Fizika v šoli 73 Didaktični prispevki Uvod V okviru projekta »Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi« je leta 2013 izšel priro čnik za u čitelje fizike v osnovni šoli [1], ki vsebuje tudi primere dejavnosti, ki jih lahko ve čina u čencev opravi z enostavno dosegljivo opremo na svojem domu. Enako velja za priro čnika za srednje- šolske u čitelje fizike: Posodobitve pouka v gimnazijski praksi. Fizika: mehanika, toplota, nihanje, ki je izšel leta 2010 [2], ter Izzivi razvijanja in vrednotenja znanja v gimnazijski praksi. Fizika: elektrika in magnetizem, valovanje, moderna fizika iz leta 2014 [3]. Zgoraj navedena priro čnika sta sicer pripravljena na osnovi u čnega načrta za program gimnazije, vendar je ve čino aktiv- nosti mogo če prilagoditi tudi ciljem v katalogih znanj za pouk fizike v programih PTI in SSI. Delovni listi za u čence/dijake so dosegljivi v datotekah, ki jih je mogo če urejati in prilagajati trenutnim možnostim, zahtevam in dodatnim zamislim. Vsakemu od priro čnikov je dodana tudi zbirka datotek z imenom priro čnika in dodatkom »CD« v imenu. V tej zbirki so delovni listi za u čence in dijake, primeri rezultatov meritev itd. shranjeni v datotekah, ki jih lahko u čitelji prenesete na svoje ra čunalnike in jih nato prilagajate svojim potrebam, možnostim, zamislim … Možnosti uporabe obstoječih gradiv v pogojih pouka na daljavo Milenko Stiplovšek Zavod RS za šolstvo Izvleček V priro čnikih za u čitelje fizike, objavljenih v digitalni bralnici Zavoda RS za šolstvo na naslovu https://www.zrss.si/ strokovne-resitve/digitalna-bralnica, so v razdelku »Priro čniki« objavljena tudi gradiva, ki jih je mogo če neposredno ali pa z manjšimi prilagoditvami uporabiti pri pouku fizike na daljavo. V članku so predstavljeni primer dejavnosti na temo zbiralne leče, ki jo lahko u čenci izvajajo tudi pri pouku fizike na daljavo v osnovni šoli, in dva primera za srednjo šolo – dolo čanje konstante vzmeti ter simulacija radioaktivnega razpada s kovanci. Ob pozornem branju priro čnikov in z nekaj domiselnosti pa lahko u čitelji najdete še ve č priložnosti za oblikovanje dejavnosti, ki bi jih pri pouku fizike na daljavo lahko vaši u čenci in dijaki izvajali doma. Ključne besede: pouk na daljavo, gradiva, eksperiment, fizika Possibilities of Using Existing Material in the Context of Distance Education Abstract In the handbooks for Physics teachers, published in the digital reading room of the National Education Institute of the Republic of Slovenia on the website https://www.zrss.si/strokovne-resitve/digitalna-bralnica, the »Handbooks« section also contains materials that can be used directly or with smaller adjustments during distance Physics lessons. The article also presents an example of activities on the topic of the converging lens, which pupils can carry out dur- ing distance Physics lessons in primary school, and two examples for secondary school – defining the spring constant and simulating radioactive decay using coins. By thoroughly reading the handbooks and applying a little ingenuity, teachers could find even more possibilities of designing activities which their primary or secondary school students could carry out at home during distance Physics lessons. Keywords: distance education, materials, experiment, Physics Delovni listi za učence/ dijake so dosegljivi v datotekah, ki jih je mogoče urejati in prilagajati trenutnim možnostim, zahtevam in dodatnim zamislim. 