Citatelfem v pouk In zabavo Na(veqi flhotapec z opi tem prifet Pred nekaj tedni so objavili frartcoSki časopisi sledečo vest: »Marij A"ranci, največji tihotapec z opojnimi strupi, ije bil aretiran v mestu Marseillu. Zaiplenili so 3 tone opija (3000 kg), katea*ega je pripeljala .ladja iz Carigrada. [Aranci je vse priznal, noče pa izdati isvojih pomagačev.« Policijski' predstojniki v Londonu, v tHamburgu ter v Njujorku so se gotovo od srca oddahnili, ko so prejeli zgoraj aiavedeno brzojavko. TihotapcaArancija so zasledovali že dolgo in bi se ga šbili skoraj polastili leta 1931. A mu je jispelo, da se je odtegnil policiji. Cela izadeva ga je tedaj stala 1000 kg opija. Paroplovna družba, ki je naložila neivede iievarni tovor, je plačala državni oblasti neverjetno visoko carino, venidar Aranci je bil rešen. Od leta 1931 naprej se Aranci ni več Skrival. Ravno nasprotno! V južnofrancoskem obmorskem mestu Marseille je vršil povsem pošteno obrt. Bil je lastnik ika"varne ter dober družinski oče. Svoji ženi je pomagal pri umivanju posode in le enkrat na teden sta ©biskovala kino. Vsako leto se je poannožilo njegovo premoženje v banki iza 1 milijon, ikaterega gotovo ni zaslužil s točenjem črne fcave. . Njegov najbolj dobičkanosni poklic jje bilo tihotapstvo z opijen*. Kot mož prajktičnega razuma je takoj pogrun<tal pravi način. Čisto sigurno pridejo ipoliciji v roke majhni tihotapci opojttiih strupov, ki prodajajo prepovedano iblago po kavarnah v nalivnih peresih. Aranci se je vrgel na šverc v veliikem. Po nekaterili neuspehih tcr po iVečletnem zaporu se je izvežbal v tihotapskem poslu toliko, da ga slobodno imenujemo lahko kralja vseh švercarjev na svetu. Oktobra minulega leta je zvedel po licijski predstojnik v Marseille, da je najel Aranci ob robu mesta vilo. To dejstvo je pomenilo nekaj izrednega in nadzorstvo nad njim so podvojili. Lepega dnc je pr.ejela policija iz Saint Nazaire brzojavno ovadbo. V brzojavki je bilo navedeno, da ima pred neIkaj dnevi v Marseille dospeli parnik »Alfred. de Musset« za Arancija 3 tone opija. Aranci niti slutil ni o kaki ovadbi. Krog polnoči je šel počasi proti luki mesta Marseille. Med potjo je srečal svojcga tovariša Ruggerina, tretji Calixti je pazil na izkrcani opij: 17 zabojev in 21 vreč. Cela zaloga je bila pokrita z mornarskim platnom. Avtomobil je že bil pripravljen. Pričeli so z nakladanjem zabojev. Naenkrat sc je pojavila iz teme postava in kriknila: »Pozor!« Na drugem ikoncu pomola že stojijo policisti. Nekoga čakajo . . . Aranci je dal znamenje za odhod. — Preostale zabojc in vreče so pokrili feikrbno s plahto. Neovirano je pripeljal z avtomobilom iz luke in se je bližal s tovorom svoji vili. Takoj so raztovorili zabojc in vrečo v klet in odbrzeli nazaj proti prištanišču po ostalo. Tihotapci so naložili zadnjih 17 zabojev in so jih hoteli odpeljati. Njihov izvidnik jim je javil: »Pozor, policija je zaprla Lijonsico ulico!« Aranci je razumel tdikoj iKratko obvestilo in. s« je hitro odločil. Par ikorakov od tamkaj je bila prazna garaža, v kateri je bilo nekaj praznih vreč. Zatekel se je v garažo in zaspal v njej s tovariši in pomagači. Med tem je pretaknila policija celo pristanišče. Kedo je speljal stražnike na napačno sled, je še danes nepojasnjeno. Drugo jutro je spravil Aranci preostanek dragocenega blaga v svojo vilo. Drugi dan zatem je naerikrat obkolila oblast vilo. Policisti so bili našemljeni kot elektrotehnični delavci, ki so popravljali napeljavo krog vile. Ob 4. uri popoldne je že potrkal policijski nadzornik na vrata vile. Aranci je dobro vedel, ikaj da pomeni tnkanje. Hušnil je iz ikleti in se je p^Javil med vežnimi vrati. Par trenutkov je mislil na odpor. Ko je že bil na cilju, bi se naj pustil