Stcv. 89. V Ljubljani, četrtek, 21. aprila 1921. PoIMim plačan« v gotovini. Leto I. Izhaja vsak de< lavnik popoldne CENE PO POŠTI: za celo leto K 144*-— za pol leta K 72*— Oredniiho In uprsunStvo « K«- piiario»i ulici šiev. 6 — Telefon uredništva štev. 50 — Tutefou ®ss upravrišiva J tet. 328 em CENE PO POŠTI: za Četrt leta K 35*— za en mesec K 12*— V UPRAVI STANE MESEČNO K1©"- DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 TIN. 200 papirniških delauceo na cesti. Dočim je predvčerajšnje poročilo ugotovilo, da je na cesto vrženih 48 delavcev ne glede na to, ali je kdo sam ali ima družino, so sledili včeraj nadaljni odpusti. Papirniška družba Vevče, Goričane, Medvode je včeraj vrgla na cesto še 1,52 delavcev. Razburjenost med delavstvom je razumljiva. Delavska deputacija pri vladi. Kakor znano, je deželni predsednik Sprejem delavstva združenih papirnic v soboto odklonil. Delavstvo je pošiljalo vsak dan svoje sele k Jugoslovanski strokovni zvezi. Predvčerašnjim je posredoval zastopnik Jug. Strok. Zveze pri trgovskem oddelku. Poverjenik je zagotovil, da nemudoma pošlje delavsko zahtevo v Belgrad in obvesti Baltiča. Delavstvo terja zadoščenja! Včeraj je zopet dospelo v Ljubljano delavsko odposlanstvo iz Vevč. Družba je pripravljena za prvo silo izplačevati polovično mezdo. Ker je v soboto deželni predsednik razžalil delavstvo, je šla deputacija na socialno skrbstvo. Jugoslovanska Strokovna Zveza je naslovila na vlado po rokah delavskih odposlancev sledečo vlogo: »Deželna vlada za Slovenijo — poverjeništvo za socialno skrbstvo! — Danes se mudi v Ljubljani šesteročlanska deputacija delavstva papirniških tovaren združenih papirnic Vevče, Goričane, Medvode. De-putacije nismo pustili k deželnemu predsedstvu zaradi njegovega obnašanja v soboto dne 16. t. m., ki je iz stališča varstva državljanov od strani države neopravičljivo, pač pa pričakujemo tozadevnega zadoščenja oziroma opravičila. Delavstvo zahteva, naj vlada poizve, v koliko je kriva odpusta brezsrčnost papirniške družbe in v koliko carinska politika ali kateri činitelji sploh. Socialno skrbstvo naj skliče do sobote komisijo na licu mesta skupno z zastopstvom Jugoslovanske Strokovne Zveze in delavske papirniške organizacije, ki je pri njej včlanjena. V slučaju, da se to ne zgodi, nismo odgovorni za posledice.« Komunisti se pridružili krščanskemu delavstvu. Delavstvo, kar ga ni organiziranega pri Zvezi papirniškega delavstva v Jugoslovanski Strokovni Zvezi, ampak se šteje h komunistični stranki, se je pridružilo krščanskemu delavstvu. Včerajšnje deputa-cije, ki jo je za Jugoslovansko Strokovno j Zvezo vodil Komljanec na socialno skrbstvo, se je udeležil za delavstvo, kar ga pri Jugoslovanski Strokovni Zvezi ni organiziranega, komunistični zastopnik Fabjančič. — Po včerajšnji deputaciji se je sestavila še dopolnilna vloga, ki jo je podpisal za neorganizirano oziroma komunistično delavstvo sodrug Žulovec, za organizirano v JSZ pa tovariš Grad. Danes sta nesla na vlado to spomenico zastopnik JSZ tov. Janko Pogačnik in zastopnik neorganiziranih komunistov Bartulovič. Delavstvo papirnice Medvode-Goričane za solidaren nastop. Danes je dospel v Ljubljano predsednik skupine Medvode-Goričane in prinesel sabo sklep delavstva tamošnjih tovaren, po katerem so odločeni solidarno nastopati z odpuščenim delavstvom, naj pride kar hoče. Predsednik skupine Peternel se e tudi pridružil današnji deputaciji, ki je odšla na socialno skrbstvo. lfe ur liska ustm Belgrad, 20. aprila. V današnji seji konstituante je poslanec dr. Janko Š i m -rak neusmiljeno razkrinkal politiko sedanjih državnih činiteljev kot velesrbsko, hegemonistično. Dr. Šim rak je rekel: Ustava mora biti izraz vsega kulturnega, gospodarskega in socialnega življenja v državi, ustrezati mora bjagobiti vseh plemen brez razlike, zavarovftti koristi obeh glavnih delovnih stanov: delavcev in