74 Slika 1: Priročniki in zbirke datotek (CD) – prosto dostopno v digitalni bralnici Zavoda RS za šolstvo v raz- delku »Priročniki«. Tovrstna gradiva zahtevajo dostop do opreme, ki je v ve čini primerov dosegljiva u čencem in dijakom doma. Kot merilniki so praviloma potrebni merilo dolžine (npr. tra čni meter, šiviljski meter), tehtnica (npr. kuhinjska z natan čnostjo +1 g), štoparica (npr. na telefonu), v časih tudi fotoaparat ali kamera na telefonu, spletna kamera, računalnik s programom LoggerPro za obdelavo podatkov. Program LoggerPro je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport nabavilo za vse srednje šole, ki izvajajo program gimnazije, z licenco, ki dovoljuje legalno namestitev programa tudi na ra čunalnike, ki jih dijaki uporabljajo pri delu doma. Od »la- boratorijske opreme« se praviloma pojavljajo predmeti iz kuhinjskih elementov, embalaža, predmeti iz kakšne škatle z orodjem, vijaki, tudi pove čevalno steklo (uporabimo lahko tudi o čala s pozitivno dioptrijo in brez »cilindrov«), vzmet iz kemi čnega svin čnika, vodovodna cev , zamaški, sve če … Avtor ocenjuje, da je zamisli za srednjo šolo s prilagoditvijo gradiv mogo če uporabiti tudi v osnovni šoli in obratno, zato priporo čam pregled vseh predlogov, ne glede na to, na kateri stopnji izobraževanja jih boste po prilagoditvi uporabili. Čas, predviden za izvajanje aktivnosti V gradivih je naveden tudi čas, predviden za izvedbo pri pouku v šoli. Zavedati se moramo, da bodo u čenci in dijaki pri delu doma manj podprti z nasveti in s pomo čjo u čitelja ter sošolcev. Tudi za zbiranje in pripravo potrebnih pripomo čkov bodo potrebovali čas, ki ga v šoli niso. Zato je nujno, da čas, ki je priporo čen v gradivih, v pogojih izobraževanja na daljavo ustrezno podaljšate. Sam bi pri čel s podaljšanjem predvidenega časa za najmanj polovico in nato spre- mljal izvedljivost nalog v tem okviru ter se prilagajal. Gotovo ne bo za vse aktivnosti smiseln delež podaljšanja časa enak pa tudi med u čenci in dijaki bodo glede tega lahko precejšnje razlike. Razlike med njimi je smiselno upoštevati tudi z diferenciacijo nalog, saj so naloge praviloma podane z možnostjo izvedbe na dveh ravneh zahtevnosti. Predlog aktivnosti pri pouku fi zike na daljavo v osnovni šoli Gradivo iz priročnika Posodobitev pouka v osnovnošolski praksi Fizika [1] Samo Lipovnik: »Preslikave z zbiralno lečo« Do gradiva lahko dostopate na spletni strani Zavoda RS za šolstvo (www .zrss.si) z izbiro STROKOVNE REŠITVE/Digitalna bralnica/Priro čniki/Posodobitve pouka v OŠ praksi/ in nato z izbiro ikone za priro čnik: Zavedati se moramo, da bodo učenci in dijaki pri delu doma manj podprti z nasveti in s pomočjo učitelja ter sošolcev. Fizika v šoli 75 Didaktični prispevki 89 Eksperimentalne vaje s preprosto eksperimentalno opremo 3.2 Preslikave z zbiralno lečo Samo Lipovnik, Osnovna šola Franja Goloba, Prevalje Kratek opis Učenci s preprosto eksperimentalno opremo (sveča, lupa, karton, merilni trak) praktično preizkusijo uporabo zbiralne leče. Najprej poiščejo gorišče in izmerijo goriščno razdaljo. Nato poiščejo razdalje med zaslonom, lečo in predmetom tako, da nastanejo pomanjšana, enako velika in povečana slika. Te razdalje primerjajo z goriščno razdaljo leče in zapišejo ugotovitve. Ugotavljajo, kje, glede na gorišče leče, mora biti predmet, da nastane ena izmed slik. Ugotavljajo tudi, ali je slika prava ali navidezna. Sposobnejši drug drugemu zastavljajo naloge, kar je tudi zapisano v navodilih. Delajo torej na dveh ravneh. Cilji Učenci: • samostojno eksperimentirajo, premišljeno