišči.
—	Napišite priročnik za učitelja, ka-
kršnega ste si že od nekdaj želeli, pa se
dela niste lotili.
—	Udeležite se izobraževalnega semi-
narja in organizirajte skupino učiteljev
za izmenjavo mnenj.
—	Poiščite stik s strokovnimi ustano-
vami in odkrijte, kaj je novega.
—	Naročite se na strokovno revijo ali
začnite izdajati svojo. Pridružite se kak-
šni strokovni organizaciji ali združenju.
—	Zamenjajte službo ali v vsakem ra-
zredu naredite vsaj eno nepredvidljivo
stvar.
—	Poiščite in preglejte zapiske s semi-
narjev, ki ste se jih udeležili zadnja leta.
—	Spoznajte svoje učence in poiščite
razloge, zaradi katerih zaslužijo, da jih
imate radi.
—	Okrasite svojo učilnico.
—	Pišite dnevnik o svojem delu v ra-
zredu in si s stanovskimi kolegi izme-
njajte mnenja.
—	Odkrijte nove učne tehnike in pri-
jeme. Berite o velikih učiteljih in se
vzgledujte po njih.
—	Vključite se v šolanje in tudi sami
postanite učenec.
Zberimo pogum. Sedimo skupaj —
dajmo prosto pot viharjenju naših mo-
žgan in skupaj s skupino učiteljev ali
starši skupaj s skupino staršev v klubu
staršev ali na roditeljskem sestanku pre-
diskutirajmo zapovedi, pisane na kožo
naše šole, s katero živimo in od nje toli-
ko pričakujemo. Ne pozabimo, da je bi-
stvo sreče in medsebojnega razumeva-
nja v tem, da daš veliko od sebe in malo
pričakuješ od drugih.	^^^^
profesorica pedagogike
V vrtu
Ali je kompost srce vsakega biotičnega vrta, ker vrača v kroženje
odmrle organske ostanke, ki postanejo ponovno sestavina živega telesa?
Ali je le »trebuh vrta«, v katerem se predelujejo in prebavljajo zbrani
odpadki, iz katerih nastanejo nove hranilne snovi, ki naj prehranjujejo
vrtno prst? Ali pa je tudi hranilnik vsakega vrtnarja, v katerem iz organ-
skih odpadkov raste in se obrestuje glavnica, ki ji pravimo humus — vrt-
na rjeve sanje?
Kompostu in v njem vsebujo-
čem humusu upravičeno pripisu-
jemo prvobitni pomen za življe-
nje v vrtu, saj brez humusa v tleh
življenja ni. Kompost je na do-
mačem vrtu naravno pridelano
organsko gnojilo, ki ima za zdra-
vo pridelavo vrtnin in ohranjeva-
nje rodovitnosti zemlje nenado-
mestljiv pomen. Na kompostišče
med letom odlagamo organske
odpadke, ki nastajajo pri vrtnar-
jenju in gospodinjstvu. Organski
odpadki razpadejo in preperijo s
pomočjo črvov in drobnoživk v
humus.
Humus vsebuje snovi, ki so
potrebne za prehrano rastlin, tla
naredi zračna in jih rahlja, kar
pa je najpomembnejše, v njem
žive drobnoživke, ki tla naredijo
rodovitna. Drobnoživke to nare-
dijo tako, da s preosnovo organ-
skih in rudninskih snovi ustvar-
jajo rastlinsko hrano v obliko, ki
je rastlinam sprejemljiva. Ce v
tleh ni humusa in v njem živečih
bakterij in drugih drobnoživk, je
zemlja mrtva. Razna umetna
gnojila so v tleh brez humusa za
rastline škodljiva in v njih rastli-
ne ne uspevajo.
Kompostu, njegovi vlogi in
pomenu, pripravi in uporabi mo-
ramo posvečati mnogo več po-
zornosti, še zlasti če smo se odlo-
čili za naravno ali biovrtnarjenje
brez pretirane uporabe kemičnih
sredstev.
Kakovost komposta je odvisna
od vrste organskih odpadkov, ki
smo jih zbirali na kompostišču,
in od načina njegove priprave.