prijeti? A vendar je odpahnil vrata. »Dobro ste opravili«, je rekel nadzorniku. Mirno se je pustil vkleniti. Dve uri pozneje sta bila prijeta tudi njegova tihotapska tovariša Calexti in Ruggeri. Odkar je izbruhnil boj proti trgovanju z opojnimi strupi, se ni posrečil do slučaja Aranci nobeden iispešnejši lov. V tem slučaju zaplenjena količina prepovedanega strupa je zadostna, da krije enoletno zdravniško potrebo opija na celem svetu. Aranci je plačal za to prepovedano blago 800.000 frankov in v njujorški luki bi bilo vrgla 4kratni dobiček. Sedaj ima profit od zaplembe ¦polieija, ki bo prejela 40odstotno nagrado od tržne cene. Aranci in njegova dva tovariša se protivijo vsaki izpovedi. Neftai o stradaniii inmi Kolikokrat vidimo ter čitamo, da se ljudje ponašajo z umetnostjo stradanja, iki je seve nekaj prostovoljnega. V živalstvu tudi naletimo na stradalne uraetnike, ki v tem oziru znatno prekašajo človeškega ikortkurenta. Zastavonoša v stradanju bi naj bila ikobilica. Seveda ne moremo imenovati ikobilice stradalnega umetnika, kajti. čas, v katerem je žival brez hrane, odpade pri tej žuželki na dobo razvoja, ki traja 7 let. Znana je pa golazen, ki prenese neverjetno dolgo stradanjc v dobi pomanj kanja prehrane. Kače pričnejo tolikokrat v ujetništvu z gladovno stavko. Znan je slučaj, ko je boa-!kača, ujeta v Parizu, odklanjala 4 leta vsaJko hrano in je tudi poginila vsled stradanja. — Drug enak slučaj se je zgodil v živalsk'em vrtu v Londonu. Tamikaj se je tudi oprijela orjaška ikača gladovne stavke, v kateri jc vztrajala 18 mesecev. Naenkrat pa je prenehala s stavko in je pojedla toliko, da se je vse čudilo. Afriški polž prebije dve leti in še več brez hrane. Zamorcem je stradalna umetnost polža zelo dobrodošla. Če se odpravijo na daljše lovske pohode, s ikaterih se ne morejo kmalu vrniti v naselbine, vzamejo seboj cele zavoje polžev, iki imajo to dobro lastnost, da tvorijo brez lastne hrane vedno svežo hrano za človeka. Ribe po rekah Sibirije zmrznejo v ledu tako, da ne dajajo nobenega znaka kakega življenja. Kakor bitro pa nastane južno vreme, se led začne taliti od tal proti vrhu in tedaj zopet oživijo ribe. Zamrznenje rib uporabljajo praktično. Žive ribe spustijo v vodo, katero na umeten način ohlajajo stopinjo za stopinjo, dokler ne postane voda z ribami vred velik kos leda. Na ta načiu je omogočen prevoz rib v živem sta~, nju. Ako na umeten način zamrzjene ribe odtalimo, oživijo. Zamrzjenost v ledu, ki traja večkrat cele mesece, ribam prav nič ne škoduje in ne ogroža njihovega življenja. Največjo in najhitrejšo podmormco »Surcouf« so spustili v morje Francozi. Podmornica bo nastopila cez dve meseca pptovanje okoli sveta. Najnovejši pod\^odni orjak je dolg 110 m, širok 13 m in njegova prostornina znaša 3000 ton. Nad vodo bo vozil z brzino 20 vozlov, pod vodo 11 vozlov. Za pogon služijo podmornici Diesclovi motorji. Opremljena je s 14 cevmi za izstreljevanje torpedov in povrh še pos^la 4 topove po 5.5 cm in ima svoje lastno letalo. Podmornica je zgrajena tako močno, da ji ne morejo škodovati ne letalske bombe in ne lažje topovske granate. Izbruh ognjenika. Na severnem otoku Islandija je začel bruhati ognjenik Skeidar Jokel, ki leži 250 km od glavnega mesta Rejkjavik in je popolnoma med ledeniki, ki so pokriti s 200 do 300 m debelim večnim ledom. Zadnji izbruh je bil leta 1922. Pri tokratnem bluvanju je dosegel steber dima, tki se dviga iz žrela, 16 km višine. Vročina izbljuvane pare znaša 1000 stopinj C in pepelnati dež je pokril več naselbin. Reka Skeidar je izstopila vsled vročih dotokov 10 ikm čez strugo. Okolica ognjenika je redko obljudena, Ob bližajoče se nevarnosti prebivalstvo zapusti svoja bivališča in se izseli za čas nevarnosti.