Leto XXTV., št. 240
Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva oHca S.
Teleton št. 31-22, 31-23, 31-24
Insctainj oddelek: Ljubljana, Puccinijeva oliva 5 — Telefon št. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase iz Italije in
inozemstvo: UPI S. A., MILANO
Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije: Servizio Cona, Corr. Post. No 11-3118
Postgebuhr bat bezahlt
Ljubljana, četrtek 19- oktobra 1944
Preis — Cena i.— B
vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 25 lir.
Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica št. & Telefon št_ 31-22, 31-23. 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
Belgrad von Banden und Bolschewisten
gesaubert
Materialschlaoht um Aachen geht weiter preussischen Grenze — In Finnland bol
schl
Aus dem Fiihrerhauptquartier, 18. Okt.
DNB. Das Oberkommando der VVehrmacht gibt bekannt:
An der Schelde-Mundung wird erbittert um jeden Fussbreit Boden gerungen. Ostlich Helmond traten die Englander mit starken Kraften und Bomberunterstiitzung zum Angriff an. Unsere Truppen fingen die feindlichen Angriffe auf und gevvannen vorhbergehend verlorengegangenes Gelan-de zuriick. Der Feind hatte. schvvere bluti-ge Verluste und verlor 47 Panzer.
In der Materialschlacht um Aachen gc-lang es den uberlegenen amerikanisehen und englisehen Infanterie- und Panzertrup-pen, nach fiinfzehntagigem blutigen Rin-gen ihre Umfassungsfiiigel siidvvestlich VViirseien zu vereinigen und von Siidosten her an den Stadtraad vorzudringen. Der erbitterte Kanipi geht vveiter.
Verstarkte Angriffe der Nordamerikaner ostlich Epinal und siidostlich Remiremont blieben ohne grosseren Erfolg.
London lag auch gestern unter dem Sto-rungsfeuer der »V 1«.
Sudlich Bologna vviesen unsere Truppen auch gestern sehvverste Angriffe ab, die der Feind in einigen Abschnitten trotz seine- hohen Verluste bis zu neunmal vvieder-holte. Auch im Raum von Cesena rannte der Feind vergeblich gegen unsere Stellungen an.
Auf dem Balkan sind vvestlich Krusevac eigene Gegenangriffe in gutem Fortschrei-ten. Im Innern der Stadt Belgrad, das von Banden und Bolsehevvisten gesaubert vvurde, herrscht Kuhe.
Im Kampfraum siidvvestlich und siidostlich Debreczen vvurden starke bolschevvi-stisehe Angriffe mit Unterstiitzung unserer Schlaclitflieger nach harten Kampfen abgeschlagen. Unsere Truppen setzten sich zur Frontverkiirzung zvvisehen Trestenburg
— Ausdehnung der Front an der ost-schewistischer Umfassungsversuch zer-agen
I und dem Siidteil der Waldkarpathen be-fehlsgemass nach Nordwesten vom Feind ab. Im Czirokatal- und Dukla-Pass scheiterten alle Angriffe der Bolsehevvisten, die sie mit verstarkten Kraften fiihrten.
Nach ihren vergeblichen Durchbruchs-versuehen im Mittelabschnitt der Ostfront fuhrten die Sovvjets gestern nur schvvache-re Angriffe bei Rozan.
An der ostpreussischen Grenze dehnte der Feind seine Angriffsfront von Kalvarja und Schirvvindt nach Siiden aus und setzte seinen Grossangriff unter starkem (Panzer-und Schlachtfliegereinsatz fort. In erbitterten Kampfen vvurde er unter Abschuss von 41 Panzern aufgefangen. VVirballen fiel nach zaher Verteidigung in die Hand des Feindes.