kmetov. Sedanji ustavni načrt je tej zahtevi ravno nasproten, zato ne bo nikdar mogel utrditi narodnega edinstva. Vladne stranke v vprašanju notranje Ureditve države sploh niso iskale kakega sporazuma s Hrvati in Slovenci ter so se v tem delu ustave vse določbe naravnost diktirale. V vladni večini je samo 8 Hrvatov, 11 Slovencev in 1 Bunjevec nasproti 177 Srbom. A še tistih osem Hrvatov so izvolili srbski volivci, zato nima o nobene pravice, govoriti v imenu hrvat-skega naroda. Sedanji ustavni načrt je torej edino-le izraz srbskega plemena. Za predlogi Jugoslovanskega kluba stoji 99 odstotkov vseh Hrvatov in Slovencev, ki zahtevajo še več, nego izražajo ti predlogi. Ustava, ki jo hoče uveljaviti vladna večina, ustvarja strašno dejstvo, da se naš narod deli na dva dela. S to ustavo se izpre-minja Hrvatska v drugo Irsko, v deželo ustaj in razdora. Vsa odgovornost pada na Vas. Kriška deklaracija in sklepi Narodnega Veča jasno pravijo, da v jugoslovanski državi ne sme biti nikake majorizacije. Samo pod tem pogoejm se je hrvatski sabor in za njim Narodno veče odločilo, da gremo v Belgrad. Tedaj je tudi Svetozar Pri-bičevič stal na stališču, da ne sme biti nihče ma oriziran, Nikola Pašič je sam od sebe priznal Narodno veče kot suvereno oblast. A sedaj hočete plemensko raajori-zacijo, Vi hočete Veliko Srbijo, za katero se je Pašič vedno trudil. Tu so demokrati m samostojni začeli hrumeti, ker so se čutili zadete. Seja se je prekinila za 10 minut, nakar je dr. Širarak nadaljeval svoj govor: Sedanja centralistična ustava hoče hegemonijo in je delo reakcije, ki ustvarja po raznih pokrajinah neznosne razmere. V nadaljnjem govoru je dr, Šimrak osmešil dr. Lukiniča kot navdušenega pristaša kan-celparagrafa in ga končno pozval, naj svoje trditve o zvezah katoliških škofov z Rimom dokaže. Rekel je: Mi imamo v programu kot njega sestavni del pač krščanstvo, nikakor pa ne diktature duhovščine. Mi smo proletarska stranka, o čemer jasno pričajo naši ustavni predlogi. — Dr. Kukovec: »Samo popi niso zadovoljni, ljudstvo 'e pa zadovoljno!« — Dr. Šimrak: »Vi govorite tako, ki ste »gulikoža« kmetov, izvozničar in bankokrat!« Tudi drugim demokratom je očital Šimrak, da so isto, kar dr. Kukovec in da so kot taki uničili mnogo ljudskega premoženja. — Svoj govor je zaključil dr. Šimrak s prepričanjem, da mora biti država tako močna, da stre ustavo in zistem, ki ju hočejo narodu vsiliti sedanji državni mogotci. Vlada ssuiie suole m-lanske Brganšzaclle? Belgrad, 21. aprila. (Izv.) Ker so delavski sindikati razpuščeni, je ministrstvo za socialno politiko, ker je uvidelo, da so neobhodno potrebni, sklenilo, da se vprašanje ustanovitve istih ponovno vzame v pretres. Pri tem bo šlo za to, da se ustvarijo organizacije, ki bodo služile delavcem samo za gospodarsko borbo. (Kaj naj to pomeni?) DANAŠNJA PREDBORZA. Zagreb, 21, aprila. (Izvirno) Današnja predborza notira sledeče kurze: Dunaj 21.90—22.05, Berlin "24, Pariz 10.22—10.40, Italija 670 (tend a čvrsta; dunajska predborza notira : alijo 31.114), London 559, Praga 194 (tendenca slaba; na dunajski predborzi 880). PoHilčiil špeknant«. Belgrad, 21. aprila (Izv.) V parlamentarnih krogih se govori da snujejo stranke, ki podpirajo vlado, poseben odbor, ki naj bi stal v neprestani zvezi z vlado in pred-sedništvom konstituante. — Pravijo, da so to sklenili na zahtevo poslancev, ki so bili dosedaj pri izdajanju izvoznic prikrajšani. (Da, vlada samostojnih m liberalnih izvoz-ničarjev je res v čast kapitalistom!) d Ljudski oder priredi v nedeljo ob 8. uri zvečer noviteto »Navadni Človek«, komedijo v treh dejanjih. Igrajo izključno le dijaki. Iz prijaznosti sodeluje delni Trnovski dijaSki orkester. Prijatelji dijaštva, pohitite v nedeljo vsi v »Ljudski dom«! Velik mfiittii shod SLS. se vrši v nedeljo dne 24. t. m. ob 19. uri dopoldne v veliki dvorani »Uniona«. Govorili bodo dr. Korošec in nekateri