opazujejo in sklepajo; • usvojijo pojma gorišče in goriščna razdalja zbiralne leče; • s poskusi raziščejo zakonitosti preslikave z zbiralno lečo in analizirajo potek žarkov skozi zbiralno lečo. Priporočilo za oblike in metode dela ter izvedbo Primerno za eksperimentalno delo v manjših skupinah. Znanje, ki ga učenci potrebujejo za izvedbo, mora biti utrjeno. Učitelj lahko učne liste razdeli že prej, jih z učenci pregleda in ti se lahko na izvedbo dodatno pripravijo doma. Glede na izbiro leč, ki so učitelju na razpolago, naj prilagodi tudi merilo, v katerem morajo učenci narisati sliko in predmet v nalogi 2. Kot zaslon se lahko uporabi karton, ki ga zataknemo v lesen kvader z zarezo. Lupa potrebuje stojalo. Tudi za to se lahko uporabi lesena klada. Čas za izvedbo 1 ura Zahtevnost srednja Vključen eksperiment da Priloge Napotki za učence (.docx) Priporočila za učitelje (.pdf) Slika 1: Pripomočki za izvedbo poskusa (vir: lasten) Na straneh od 89 do 93 je prikazano: 76 FIZIKA 90 Učni list za učence Preslikave z zbiralno lečo 1. naloga: Izmeri goriščno razdaljo leče. Pripomočki: zbiralna leča, zaslon, ravnilo, svetilo (svetlo okno). Navodilo: Skozi lupo na zaslon preslikaj svetlobo oddaljenega svetila (svetlega okna), tako da bo slika ostra. Izmeri razdaljo med središčem LEČE in ZASLONOM. To je GORIŠČNA RAZDALJA – f. f 1 = ________________ cm 2. naloga: Z lečo preslikaj na zaslon pomanjšano, povečano in enako veliko sliko, kot je velik predmet (plamen sveče). Pripomočki: leča, zaslon, ravnilo, svetilo (plamen sveče). Navodilo: Razvrsti zaslon, lupo in predmet (plamen sveče) v vrstnem redu, kot kaže slika. Potek dela: Spreminjaj razdalje med njimi tako, da dobiš sliko, ki je manjša od predmeta, večja od predmeta in enako velika kot predmet. Ko dobiš ustrezno sliko, izmeri razdaljo med lečo in predmetom ter lečo in zaslonom. razdalja med lečo in predmetom – a razdalja med lečo in sliko – b a) Ko nastane enako velika slika, je a =________ cm, to je ________ krat toliko kot go- riščna razdalja f 1 . Razdalja med lečo in sliko je v tem primeru b = ___________ cm. • Slika je PRAVA/NAVIDEZNA (obkroži). • Slika je POKONČNA/OBRNJENA (obkroži). Slika 2: Zbiralna leča in zaslon (vir: lasten) Slika 3: Postavitev leče, zaslona in predmeta (vir: lasten) Fizika v šoli 77 Didaktični prispevki 91 Eksperimentalne vaje s preprosto eksperimentalno opremo Narisana je zbiralna leča. Nariši še sliko in predmet v merilu M = 1 : 10. b) Ko nastane pomanjšana slika, je a =________ cm, to je _________ krat toliko kot goriščna razdalja f 1 . Razdalja med lečo in sliko b = ___________ cm. • Slika je PRAVA/NAVIDEZNA (obkroži). • Slika je POKONČNA/OBRNJENA (obkroži). Narisana je zbiralna leča. Nariši še sliko in predmet v merilu M = 1:10. c) Ko nastane povečana slika, je a = _________ cm, to je ________ krat toliko kot goriščna razdalja f 1 . Razdalja med lečo in sliko b = ___________ cm. • Slika je PRAVA/NAVIDEZNA (obkroži). • Slika je POKONČNA/OBRNJENA (obkroži). Narisana je zbiralna leča. Nariši še sliko in predmet v merilu M = 1:10. 