Načinov priprave je mnogo, vsi
pa temeljijo na pravilu, da ne
smemo dopustiti razpadanja or-
ganskih odpadkov brez prisotno-
sti zraka, čemur pravimo gnitje,
temveč le skozi trohnenje, ki je
biološki proces razpadanja or-
ganske snovi ob prisotnosti zra-
ka. Zaradi tega je kompost po-
trebno večkrat prekopati. .
Čas trohnenja je odvisen od
vrste surovine ter njene oblike.
Na drobno sesekljano vejevje in
steblovje lažje razpada, če pa do-
damo razne pospeševalce kom-
postiranja in intenzivnejšo teh-
nologijo, pa se ta z dveh let
skrajša vsega na tri mesece.
Kompost je uporaben, ko so
organski odpadki strohneli in
razpadli v humus ali sprstenino,
ko ni mogoče več prepoznati vr-
ste vloženih odpadkov, ko je spr-
stenina sipka, ugodne strukture,
sposobna za sejanje. Za vzgojo
sadik in setev v zaprtih gredah,
presajanje sobnih, okenskih, bal-
konskih in drugih rastlin kom-
post presejemo in ga mešamo s
šoto in peskom v razmerju vsake-
ga do ene tretjine.
V jeseni globoko prekopane
grede gnojimo s kompostom zgo-
daj spomladi, ko zemljo pripra-
vljamo za spomladansko setev.
Grede grobo poravnamo, nanje
natresemo 2 do 3 cm debelo
plast komposta in ga plitvo pod-
kopljemo. Ce nimamo na voljo
dovolj komposta, gnojimo z njim
le setveno ali sadilno mesto tako,
da ga nasujemo v setvene žlebič-
ke ali jamice.
S kompostom gnojimo rastli-
nam, ki hlevskega gnoja ne pre-
nesejo, kot so por, čebula, česen,
korenovke, paradižnik.
Kompost vdelujemo v tla šele,
ko se nočne temperature ne spu-
ste več pod 5° C, ker se talni or-
gazmi pri nižjih temperaturah ne
razmnožujejo.
Ce razpolagamo z lesenim pe-
pelom, je koristno, da ga vmeša-
mo v kompost. Pepel listavcev
vsebuje 35 % kalcija, 6 % kalija
in 3 % fosforja v takšni kemični^
obliki, da so za rastlino nepo-
sredno sprejemljiva. Tako pri-
pravljeno gnojilo ima mnoge
prednosti: je prirodnega izvora,
iz domačih surovin, vsebuje vsa
hranila, ki so potrebna za rast in
razvoj vrtnin, za okolje ni škod-
ljivo, pa še poceni je.
Miran Glušič ing. agr.
Različni kompostniki
Posoda za hrano
in vodo
Kako izbrati posodo za hrano in vodo? Kakšna naj bo, iz kakš-
nega materiala?
Med osnovno opremo za naše mačke in pse spada vsekakor po-
soda za hrano in vodo. Uporabljamo jo vsak dan, zato nam ne sme bi-
ti vseeno, kakšna je. Posoda mora biti primerne velikosti, stabilna in
iz takšnega materiala, da se lahko očisti. Med boljšo posodo gotovo
lahko uvrstimo posodo iz nerjavečega materiala oz. jekla — »rost-
frei«. Ena ali več posod je vpetih v stojalo, ki ima noge prevlečene z
gumo, tako da je izredno stabilno. Vsaka posoda se lahko posebej
vzame iz stojala. Ena posoda je za vodo, druga za hrano. Prednost teh
posod je dobro in enostavno čiščenje, saj so gladke in trajne, živali pa
jih ne morejo prevračati. Na tržišču so v raznih izvedbah — od naj-
manjših pa do dvolitrskih. Izdelani so tudi modeli s posebno globino
za pse z doleimi u.šesi Takšno posodo priporočam za mačke in pse
vseh pasem in velikosti.	i
Plastične posode so prav tako primerne, posebej če so izdelane iz
dobre plastike, tako da so zelo gladke. Takšne posode so tudi zelo hi-
gienske, saj se lahko čistijo. Da jih psi ne bi prevračali, so takšne po-
sode specialno obtežene. Dodane so tudi štiri gumijaste noge, da ne
bi drsele po gladki površini.