kandidati, TeMii npohojencif, opnhOj&sshe I Zadaviti nas hočejo! Prikrajšati hočejo našo pokojnino! Namesto pokojnine se obeta beraška palica. Pripravljajo neprenesni udarec za nas vpokojence! Zatorej vsi na protestni shod, ki se vrši jutri dne 22. aprila ob 5. uri popoldne v dvorani Ljudskega doma. Nihče ne sme manjkati! Naše moči smo žrtvovali! Hočemo imeti mirno bodočnost! Gre za življenje ali smrt! Aktivno tobačno delavstvo! Pridruži se našemu protestu, tudi za te gre! Zveza tobačnih upokojencev in upokojenk. Občinske trolitoe. Narodni socialist: so stranka, ki je izšla iz tabora JDS. To so nezadovoljneži liberalne stranke. Nam je ljub vsak zdrav pokret, tudi med liberalci ga pozdravljamo. Toda imeti mora na sebi znak odkritosrčnosti. Narodni socialisti po svojem glasilu Peskovi »Jugoslaviji« razglašajo in po gostilnah razširjajo, da so oni za avtonomijo Slovencev, vsled česar naj se jim pridruži vsakdo, ki je za avtonomijo. Mi to sicer z veseljem ugotavljamo, vprašamo pa, kaj sta narodno-socialna poslanca Deržič in Brandner v Belgradu že storila za avtonomijo? Kje jih je bilo še slišati, da sta šla v boj proti centralistom JDS? Kdo ju je videl še kdaj v vrstah onih poslancev, ki bijejo prav sedaj najljutcjše boje za našo samoupravo? Dejstvo je, da edino le poslanci Ljudske stranke nosijo vso težo boja za slovensko samoupravo, Zato govoričenje volivnih agitatorjev NSS toliko časa ne bo imelo veljave, dokler ne bo podprto z dejanji, ki odgovarjajo besedam. Kdor je za avtonomijo, bo glasoval za Ljudsko stranico, glavno in najizrazitejšo zastopnico avtonomije slovenskega ljudstva! Tržiškemu delavstvu! Vedno bolj se bližamo občinskim volitvam v Tržiču. Dan 4. maja je za nas usodepolne važnosti. Zato je trebsi, da se naše delavske vrste strnejo in gremo kot en mož v boj proti izkorišču-jočemu kapitalizmu, proti onim, ki žive od dela naših žuljavih rok! — Skrbeti moramo, da pridemo do boljše bodočnosti, da pridemo do svojih pravic, zato gremo v boj za staro pravdo, za svoje pravice, katere nam pripadajo po božjem in naravnem pravu, katere hočemo tudi izvojevati! Tovariši! Volivci! Pomislite, kakšne važnosti je za vas in vaše družine, kdo ima občino v rokah? Ali ima občinsko oblast v rokah zastopnik kapitalizma, ali jo ima mož, ki ima socialni čut in srce za ubogo ljudstvo, iz katerega je sam izšel? Ali hočemo biti še naprej talčani buržuaziie? Ali naj se tega otresemo? To je velike važnosti za nas vse delavce! Otresti se hočemo tega, kar nas pritiska k tlom! V ta namen smo se zbrali krščansko socialni delavci pod zastavo Delavske zveze. Pokazati hočemo našim nasprotnikom našo moč po številu, pa tudi našo moralno moč, da sc znamo sami vladati brez buržuazije, katera misli, da delavec nima pameti. Soc, demokratskemu delavstvu pa kličemo: Otresi se svojih svobodomiselnih učiteljev, voditeljev in kulturnobojnih fanatikov! Spreglej! Kam so prišli tvoji nekdanji voditelji? V tabor kapitalizma! Tebe pa so pustili na cedilu! Spreglej, kako puhli in pogubni so njih lepodoneči nauki! Zapusti njih vrsto in pridi pod zastavo »Delavske zveze«, katera edina stoji pod praporom katoliškega krščanstva, v katerem je bila, je in bo rešitev delavskega in socialnega vprašanja. Kličemo vsem volivcem, ki si morajo z rokami in v potu svojega obraza služiti vsakdanji kruh: Na dan! Dne 4. maja naj glasuje vsak za »Delavsko zvezo«, za svojo boljšo bodočnost! D. M, v Polju. Liberalci, social-'! em o k r a t i in narodni sociali- sti gredo skupaj. Iz vseh strani pri* hajajo poročila, kako puhel je liberalizem. Tudi pri nas se to vidi v jasni luči. Tega ne morejo izbrisati z vsemi svojimi strankami. Čeprav so razdeljeni na JDS, SKS in NSS, so vendar v bistvu in dejanju vsi enaki. No, pa saj že star pregovor pravi, da vsak ptič še rad leti v svoje gnezdo, tja kjer se je izvalil. To se je zgodilo tudi pri nas. Liberalci, narodni