78 FIZIKA 92 3. naloga: Zapiši ugotovitve a) Enako velika slika nastane, ko je predmet od leče oddaljen dvakrat toliko kot goriščna razdalja (rešen primer). b) Pomanjšana slika nastane, ko je predmet od leče oddaljen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . c) Povečana slika nastane, ko je predmet od leče oddaljen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . *DODATNA NALOGA Uporabi lečo z drugačno goriščno razdaljo. Preveri, ali ugotovitve veljajo tudi za druge leče. Potek dela: Izmeri goriščno razdaljo druge leče. f 2 = ________________cm Sošolcu zastavi nalogo, naj brez preizkušanja pove, kako postaviti zaslon, lečo in predmet tako, da bo slika na zaslonu enako velika/pomanjšana/povečana (izberi eno izmed možnosti). S poskusom in s pomočjo ugotovitev iz 3. naloge preverita, ali je bil odgovor pravilen. Ali ugotovitve iz 3. naloge držijo tudi za druge leče? DA/NE (obkroži) Fizika v šoli 79 Didaktični prispevki 93 Eksperimentalne vaje s preprosto eksperimentalno opremo Priporočila za učitelje Preslikave z zbiralno lečo Pripomočki Leče, zasloni iz kartona, daljša ravnila, sveče, vžigalnik, stojala za zaslone, stojala za leče, učni listi ter možnost zatemnitve prostora. Priporočila za izvedbo Gradivo je primerno za eksperimentalno delo v manjših skupinah. Znanje, ki ga učenci potrebujejo za izvedbo, mora biti utrjeno. Priporočeno je, da teoretično poznajo preslikave z zbiralno lečo in znajo narisati lečo, predmet, tipične žarke in sliko predmeta. Učitelj lahko učne liste razdeli že uro prej, jih z učenci pregleda in ti se lahko na izvedbo dodat- no pripravijo doma. Glede na izbiro leč, ki so učitelju na razpolago, naj prilagodi tudi merilo, v katerem morajo učenci narisati sliko in predmet v nalogi 2. Kot zaslon se lahko uporabi kar- ton, ki ga zataknemo v lesen kvader z zarezo (to lahko naredimo z modelarsko žagico). Lupa, tako okrogla kot kvadratna, potrebuje stojalo. Tudi za to se lahko uporabi lesena klada. Potek dela Učenci najprej poiščejo gorišče in izmerijo goriščno razdaljo. Nato poiščejo razdalje med za- slonom, lečo in predmetom tako, da nastanejo pomanjšana, enako velika in povečana slika. Te razdalje primerjajo z goriščno razdaljo leče in zapišejo ugotovitve. Ugotavljajo, kje, glede na gorišče leče, mora biti predmet, da nastane ena izmed slik. Ugotavljajo tudi, ali je slika prava ali navidezna. Sposobnejši drug drugemu zastavljajo naloge. Rešitve nalog Rešitve nalog so odvisne od vrste in goriščne razdalje leče, ki se pri eksperimentu uporabi. Prav tako se lahko glede na izbiro leče na učnem listu spremeni merilo, v katerem je treba risati. Ugotovitve pri nalogi 2. morajo zapisati pri nalogi 3. a) Ugotoviti morajo, da enako velika slika nastane, ko je predmet od leče oddaljen dvakrat toliko kot goriščna razdalja. b) Ugotoviti morajo, da pomanjšana slika predmeta nastane, ko je predmet od leče oddaljen več kot dvakrat toliko kot goriščna razdalja. c) Ugotoviti morajo, da povečana slika predmeta nastane, ko je predmet od leče oddaljen več kot goriščna razdalja in manj kot dvakratna goriščna razdalja. V vseh primerih je slika prava in obrnjena. 80 Pot do u čnega lista za u čence, ki ga lahko sami prilagajate: www.zrss.si in nato STROKOVNE REŠITVE/Digitalna bralnica/Priro čniki/ Posodobitve pouka v OŠ praksi/izbira ikone za CD: Po izbiri gumba »Preberi« se pokaže seznam prispevkov z možnostjo ogleda in prenosa da- totek: PREDGOVOR UVOD 1. NOVOSTI V POSODOBLJENEM U ČNEM NA ČRTU 1. 1 NOVOSTI V POSODOBLJENEM U ČNEM NA ČRTU datoteke 1. 2 USTNO PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA V OSNOVNI ŠOLI datoteke 2. INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA PRI POUKU FIZIKE 2. 1 USTNO OCENJEVANJE ZNANJA Z OSEBNIMI ODZIVNIKI datoteke 2. 2 DELO IN ENERGIJA datoteke 2. 3 NAŠE OSON ČJE datoteke 2. 4 KAJ JE ELEKTRI ČNI TOK datoteke 2. 5 DRUGI NEWTONOV ZAKON datoteke 2. 6 VIDEOANALIZA PROSTEGA PADANJA ŽOGE datoteke 2. 