Pri nabavi posod priporočam, da se raje odločite za večje kot za
manjše, saj pri preveč napolnjenih posodah živali hrano izrinejo. Po-
sodo moramo redno čistiti in prati. Dobro je, da hrano, ki je mačka
ali pes ne poje v pol ure, odstranimo, posebej poleti, ko se hrana hitro
pokvari. Nikoli ne dajte v hrano ostankov prejšnjega dne, saj je lahko
hrana pokvarjena in povzroči razne prebavne motnje. Posodo za vo-
do moramo tudi redno prati. Posebej poleti se lahko zgodi, da posta-
ne zelena od alg.
Vedno čiste in urejene posode za hrano in vodo so ogledalo skrbi
lastnika za svoje štirinožne prijatelje.
Branka Kosenburger,
dipl. veterinarka
Dober den! Pravi priznanja vreden in osamosvojitveni den.
Pa srna se le včakali, da so nas, čeglih še ne tisti ta najhoj vejki,
vsaj v Evrapi ta glavni priznali kak samostojno država Slovenija.
Duga srna čakali in le dočakali. Zaj smo te resen v čista ta svoji
državi in na svoji žemljici svoj virt. Ta je skara glih tak, kak gdo
sma se mija z moja Mico aženla in sa nama ača grunt prek dali.
»Zaj pa soma virtita, kak veta in znata,« sa rekli in vmrli kak
naša bivša Jugoslavija ...
Ja, zaj sma svoji na svojen in nikaga več nema mogli dulžiti
za svoje grehe in napake. Da zdaj sma ta tak radi delali in šinfa-
li vse tiste, ki sa bili krivi ali pa sa bili čista nedužni. Da zdaj sma
šimfali bivša partija, bivša Jugoslavija, Srbe in ne ven koga še
vse, ki naj bi bili krivi, da se nam slaba gadi, zaj pa je priša cajt,
da rečemo mea culpa in se tudi sami s pepelom po glavi potrosi-
mo. Seveda naj to najpret naši politiki in gospodarstveniki nare-
dijo, sama se jaz bajin, da bomo meli v Sloveniji zato premalo
pepela in ga bomo trebali uvoziti iz tujine. Saj vete, da se na ma-
sla na glavi pepel še boj rad prime.
Tak van je ta s tatim priznanjon, ki nam je priznala tudi, da
se moremo boj gospodarstva lotiti in v roke ter možgane pljunati.
Vidin, da je zaj pri nas čista narobe svet: tisti, ki so za penzijo
zreli, hodijo v službo, ta mladi, ki bi radi delali, pa sa brezposelni
in prijavleni na sunčni upravi, tovarne zapiramo, odpiramo pa v
glavnen trgovine in gostilne ...
Pa bodi zadosti o totih zadevah. Z Mico se priprovlama na
svinjsko sedmino. Rejenega čungeca sma na smrt obsodila in ga
bom v tunka poslala. Saj vete tisto pesmica: Naj bo mujcek, puj-
cek, picek ali pesek, sama da je mesek...
Pa srečno — in ne za večna. Vaš LUJZEK.
Cvetni prah
je zdravilo
Pozornost farmacevtov in
medicincev^v mnogih drža-
vah vse bolj privlačijo zdra-
vilni preparati, ki normalizi-
rajo biološke procese, poru-
šene zaradi bolezni. Zadosti-
jo potrebe po vitaminih in
rudninskih snoveh ter pove-
čujejo odpornost organizma
proti infekciji in drugim ne-
zaželenim zunanjim dejavni-
kom.
Spomladi, ko se čebelja
družina okrepi, ko matica
polaga vse več jajčec in se le-
glo povečuje, je vnos cvetne-
ga prahu pomembnejši kot
zbiranje nektarja-medičine.
Cvetni prah vsebuje 20 do 23
znanih aminokislin. Maščob
najdemo v cvetnem prahu
okrog 2—4%. V cvetnem
prahu je okrog 12 maščobnih
kislin, ki jih človeški organi-
zem potrebuje, pa jih sam ne
more sintetizirati. Zaradi nji-
hovega pomanjkanja prihaja
do poškodbe jeter in bolezni
kože. Pomanjkanje nenasiče-
nih maščonnih kislin povzro-
ča izgubo apetita in spre-
membe v osrednjem živčnem
sistemu.