socialci in social-policaji so se spravili v eno gnezdo, nam* reč na kandidatno listo. Kljub temu so jo komaj zmašili skupaj. Mi se le čudimo, da se najdejo še tako kratkovidni delavci, ki ne izprevidijo, kje je vzrok njih bede in pomanjkanja, in se dajo vpisati na kandidatno listo stranki, katera jih najbolj tepe, Ta trojica je snubila tudi Samostojne, ker dobro ve, da niso nič boljši od njih. Vsaj ml jih dobro poznamo, To so vsi nekdanji reveži, ki so na razne načine v zadnjem času si opomogli in trobijo danes v rog buržo-azije in kapitalistov. Tudi tem je šlo zelo trdo, da so mogli spraviti kandidatno listo skupaj. Letali so vsevprek in lovili podpise pri somišljenikih drugih strank, ker jih pri svojih lastnih niso mogli spraviti dovolj skupaj. Znani so nam razni pristaši te razsulu obsojene stranke, ki niso hoteli podpisati kandidatne liste. Neki zelo zvesti njih član je dejal: »Kaj bom podpisoval, ko pojde pa vse skupaj v franže. Potem se bodo pa nasprotniki iz mene norčevali, raje ne podpišem!« Tovariši-delavci! Tu je jasen zgled, kako na trhli podlagi stojijo vse nam nasprotne stranke. Zavedajte se! Sedaj je čas, da pokažemo našim izkoriščevalcem, da jim je pri nas ura minula in da ne pustimo več, da bi nas izmozgavali brezsrčni pristaši kapitalističnih strank, Zat0j vsak zaveden delavec na dan volitve voli »Delavsko zvezo«. Naj vsak stori svojo dolžnost in pride na volišče. Nobeden, kateremu je mar dobrobit revnega ljudstva, naj ne ostane doma. Dajte slovo vsem strankam, ki imajo v svojem programu kapitalistične težnje! Vsi v boj za naše pra* vice in naše koristi! Trbovlje. Vsled bližajočih sc občinskih volitev postaja zanimanje za politična vprašanja živahnejše. Vloženih je bilo pet kandidatnih list. Pod starim imenom je nastopila samo Slovenska ljudska stranka in pa socijalisti. Komunisti nastopajo pod firmo »Kmečko delavske republikanske stranke«, zopet združeni liberalci se pa skrivajo za »stanovsko napredno gospodarsko skupino«. S posebno listo nastopa' tudi rudniško poduradništvo. Da bi pridobili treznejše ljudi in kmete zase, so liberalci pričeli trositi laž, da je Slovenska ljudska stranka sklenila kompromis s komunisti. Nad tem namišljenim kompromisom so se najbolj zgražali trboveljski magnati, ki so pri zadnjih volitvah sami volUt komuniste. Liberalna laž pač izvira iz žalosti in jeze nad tem, da nismo z njimi hoteli sklepati kompromisa, proti čemur je najbolj odločno nastopila delavska skupina v S. L. S. Tudi ni najmanjšega vzroka* da bi kovali kompromis s komunisti, ki so prišli že tako daleč, da ne upajo pri občinskih volitvah nastopati pod pravim imenom. Čohal in Žorga v tekmi za delavstvo, V Zagorju ob Savi sc je v nedeljo dne 17. t. m. vršil v salonu g. Riharda Mihelčiča napovedani socialno-demokratični shod, katerega se je udeležilo precejšnje število pripadnikov vseh strank. Naznanjenega govornika ni bilo, zato je povzel besedo bivši socialistični poslanec Čobal. Poudarjal je, kako pogubonosno je, da se j delavstvo cepi v različne stranke in nagla« šal pomen skupnega praznovanja delavskega praznika 1. maja, oziroma zopetne vpostavitve nekdanje mogočne soc. dem. stranke. Sodbo o tem namigavanju si je ustvarilo delavstvo samo, gotovo pa je, da se pod okrilje imenovane stranice ne bo zatekalo! Iz Čobalovega nadaljnjega govora smo posneli, kako visoko ceni on v nekaterih stvareh kompetenco občinske uprave, v drugih pa isto namenoma podcenjuje, na primer glede deklaracij itd-Tako se je Čobal kot občinski odbornik izrekel proti majniški deklaraciji in je ni podpisal, kar je takrat storil vsak zaveden Jugoslovan. Ob sklepu je g. govornik pozival ljudi, naj izvrše volivno dolžnost v korist soc. dem. stranki. Za Čobalom se je oglasil k besedi komunist Jakob Žorga. Že iz nje; ovih prvih stavkov je posnel g. komisar ki je bil navzoč, da hoče Žorga Kuj- Stran 2, »Nov! Čas