7 RAZISKAVA UPORA S PAPIRNIMI PADALI (VIDEOANALIZA GIBANJA) datoteke 3. EKSPERIMENTALNE VAJE S PREPROSTO EKSPERIMENTALNO OPREMO 3. 1 OCENJEVANJE EKSPERIMENTALNEGA DELA datoteke 3. 2 PRESLIKAVE Z ZBIRALNO LE ČO datoteke 3. 3 MERJENJE SVETLOBE datoteke 3. 4 LUNINE MENE datoteke 3. 5 KO PUNCE PREMAGAJO FANTE datoteke Š Č Izberemo datoteke ob prispevku, ki nas zanima, ter vidimo, kaj je na voljo za prenos na naš ra čunalnik: ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO Vsebina mape /digitalnaknjiznica/Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi FIZIKA CD/vsebina/3_poglavje/3_02/ Imenik/datoteka Velikost Datum ..... imenik / 3_02_tabela.html 7 KB 9.10.2013 preslikavezzbiralnoleco.docx 229 KB 6.12.2013 preslikavezzbiralnoleco.pdf 570 KB 5.12.2013 V datoteki s kon čnico .docx je u čni list za u čence. Lahko jo prenesemo na svoj ra čunalnik ter nato prilagajamo v skladu s situacijo pri pouku. Fizika v šoli 81 Didaktični prispevki Možnost izvedbe doma Ve činoma lahko doma najdemo sve čo, vžigalnik ali vžigalice, list papirja, kljukice za perilo, tra čni ali šiviljski meter in kakšno povečevalno steklo ali o čala s pozitivno dioptrijo. S to opre- mo je mogo če izvesti aktivnost, ki je opisana v zgornjem prispevku. Še najve č težav je lahko z o čali, če je dioptrija majhna in imajo tudi »cilinder«. Cenena o čala, ki jih kupite za prvo silo na pošti ali v drogeriji, so brez »cilindrov«, kar sicer pomeni, da niso prilagojena specifi čnim napakam vašega o česa, so pa za ta eksperiment lahko zelo ustrezna. S pove čevanjem dioptrije D se manjša goriš čna razdalja f, saj velja D = 1/f [4]. Če želimo o čala z goriš čno razdaljo 0,25 m morajo imeti dioptrijo 4 m -1 . S takimi o čali lahko delamo podobno kot z lupami, ki imajo goriš čne razdalje okoli 20 cm. Slika 2: Nekaj primerov pripomočkov za izvedbo predlaganih aktivnosti, ki jih lahko najdemo doma. Slika 3: Primer postavitve s poveča- no sliko plamena na steni. 82 Predlogi za aktivnosti pri pouku fi zike na daljavo v srednji šoli Iz priročnika Posodobitve pouka v gimnazijski praksi. Fizika: mehanika, toplota, nihanje in valovanje [2] Milenko Stiplovšek: »Določanje konstante vzmeti« Do gradiva lahko dostopate na spletni strani Zavoda RS za šolstvo (www .zrss.si) z izbiro STROKOVNE REŠITVE/Digitalna bralnica/Priro čniki/Posodobitve pouka v GIM praksi/ in nato z izbiro ikone za priro čnik: Na straneh od 168 do 170 lahko nato preberemo: 168 FIZIKA FIZIKA 5.6 Določanje konstante vzmeti Milenko Stiplovšek, Škofijska gimnazija A. M. Slomška, Maribor Kratek opis za učitelje Dijaki naj kakor najbolje vedo in znajo določijo konstanto vzmeti, ki jo imajo v enem od kemičnih svinčnikov. Izvedba je v največji možni meri prepuščena njihovi iznajdljivosti in kreativnosti. Cilji Dijaki/dijakinje: • razvijajo ustvarjalnost; • sprejemajo odločitve; • znajo izmeriti izbrane fizikalne količine; • uporabljajo osnovne merilne naprave; • samostojno eksperimentirajo, premišljeno opazujejo in sklepajo; • uporabljajo strokovni jezik fizike pri oblikovanju poročil; • predstavijo izide poskusov. Priporočilo za oblike in metode dela Dijaki delajo v parih ali trojicah pri pouku. Dijak ali par dijakov izvede meritve in izračune kot kratko projek- tno nalogo in jo predstavi. Priporočilo za izvedbo Nalogo lahko naredimo kot preverjanje predznanja iz osnovne šole, kot obravnavo nove vsebine ali pa kot preverjanje in utrjeva- nje znanja po predelani vsebini. Čas za izvedbo 1 ura Zahtevnost dve ravni Vključen