Cvetni prah ni nikakršno
čudežno zdravilo, lahko sa-
mo koristi človeškemu orga-
nizmu. Z njegovo pomočjo se
človeško telo oskrbuje z »go-
rivom«, ki mu je nujno po-
trebno — z vitaminom Bu.
Cvetni prah ima veliko
hranilo vrednost in se z njim
ne more primerjati noben
drug naravni proizvod. Pri-
poročajo ga jemati v naravni
obliki; ker je včasih grenkega
okusa, ga priporočajo zaužiti
v mešanici z medom ali kom-
binaciji z medom in surovim
maslom, kakavom, mlekom,
vodo in matičnim mlečkom.
Človeški organizem cvetni
prah v glavnem z lahkoto
prebavlja. Po jemanju cvet-
nega prahu se po nekaj dneh
apetit začne vračati — nor-
malizirati.
Po svojem delovanju na
človeški organizem lahko
cvetni prah primerjamo z de-
lovanjem žlez z notranjim iz-
ločanjem. Dobro učinkuje
pri zdravljenju slabokrvnosti,
proti hitremu staranju, pri ar-
terijski hipertenziji, arterios-
klerozi, cerebralni sklerozi,
prebavnih motnjah, povečuje
apetit in delovno sposobnost,
normalizira delo želodca, pri-
poročajo ga rekonvalescen-
tom, posebno po težkih ope-
racijah, in tistim, ki so bili
obsevani z rentgenskimi žar-
ki ali so bili zdravljeni z veli-
kimi dozami antibiotikov.
Pri slabokrvnih otrocih so
dosegli izboljšanje splošnega
počutja. Za otroke je dovolj
pol kavne žličke cvetnega
prahu-peloda.
Pelod olajšuje duševno de-
lo. Učinkuje počasi, zato pa
je. učinek trajnejši. Škodljivih
posledic ni.
Pelod zboljšuje prekrvavi-
tev možganov, pospešuje
rast, zboljšuje vid. Priporoča-
jo ga kot lepotilo (nekatera
velika podjetja izdelujejo le-
potilne kreme s pelodovim
izvlečkom), pomaga pri razli-
čnih vnetjih, priporočajo ga
moškim nad 40—50 let staro-
sti, ker lahko zanesljivo pre-
prečijo pojav bolezni na pro-
stati.
V vseh špecerijskih trgovi-
nah in lekarnah lahko naba-
vite artikle HP MEDEX v
raznih mešanicah čebeljih
proizvodov. Prav tako si lah-
ko nabavite že izdelane sveže
preparate pri čebelarju Janku
Pislaku v Prešernovi 15 Ptuj.
Prizadevajmo si, da bo člo-
vek užival zdravo biološko
hrano.
ZCD Ptuj:
Srečko Rupnik
10 - TV SPOREDI
23. januar 1992 - TEDNIK
TEDNIK - 23. januar 1992
ZA RAZVEDRILO — 11
12 - OGLASI IN OBJAVE
23. januar 1992 - TEDNIK
TEDNIK""	^^^^
OGLASI IN OBJAVE - 13
Modni sejem je za trgovce velikega pomena
.Na gospodarskem razstavišču v IJubljani je bil od 13. do 16. januarja 37. sejem Moda. Pred-
stavili so se slovenski tekstilci, metralerji, izdelovalci usnjene konfekcije in galanterije ter zlatar-
ji. Za vzorec je bilo tudi tuje tekstilne industrije, ki pa je s tem, kar je razstavila, dejansko žalila
slovenski sejem. Manjkali so tudi tekstilci iz republik nekdanje Jugoslavije. Nekatere hrvaške
firme pa so se kljub vsem oviram sejma udeležile in mu s tem priznale pomembnost, čeprav kako-
vost razstavljenega podobno kot pri tujcih ni bila najboljša.