Gegenangriffe unserer Panzer warfen die angreifenden Bolsehevvisten in Kurland an den Einbruchsstellen des Vortages zuriick. 29 feindliche Panzer vvurden vernichtet. Damit verlor der Feind im baltisehen Kaum vom 1. bis 16. Oktober 558 Panzer.
in Mittelfinnland erreichen unsere Truppen trotz schlechter Strassenverhaltnisse und trotz standigen Nachdrangens der Fin-nen ihre taglichen Marschziele. Unsere an der Eismeerfront kampfenden Gebirgsjager haben die grossangelegten bolschevvisti-schen Umfassungsversuche in harten Kampfen zerschlagen. An den beiden letzten Ta-gen verloren die Sovvjets 180 Flugzeuge, davon 156 in Luftkampfen, die iibrigen durch Flakartillerie der Luftvvaffe sovvie durch Sicherungsfahrzeuge der Kriegsma-rine und Marineflakartillerie.
Mordamerikanische Terrorflieger griffen Koln, Wien und oberschlesisches Gebiet an. Flakartillerie der Luftvvaffe schoss hierbei 34 Flugzeuge, fast ausschliesslich viermo-torige Bomber, ab.
Beograd očiščen tolp in boljševikov
Bitka za Aachen se nadaljnje — Razširitev bojišča ob vzhodno-pruski meji — Boljševiški obkoljevalni poizkusi na Finskem razbiti
prelazih Cziroka in Dukla so se izjalovili vsi boljševiški napadi, ki so jih izvršili z
e vlad®
Budimpešta, 17. okt. Prosvetni minister in minister za vero dr. Ferenz Rajnis je prečital po radiju prvi proglas madžarske vlade na madžarski narod, ki pravi med
drugim:
»V izpolnjevanju svojih zakonskih pravic in dolžnosti poziva nova kraljevska madžarska vlada vsakega zvestega sina madžarskega naroda, naj nemudoma sledi povelju boia in dela. V tej slovesni in težki uri naše zgodovine se obračamo na madžarski narod in ga pozivamo v boj za naš obstoj.
Sovražnik, ki je stopil na tla naše domovine, je pokazal svoje namene. Danes že vemo, da bi pomenilo prenehanje boja in premirja suženjstvo našega naroda.
Ali vztrajamo v boju v sveti veri in na smrt odločeni volji ali pa poginemo za vse večne čase v boljševiški poplava. Vsi naredi Evrope naj velo, da brani Madžar skupno kulturo in duhovne vrednote svoje zgodovine proti barbarski nadmoči.
Prva naloga kraljevske madžarske vlade je voditi narod z vsemi silami v boj ob strani svojih zaveznikov. V bodočnosti bo delala vsa dežela za honvedsko armado.
Honved odslej naprej ne bo več zapuščen na bojiščih. Zanj delamo, zanj skrbimo. Zahtevamo od madžarskih honvedov. da žilavo v ogorčenem boju branijo vsako ped zemlje, ker skrbimo, da bodo prejeli novo pomoč in novo vojno gradivo.
Od nemške vlade smo prejeli zagotovilo, da bo ojačen skupni boj. V bodočnosti ne bo nikdar več sramotno in zavratno zadržanje moglo motiti duh tovarištva, ki je bil potrjen s skupnim prelivanjem krvi. V bodočnosti bomo delovali edino le v misli na madžarsko-nemško usodno skupnost.
Rane Nemčije so naše rane, njeni mrtvi so naši mrtvi, njen boj je naš boj in njena zmaga je naša zmaga. Z neomajno vztrajnostjo bomo ob strani nemškega naroda s trdim prepričanjem izbojevali ta boj, ki ga bije nemški vojak skupno z nami za neodvisno Madžarsko.
Za bojnimi poljanami, ki so prepojene z našo krvjo, bomo z vsemi razpoložljivimi sredstvi zagotovili trdno varnost no-trajnega bojišča in prisegamo na naše življenje. da v bodoče nikdar ne bo mogel upor, ki zasleduje tuje cilje, suniti bodala v hrbet honvedske armade, ki izpolnjuje # svojo dolžnost.
Kraljevska madžarska vlada skrbi za mirno, dosledno toda nepreprečljivo odstranitev bivšega režima ter za izvajanje narodne in socialistične pravičnosti.
Delavni malžarski narod bo pričel križarsko vojno za obiambo svojega svobodnega in neodvisnega življenja. Kraljevska madžarska vlada ni samo zvest služabnik, ona dela z vsemi silami za organizacijo vseh rezerv v deželi in za njihovo uporabo, da žrtve in trplien-« Madžarov ne bodo zaman, da bodo lahko v bodočnosti mirneje in srečne je živeli kakor v preteklosti. Naše častne namere ter naš določeni cilj nam bosta pripomogla k tej uresničitvi.