eksperiment da Priloge • učni list za dijake (pdf, doc), • priporočila za učitelje (pdf, doc). Slika 49: Merjenje deformacije vzmeti na dva načina z različno natančnostjo Fizika v šoli 83 Didaktični prispevki 169 Eksperimentalne vaje s preprosto eksperimentalno opremo Učni list za dijake Določanje konstante vzmeti OSNOVNA NALOGA Namen vaje: Dijaki ponovijo definicijo konstante vzmeti in ugotovijo vrednost konstante za izbrano vzmet. Potrebna oprema: vzmet iz kemičnega svinčnika OPOZORILO: Pazite, da vam vzmet ne skoči v obraz ali oko in vas poškoduje. Če boste vzmet med meritvijo stiskali, si nadenite zaščitna očala. Naloga: Čim bolj natančno določite konstanto vzmeti, ki jo imate v kemičnem svinčniku. Svoje delo in rezultate predstavite v pisnem poročilu, ki ga oddate učitelju. Na zahtevo učitelja predstavite poročilo in meritve pred sošolci v razredu. Potek dela: Odločite se, kaj boste merili in kako, da boste lahko izračunali konstanto vzmeti v kemič- nem svinčniku. Svoje delo dokumentirajte tudi s fotografijami in/ali videoposnetki, ki jih boste vključili v poročilo. Izdelava poročila: Pri pisanju poročila sledite splošno uveljavljeni zgradbi pisanja znanstvenih poročil in člankov, t. i. IMMRAD (Introduction – uvod, Methods & Materials – metode in oprema, Results and Discussion – rezultati meritev ter izračunov in razprava). Poročilo naj vsebu- je tudi fotografije (ali celo videoposnetke) bistvenih faz dela med meritvami. Na fotogra- fijah (ali videoposnetku) se mora videti, kaj je merjeno in kako ter kdo je meril. * DODATNA NALOGA Isti vzmeti določite konstanto z dvema različnima metodama. Primerjajte rezultate in njihovo natančnost. Izdelajte poročilo v skladu z zgornjimi zahtevami. 84 170 FIZIKA Priporočila za učitelje Določanje konstante vzmeti Uvodni komentar Namen naloge je predvsem pridobivanje in testiranje kompetenc, opredeljenih v preno- vljenem učnem načrtu za pouk fizike v gimnazijah. S stališča potrebne opreme naloga ni nujno zahtevna, nudi pa veliko raznih možnosti za ideje o izboljšanju natančnosti meri- tev, kar jo lahko naredi zahtevnejšo. Osnovno težavo predstavlja dijakom prvih letnikov realna ocena veljavnih mest rezultata glede na natančnost izmerjenih podatkov in upo- rabljene računske operacije. Zanimivo bi jo bilo ponoviti tudi z dijaki, ki so se odločili za maturo iz fizike, in primerjati njihovo delo z delom dijakov začetnih letnikov. Nekaj didaktičnih priporočil: • Nalogo lahko uporabimo: 1. kot uvod v merjenje sil in definicijo konstante vzmeti (sklicevanje na osnov- no šolo in samostojno delo z učbenikom) – zahtevno – ali pa 2. kot primer uporabe že pridobljenega in utrjenega znanja pri prejšnjih urah pouka – manj zahtevno. • Reševanje projektne naloge lahko poteka kot individualno delo ali kot skupinsko delo (spodbujamo delo v parih). • Za materialno plat izvedbe v obliki kratke projektne naloge poskrbijo dijaki (iz- vajalci naloge). • Izvedba v šoli: Dijaki zapišejo, kaj bodo potrebovali za izvedbo meritev, in pre- vzamejo potrebno opremo od laboranta. Laborant skrbi za evidenco izposoje in vračanja. K nalogi sodi tudi izdelava poročila, ki ga pripravi posameznik ali par oziroma skupina (lahko v obliki predstavitve na spletni strani), in kratka pred- stavitev dela sošolcem v razredu. Dijake navajamo, da pri pisanju poročila sledijo splošno uveljavljeni zgradbi pisanja znanstvenih poročil in člankov, t. i. IMMRAD (Introduction – uvod, Methods & Materials – metode in oprema, Results and Di- scussion – rezultati meritev ter izračunov in razprava). Poročilo naj vsebuje tudi fotografije (ali celo videoposnetke) bistvenih faz dela med meritvami. Na fotogra- fijah (ali videoposnetku) se mora videti, kaj je merjeno in kako ter kdo je meril. • Pri predstavitvi v razredu učitelj z dodatnimi vprašanji preverja, ali dijak(i) razume(jo) pojme in razlage, ki so del predstavitve. Med predstavitvijo dela so- šolcem moramo biti s postavljanjem vprašanj zelo previdni in obzirni, da ne zme- demo dijaka in prekinemo toka predstavitve, predvsem naj gre za spodbujanje, če se kje zatakne. Kar koli »sumljivega« si zapišimo in prihranimo za čas po koncu predstavitve. • Ocenjevanje: To, ali bo dijak s svojim delom pridobil oceno, je mnogokrat bistve- no pri odločanju za izvedbo naloge. Če bomo delo ocenili, povejmo to vnaprej. Po- vejmo tudi, kaj bomo ocenjevali in kako. Ena od možnosti: ocenjevanje projektnih nalog čim bolj približamo običajnemu pridobivanju ustnih ocen. Fizika v šoli 85 Didaktični prispevki Do gradiva z u čnim listom za dijake, ki ga je mogo če urejati s programom Word, lahko dostopate na spletni strani Zavoda RS za šolstvo (www.zrss.si) z izbiro STROKOVNE REŠITVE/Digitalna bralnica/Priro čniki/Posodobitve pouka v GIM praksi/ in nato z izbiro ikone za CD: Po izbiri gumba »Preberi« se pokaže seznam prispevkov z možnostjo ogleda in prenosa datotek: 3.2 MERJENJE POSPEŠKA PROSTEGA PADANJA datoteke 3.3 GRAFI PRI GIBANJU datoteke 3.4 GRAFI PRI ENAKOMERNO POSPEŠENEM GIBANJU datoteke 3.5 OHRANITEV ENERGIJE datoteke 3.6 SPECIFI ČNA TOPLOTA KAPLJEVIN datoteke 3.7 GOSTOTA ZRAKA datoteke 3.8 ZMESNA TEMPERATURA datoteke 3.9 GRAFI PRI NIHANJU NITNEGA NIHALA datoteke 4. SODELOVALNO U ČENJE 4.1 POUK FIZIKE MALO DRUGA ČE - SODELOVALNO U ČENJE datoteke 4.2 DELO IN ENERGIJA datoteke 5. EKSPERIMENTALNE VAJE S PREPROSTO EKSPERIMENTALNO OPREMO 5.1 RAVNOVESJE SIL IN NAVOROV datoteke 5.2 II. NEWTONOV ZAKON datoteke 5.3 CENTRIPETALNI POSPEŠEK datoteke 5.4 MERJENJE TEŽNEGA POSPEŠKA datoteke 5.5 VZGON datoteke 5.6 DOLO ČANJE KONSTANTE VZMETI datoteke 5.7 DELO TRENJA NA KLANCU datoteke 5.8 ENERGIJA TELESA PRI GIBANJU PO KLANCU datoteke 5.9 MERJENJE ZRA ČNEGA TLAKA datoteke 5.10 SPECIFI ČNA TOPLOTA KOVIN datoteke Po izbiri datoteke v vrstici z naslovom prispevka se prikaže: V datoteki s kon čnico .doc je celoten prispevek, vklju čno z u čnim listom za dijake, ki ga lahko nato urejamo v skladu z možnostmi in potrebami pri pouku. ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO Vsebina mape /digitalnaknjiznica/Pos-pouka-gimn-fizika-CD/vsebina/5_poglavje/5_06/ Imenik/datoteka Velikost Datum ..... imenik / 5_06_tabela.html 10 KB 20.12.2010 dolocanjekonstantevzmeti.doc 2387 KB 28.12.2010 dolocanjekonstantevzmeti.pdf 2213 KB 28.12.2010 86 Možnost izvedbe doma Primer nabora opreme, ki bi jo za to aktivnost lahko našli doma, je na sliki 4. Izvedbo in re- zultat ene od meritev pa prikazujeta sliki 5 in 6. Slika 4: Mogoči nabor opreme za merjenje konstante vzmeti. Iz sponk za papir naredimo kavlje, različne škarje služijo kot različne uteži. Slika 5: Neobremenjena vzmet z raztezkom 0. Slika 6: Vzmet, ki je podaljšana zaradi teže škarij z znano maso. Fizika v šoli 87 Didaktični prispevki Iz priročnika Izzivi razvijanja in vrednotenja znanja v gimnazijski praksi. Fizika: elektrika in magnetizem, valovanje, moderna fi zika [3] Do priro čnika in člankov dostopamo podobno kot v zgoraj opisanih primerih. Na straneh od 135 do 137 najdemo članek Mirana Tratnika z naslovom »Eksponentno