Ptujski trgovci so si že po tradiciji sejem
ogledali in bili s tem, kar so videli, zadovolj-
ni. Direktor Emone — Merkurja Marjan
Ostroško je prepričan, da je en sejem za Slo-
venijo premalo, da bi bilo moč zaznati mod-
ne trende za vsako sezono posebej. Slovenija
potrebuje vsaj tri. Sejem Mode v Ljubljani je
za trgovce velikega pomena, saj je praktično
edini, ki jim kolikor toliko predstavi modne
trende v novi sezoni. Ker pa se pojavlja tik
pred zaključevanji oziroma nabavami za se-
zono jesen—zima 92/93, ima toliko večji po-
men. Čeprav je slovenska tekstilna industrija
v primerjavi z drugimi manjhna, je bolj ali
manj v toku modnih dogajanj. Slovenski
konfekcionarji že v devetdesetih odstotkih
delajo za tuji trg, Mura celo v 95 odstotkih.
Tisto, kar pa potrebuje Slovenija, izdelajo v
štirinajstih dneh. Glede na to, da že nekaj ča-
sa ni konfekcionarjev iz drugih republik, se
je bati, da bomo Slovenci počasi uniformi-
ranci. Zato se posamezni trgovci že dogovar-
jajo, da bi tovarne izdelovale kolekcije po
njihovem naročilu in iz njihovega blaga. Pri
tem močno računajo na to, da v poplavi no-
vih trgovcev v Sloveniji vsem ne bo dostopno
blago priznanih in svetovno uveljavljenih
tekstilnih podjetij.
Slovenski trgovci bodo pred zaključevanji
obiskali še sejem mode v Miinchnu. Četudi
bodo slovenski tekstilci, usnjarji in drugi pri-
kazali še tako lepe modele, se lahko zgodi, da
jih prihodnjo jesen in zimo ne bomo mogli
kupiti. Vse je namreč odvisno od tega, kako
se bodo posamezni trgovci odzvali oziroma
koliko bodo naročili. Mejna količina, da se
proizvodnja loti nekega izdelka, je med 150
in 200 izdelki. Tudi zato se posamezni trgov-
ci odločajo za t.i. lastno oziroma naročeno
proizvodnjo, pri kateri zagotovijo model in
blago. S tem bodo zagotovili v svojih trgovi-
nah bogatejšo izbiro in oblačila po modi.
MG
Kulturni
križemkražem
PTUJ • V Galeriji sv. Jurija bo jutri oh 19. uri otvoritev razstave
ljubiteljskih likovnikov Andreja Božiča in Gabrijela Berliča. Prvi se bo
predstavil z akvareli in drugi s skuipturami. Izbor del in razstavo je pri-
pravila Stanka Gačnik.
GORIŠNICA • Mešani pevski zbor Prosvetnega društva Ruda
Sever Gorišnica je sredi priprav na jubilejni koncert oh štiridesetletnici,
ki ho 7. februarja.
PTUJ • V Razstavišču ob Dravi še vedno lahko obiščete razstavo
Narodnega muzeja iz Ljubljane Denarništvo na Slovenskem in prodajno
razstavo likovnih del, katere izkupiček je namenjen za pomoč Hrvaški.
PTUJ • Vpis drugega dela abonmaja v ptujskem gledališču ho 3.
in 4. februarja, v ponedeljek od 7. do 15. ure in v torek od 7. do 19. ure
za stare in nove ahonente. Prva predstava bo 4. februarja, ko ho gostova-
lo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice s Tramvajem poželenja.
Slovenska zastava
na sekvoji
Prvi dan mednarodnega pri-
znanja države Slovenije (15. t.
m.) je bilo v buffetu samopo-
strežnice Panorama na Vičavi ze-
lo živahno, med obiskovalci pa
je bilo polno ugibanj, katere dr-
žave nas bodo še priznale in
kdaj. Najbolj vneto sta ugibala
soboslikar Vlado Ozvald in nata-
kar Kvirin Cafuta. Stavila sta za
zaboj piva: če do naslednjega
dne prizna našo suverenost 30
držav, bo splezal Vlado na se-
kvojo (visoko kakih 45 m), snel
peterokrako in obesil novi sim-
bol mednarodno priznane Slove-
nije.
Naslednji dan je Ančka Cafu-
ta, tudi natakarica v buffetu, na
prošnjo gostov že zbirala denar
za zastavo, sama je prinesla ple-
tenko »domačega«, drugi so od-
šli po lestve — vse je šlo hitro in
gladko.