As*ma&»o povelje Szalasifa
Budimpešta, 17. okt. Ministrski precited-nik Franz Szalasi je izjavil v nekem ar-madnem povelju o dogodkih na Madžarskem med drugim:
Neka koristolovska klika je doslej izpod-jeclala življenir našega naroda. V tej ko-ristolovski "kliki so bili vsi, ki so bili desetletja na vodilnih mestih in ki niso smatrali za svojo dolžnost da bi izvlekli narod iz njegove duhovne in gmotne bede. Ta klika je potrdila kot ustavnopravno in zakonito vse. kar je služilo njihovim samo-ljubnim koristim. Ta Klika ie bila ona, ki je pripravila državnega upravitelja do tega, da je prelomil narodu dano prisego. Z ogražanjem narodovega boja na življenje in smrt in s prekršitvijo narodne časti ga
je pripravila do tega, da je prelomil zvestobo do zaveznika in tovarištvo z nemškimi vojaki, ki skupno z nami branijo naše meje.
Državni upravitelj je tudi trpel, da so nastajali za hrbtom borečih se madžarskih in nemških čet zavratni in morilski krožki, ki so hoteli doseči vojaški zlom. že oktobra 1936 sem večkrat opozarjal državnega upravitelja, da mora v skupni odločitvi z narodom rešiti vsa življenjska vprašanja na način, ki so ga vsi narodi Evrope morali rešiti iz lastne pobude in v izpolnjevanju svojih naravnih življenjskih zakonov, toda moje prizadevanje je bilo zaman. Moral sem voliti med narodom in ustavo, med pravičnostjo in pravno obliko, med življenjem in zakonom. Izvolil sem narod, pravičnost in življenje.
Bijemo boj za svobodo. Ta zahteva, da se vsak neomejeno takoj in brez obotavljanja odločno postavi'v bojne vrste. Izdajalec in morilec svojega naroda je oni, ki preprečuje največji razvoj sil našega naroda in ki ruši njegovo edinstveno voljo. Načelo tega boja je: Uničimo mi ali pa bomb mi uničeni. Naša vojska je jeklena pest našega naroda. Vojska zahteva od domovine, da stoji strnjeno za njo, da lahko hitro in zmagovito zaključi svoj boj.
Domovina zahteva od vojske, da zvesto in do smrti izpolni svojo dolžnost. Med domovino in vojsko mora obstojati življenjska in usodna skupnost.
Pred seboj imamo jasen cilj: Narodno in socialno svobodo, samostojnost in neodvisnost našega naroda v skupnosti evropskih narodov.
Verujem in prepričan sem, da bo naš narod izpolnil svojo zgodovinsko dolžnost ter da bomo ob strani Nemčije, Italije in Japonske in njihovih zaveznikov gotovo zmagali.
*
Budimpešta, 17. okt. Na podlagi podeljenega mu pooblastila je odstavil min. predsednik Szalasi poveljnika 1. honveaske armade generalnega polkovnika Belo Miloša pl. Dalnoka ter imenoval na njegovo mesto generalnega poročnika Desidera Laszlo, ki je bil istočasno odstavljen s svojega dosedanjega mesta kot namestnik šefa hon-vedskega generalnega štaba. Prav tako je odstavil generalnega polkovnika Ludwiga Veressa, poveljnika 2. honvedske armade ter postavil na njegovo mesto generalnega
poročnika Eugena Majora.
*
Budimpešta, 17. okt. Kakor so sedaj objavili, je prebežal dosedanji vrhovni poveljnik madžarske 1. armade generalni polkovnik Miloš na sovjetsko stran ter vzel s seboj tudi nekatere ženske iz svojega glavnega stana ter vso armadno blagajno. Kakor so nato pri neki preiskavi ugotovili, si je prilaščal že več mesecev denar vojske. Z njim je prešel k boljševikom tudi šef njegovega štaba polkovnik Keri, ki je prav tako sodeloval pri denarnih manipulacijah z armadno blagajno.