pojemanje«: 88 Fizika v šoli 89 Didaktični prispevki 90 Datoteke, ki jih lahko prenesemo in so vezane na to gradivo, so dosegljive v: Nabor datotek je naslednji: ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO Vsebina mape /digitalnaknjiznica/izzivi-razv-vred-znanja-gimn-FIZIKA- CD/vsebina_gim2/G2_3_poglavje/G2_3_03_03/ Imenik/datoteka Velikost Datum ..... imenik / G2_3_03_03_datoteke imenik 3.9.2014 eksponentnopojemanje.doc 43 KB 29.7.2014 eksponentnopojemanje.pdf 1410 KB 30.7.2014 g2_3_03_03_tabela.html 6 KB 29.8.2014 Možnost izvedbe doma Uporabimo kovance, ki jih pa č najdemo doma, tudi če niso vsi enaki. Preštejemo jih in jih damo v škatlo na vodoravni podlagi tako, da so vsi obrnjeni enako – npr. »cifra« navzgor. Ška- tlo zapremo in pošteno stresemo (npr. v slogu mešanja koktajlov). Položimo jo na vodoravno podlago in preštejemo kovance, ki so obrnjeni druga če kot na za četku, ter jih odstranimo. Praviloma jih bo okoli 50 %. Predstavljamo si lahko, da je med enim tresenjem »razpadlo« 50 % jeder, zato lahko re čemo, da u činek enega tresenja kovancev na število neobrnjenih in obr- njenih kovancev ustreza u činku razpolovnega časa na število nerazpadlih in razpadlih jeder. Slika 7: Škatla in 40 kovancev iz treh denarnic. Fizika v šoli 91 Didaktični prispevki Slika 8: 40 kovancev v škatli pred prvim tresenjem. Slika 9: Kovanci po prvem tresenju: 23-krat cifra navzgor, 17-krat glava navzgor. 92 Zaključek Ob sorazmerno bežnem pregledu omenjenih priro čnikov sem našel opise še vsaj treh aktiv- nosti, ki bi jih bilo mogo če izvesti doma, podobno kot pravkar opisane. Eksperiment alno delo je temelj naravoslovnih znanosti in doseganje tovrstnih veš čin je zelo pomembno. Ob tem pa velja še spomniti, da je znanje, pridobljeno z aktivnim sodelovanjem pri eksperimentiranju, bistveno trajnejše, saj je bolje povezano s predhodnim znanjem kot pa pri pasivnem poslu- šanju. Bralci ste vljudno vabljeni, da tudi sami pogledate gradiva, razpoložljiva v omenjenih priro čnikih, in uporabite tista, ki se vam bodo v danih okoliš činah zdela najprimernejša. Spet bi le še spomnil, da so ob gradivih na voljo tudi datoteke z u čnimi listi, ki jih lahko prilagajate po svoji presoji. Slika 10: Primer zapisa »rezultatov meritev«. Seveda velja: več kovancev bomo imeli, lepše in večkrat bomo lahko videli polovice, ki se izločajo (»kovance, ki so razpadli«). Viri [1] S. Božič … [et al.], Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi FIZIKA, Zavod RS za šolstvo, 2013, dostopno na https://www.zrss.si/strokovne-resitve/digitalna-bralnica/podrobno?publikacija=37 (ogled 12. 11. 2020) [2] M. Cvahte … [et al.], Posodobitve pouka v gimnazijski praksi FIZKA – Mehanika, toplota, nihanje, Zavod RS za šolstvo, 2010, dostopno na https://www.zrss.si/strokovne-resitve/digitalna-bralnica/ podrobno?publikacija=16 (ogled 12. 11. 2020) [3] M. Stiplovšek … [et al.], Izzivi razvijanja in vrednotenja znanja v gimnazijski praksi FIZIKA – elektrika in magnetizem, valovanje, moderna fi zika, Zavod RS za šolstvo, 2014, dostopno na https://www. zrss.si/strokovne-resitve/digitalna-bralnica/podrobno?publikacija=66 (ogled 12. 11. 2020) [4] https://sl.wikipedia.org/wiki/Dioptrija (ogled 12. 11. 2020) Eksperimentalno delo je temelj naravoslovnih znanosti in doseganje tovrstnih veščin je zelo pomembno. Bralci ste vljudno vabljeni, da tudi sami pogledate gradiva, razpoložljiva v omenjenih priročnikih, in uporabite tista, ki se vam bodo v danih okoliščinah zdela najprimernejša.