Ob pol štirih smo se zbrali pod
sekvojo; bilo nas je mnogo obču-
dovalcev glavnih junakov Vlada
Ozvalda in Zvonka Letonje, ki
sta se spravljala na sekvojo v ča-
su, ko je bilo že pod drevesom
precej vetrovno in zelo hladno.
Temni oblaki, ki so se podili nad
vrhom drevesa, niso nudili po-
sebno prijaznega pogleda za tak
nevarni in tvegani podvig. Gle-
dalci smo si dajali korajže s pija-
čo vseh vrst, vsak je prinesel ne-
kaj takega, kar ima doma. Milka
Prispela
pomoč nemške
Karitas
Poleg osrednje ptujske Kari-
tas, ki izredno požrtvovalno po-
maga vsem pomoči potrebnim, v
zadnjem času še posebej hrva-
škim beguncem, imamo v ptujski
občini ustanovljenih že nekaj
krajevnih odborov te humanitar-
ne organizacije. Ena takih je
aktivna v Vidmu pri Ptuju, kjer
so prejšnji petek, 17. januarja,
dobili iz nemške Karitas že dru-
go pošiljko pomoči. Tokrat sta
prispela dva tovornjaka oblačil
in živil, vrednih prek 25.000
nemških mark. Že v ponedeljek
so pomoč pričeli razdeljevati v
okolici KS Videm ter v podlehni-
ško in cirkujansko faro vsem ti-"
stim, ki so pomoči resnično po-
trebni. Nekaj so namenili tudi
begunskim družinam na našem
območju.	—OM
Stermanova je opazila, da nas
kljub temu zebe, in je prinesla
kuhanega vina za vse.
Zastava je zaplapolala veselo,
viharno, s ponosom. Vlado in
Zvonko sta srečno opravila svojo
nalogo. Veselo smo zaploskali;
bili smo srečni in prisrčno smo
čestitali junakoma dneva. Vlado
in Zvonko nista plezala prvič,
vendar je nevarnost vsakokrat
velika.
Spontano proslavo smo kon-
čali tam, kjer je bila zasnovana, v
buffetu. Ko sem Vladu namignil,
da bi si plezalca zaslužila kakršno
nagrado, je odgovoril: »Za no-
ben denar ne bi šel gor, ampak
Slovenec sem in Slovenec bom
ostal.«	Jože Gregorc
(Foto: M. Ozmec)
UGASNILO DVOJE ŽI-
VUENJ
Po magistralni cesti od Lenar-
ta proti Mariboru je v torek, 14.
januarja, ob 9,20 vozil osebni av-
to Marko Grobelnik iz Maribo-
ra, z njim je bil sopotnik Peter
Bauman iz Lenarta. V gosti me-
gli ter na mokrem in spolzkem
cestišču je v ostrem desnem pre-
glednem ovinku za Pesniškim
dvorom zapeljal v levo na nas-
protni vozni pas in tam čelno tr-
čil v tovornjak s priklopnikom
bolgarske registracije, ki ga je
nasproti pripeljal Stanče Ivanov.
Tovornjak, ki je vozil 20 ton žele-
za, je vozil precej hitro in je gol-
fa potiskal še dobrih 30 metrov,
potem pa sta obe vozili zdrsnili
na njivo. Tovornjak seje prevrnil
na bok, golf pa je obstal na kole-
sih. V njem sta umrla voznik,
34-letni Marko Grobelnik, in so-
potnik, 20-letni Peter Bauman. Iz
zmečkane pločevine so njuni tru-
pli izrezali mariborski gasilci.
Voznik tovornjaka ni bil poško-
dovan.
OTROK PRED AVTO
Od Šikol proti Cirkovcam je
po lokalni cesti v sredo, 15. janu-
arja, ob 13.45 vozila osebni avto
Marija Šešerko iz Spodnje Gori-
ce 43. V bližini hiše Cirkovce št.
69 je opazila skupino otrok, ki so
stali ob cesti, zato je nekoliko
zmanjšala hitrost. Kljub temu je
prišlo do nezgode, ker je v tre-
nutku, ko je peljala mimo, skočil
pred avto 8-letni M. K. Trčila je
v otroka, padel je po cestišču in
se hudo ranil.
VLOM V LOKAL
V	noči s 13. na 14. januar je
neznani vlomilec obiskal lokal
Pri Kralju v Podvincih pri Ptuju.
Odnesel je avtomat pikado, ne-
kaj kilogramov kave, viski, ciga-
rete in'tudi gotovine. Ocenili so,
da je napravil škode za okoli 650
tisoč tolarjev.
GARDISTA RAZOROŽILI IN
PREDALI SODNIKU
V	sredo ponoči so policisti
ptujske postaje legitimirali gardi-
sta, ki je prejšnji dan v Središču
ob Dravi prišel v Slovenijo. Ugo-
tovili so, da ob prestopu državne
meje ni prijavil orožja, ki ga je
nosil s seboj. Oboje — avtomat-
sko puško in strelivo — so mu
odvzeli, njega pa poslali k sodni-
ku za prekrške.
IZ MAŠČEVANJA ZAŽGAL
STANOVANJE
V	hiši na Mariborski cesti na
Zgornji Polskavi se je 39-letni P.
R. spri z bivšo ženo in se ji po-
tem maščeval tako, da je s kuril-
nim oljem polil stanovanje in ga
zažgal. Žena se je pravočasno
umaknila in obvestila sosede; ti
so skupaj z gasilci ogenj omejili
in pogasili. Ogenj je uničil opre-
mo, vredno okoli pol milijona to-
larjev. Za to dejanje se bo moral
maščevalec zagovarjati pred so-
diščem, saj so zoper njega vložili
kazensko ovadbo.
ZGOREL DEL HIŠE IN POHI-
ŠTVO
V	nedeljo okoli dveh zjutraj je
nastal požar v stanovanjski hiši
Vinka Cizerla v Mali vasi 25, KS
Gorišica. Ogenj je uničil večji
del hiše in stanovanjsko opremo.
Omejili in pogasili so ga domači
in okoliški gasilci. Ugotovili so,
da je začelo goreti zaradi dotra-
jane električne naf>eljave. Po pri-
bližni oceni je škode za četrt mi-
lijona tolarjev.	pp
Stroji že čakajo
(Fotografije: M. OZMEC)
V Dolanah prvi stroji
Lani novembra je prostore nekdanje tovarne Olga Meglič v Dola-
nah, v kateri so pred leti obljubljali zaposlitev številnim zdomcem in ha-
loškim ljudem, kupil Emil Mlakar iz Slovenske Bistrice, lastnik verige
podjetij z zaščitno znamko Eme. Že kmalu po nakupu je novi podjetnik
vzpostavil varnostno službo in poskrbel, da so se pričele priprave na za-
četek nove proizvodnje.
V Dolanah 33/a bodo prede-
lovali avtomobile XM in kombi-
je VW v dostavne avtomobile.
Alojz Mlakar, ki je odgovoren za
urejanje prostorov in pripravo
proizvodnje, je povedal, da so
doslej pripeljali v Dolane že pet-
najst kamionov opreme, največ
strojev. Poleg predelave avtomo-
bilov bodo oživili del nekoč do-
nosne proizvodnje Olge Meglič,
saj je objekt prevelik, da bi v
njem potekala ena sama proiz-
vodnja.
Na prvi razpis za nova delo-
vna mesta, ki gaje objavila firma
Eme Moto, kot se sedaj imenuje
tovarna v Dolanah, se je prijavi-
lo več sto iskalcev zaposlitve,
med njimi precej nekdanjih de-
lavcev Olge Meglič. Alojz Mla-
kar je povedal, da so nekatere
delavce, zlasti tiste, ki jih v prvi
etapi začetka proizvodnje naj-
bolj potrebujejo, že izbrali. Gre
za kleparje, avtoličarje, avtokle-
parje, vzdrževalce objektov in
nekatere druge. O ključnih ka-
drih v Eme Moto pa bo po vrni-
tvi iz Amerike odločil Emil Mla-
kar. Vsem, ki so poslali prošnje.
bodo odgovorili, ne glede na to,
ali so dobili zaposlitev ali ne.
Ce bo šlo vse po načrtih, naj bi
že marca pričeli delati v proiz-
vodnji. V Dolanah bo tudi sedež
podjetja Eme Borza, ki se bo
ukvarjalo s prodajo in nakupi
strojev.
MG
Alojz Mlakar
osebna kronika
RODILE SO — ČESTITA-
MO: Ljulja Mataj, Zagrebška 5,
Ptuj — Preka; Marija Niedorfer,
Pavlovci 23, Ormož — Polonco;
Ivanka Cafuta, Zidanškova 14,
Ptuj — Miha; Antonija Breg,
Grajenščak 67, Ptuj — dečka;
Marija Lipoglav, Klopce 11,
Slov. Bistrica — Stojana; Rozali-
ja Hrga, Ptuj, Ul. 5. prek. br. 11
—	deklico; Kristina Strelec,
Spuhlja 36, Ptuj — deklico; Mar-
jeta Kozoderc, Ptujska Gora 23,
—	deklico; Anica Bigec, Dorna-
va 11 l/a — Matejo; Anita Plohi,
Cvetkovci 45, Podgorci — dekli-
co; Anica Širec, Zakl 23, Podleh-
nik — dečka; Metka Muršič, Bu-
kovci 19, Markovci — dečka;
Ivanka Jakopiček, Zlogonje 26,
Ivanec — dečka; Darinka Cerne-
zel, Bukovci 8/a, Markovci —
Ivo; Vlasta Bezjak, Podgorci 9,
Ormož — dečka; Dragica Toš,
Grlinci 37, Juršinci — dečka;
Dominika Crešnjevec, Strjanci 3,
Podgorci — dečka; Marjana Ar-
beiter, Cirkulane 11/a — dekli-
co; Marica Kumer, Dolane 29,
Cirkulane — dečka; Romana
Kosi, Žirovinci 25, Ivanjkovci —
Iva.
Naj glasbeniki leta 1991
Trenutne uvrstitve:
PEVKE
1.	Helena Blagne
2.	Simona NVeiss
3.	Heidi Korošec
PEVCI
1.	Božidar Wolfand-Wolf
2.	Aleksander Jež
3.	Miran Rudan
SKUPINE
1.	Don Juan
2.	Pop Design
3.	SBA
Izpolnjeno glasovnico čimprej pošljite na naš naslov: Ra-
dio-Tednik, Raičeva 6, 62250 Ptuj, s pripisom: Naj glasbeniki le-
ta 1991. Hvala za sodelovanje!
NAJ GLASBENIKI LETA 199!
PEVKA LETA:_
PEVEC LETA:_
SKUPINA LETA:___
Vaše ime, priimek in naslov:____
Nagrajenci nagradnega
žrebanja naše ankete
Med izpolnjevalci ankete za Tednik in radio Ptuj smo izžre-
bali šest dobitnikov.
Enoletno naročnino Tednika prejmejo: ANGELA POLiC
Prešernova 35, 62250 Ptuj, TONE LOVREC, Topolšica 48 d'
63326 Topolšica, in ŠTEFAN SABO, Strma ulica 2 a, 62250
Ptuj.
Majice z napisom Radio-Tednik Ptuj prejmejo: JANEZ
BEZJAK, Nova vas 117, 62250 Ptuj, ANDREJ POLANEC, Pla-
car 35, 62250 Ptuj, in MARIJA BAUM, Zagorci 1, 62256 Juršin-
ci.
Čestitamo.
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za
radijsko in časopisno dejavnost
RADIO-TEDNIK PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di-
rektor in glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože
Šmigoc (pomočnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Štefan
Pašnik (tehnični urednik), Jože
Bračič, Ivo dani, Majda Goznik,
Darja Lukman, Martin Ozmec,
Vida Topolovec, Nataša Vodu-
šek in Milena Zupanič (novinar-
ji)-
PROPAGANDA: Oiiver Težak.
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raiče-
va 6, 62250 Ptuj, p. p. 99; tel.
(062) 771-226; faks (062)
771-223.
Celoletna naročnina 1.500,00 to-
larjev, za tujino 2.700,00 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri SDK Ptuj
52400-603-31023.
Tisk: GZP Mariborski tisk Mari-
bor.
Oproščen prometnega davka po
obvestilu Izvršnega sveta Skup-
ščine Republike Slovenije števil-
ka 3132 z dne 28. 2. 1991.