Uradno nemško stališče
Berlin, 17. okt. Namestnik Ribbentro-pa je zavzel danes na tiskovni konferenci na Wilhelmstrasse stališče glede dogodkov na Madžarskem. Najprej je navedel potek dogodkov^
Najprej so izdali v nedeljo izjavo, v kateri so bile napačne trditve o nemško-madžarsktih odnosih ter defetistične izjave o madžarski vojski. Ozadje teh dogodkov še ni dokončno razčiščeno. Državni upravitelj Horthy je proglasi to izjavo kot nično, odstavil min, predsednilra La-katosa in njegovo vlado ter poveril sestavo nove vlade voditelju Puščičastih križev, Szalasiju. S tem je stopila na plan kriza, ki je že dalje časa trajala
Fiihrerjev glavni stan, 18. okt. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
Ob izlivu Schelde so za vsako ped zemlje ogorčeni boji. Vzhodno od Helmonda so napadle močne angleške sile s podporo bombnikov. Naše čete so sovražnikove napade prestregle in ponovno osvojile začasno izgubljeno ozemlje. Sovražnik je imel težke krvne izgube ter je izgubil 47 oklopnikov.
V materialni bitki za Aachen je uspelo premočnim ameriškim in angleškim pehotnim in oklopniškim četam, da so po 15-dnevnih krvavih borbah združile svoja ob-koljevalna krila južnozapadno od Wursele-na in prodrle z jugovzhoda do mestnega roba. Ogorčeni boji se nadaljujejo.
Ojačeni napadi Američanov vzhodno od Epinala in južnovzhodno od Remiremonta niiso imeli večjih uspehov. ;
London je bil tudi včeraj pod močnim ognjem »V 1«.
Južno od Bologne so zavrnile naše čete tudi včeraj najtežje napade, ki jih je sovražnik v nekaterih odsekih kljub svojim velikim izgubam do 9-krat ponovil. Tudi na področju Cesene je sovražnik zaman navaljeval proti našim postojankam.
Na Balkanu dobro napredujejo lastni protinapadi zapadno od Kruševca. V notranjosti mesta Beograda, ki smo ga očistili tolovajev in boljševikov, vlada mir.
Na bojišču južnozapadno in južnovzhodno od Debrecina smo s podporo naših bojnih letal po hudih bojih odbili močne boljševiške napade. Naše čete se odmikajo v svrho skrajšanja bojne črte med Tresten-burgom in južnim delom Gozdnatih Karpatov na povelje proti severozapadu. Ob
ojačenimi silami.
Po svojem brezuspešnem poizkusa prodora v srednjem odseka vzhodnega bojišča so sovjetske čete včeraj pri Božanju le slabotne je napadale.
Na vzhodnopruski meji je razširil sovražnik napade od Kalvarije in Schir-vvindta proti jugu in je nadaljeval svoj velenapad z močno uporabo oklopnikov in bojnih letaL V ogorčenih bojih, v katerih smo sestrelili 41 oklopnikov, smo ga ustavili. VVirballen je padel po žilavi obrambi v sovražnikove roke.
S protinapadi naših oklopnikov smo vrgli v Kurlandiji napadajoče boljševike lz vdorov prejšnjega dne zopet nazaj. Uničili smo 29 sovražnikovih oklopnikov. S tem je izgubil sovražnik na baltskem področju od 1. do 16. oktobra 558 oklopnikov.
V srednji Finski so dosegle naše čete kljub slabim prometnim razmeram in neprestanemu pritiskanju Fincev svoje dnevne cilje. Naši planinski lovci, ki se bore ob Ledenem morju, so v hudih bojih razbili širokopotezno zasnovane boljševiške ob-koljevalne poizkuse. V obeh zadnjih dneh je bilo sestreljenih 180 sovjetskih letal, od tega 156 v letalskih bojih, ostale pa je zbilo protiletalsko topništvo v sestavu letalstva ter zaščitne ladje vojne mornarice in mornariško protiletalsko topništvo.
Ameriški teroristični letalci so napadli Koln, Dunaj ln gornješlezijsko ozemlje. Protiletalsko topništvo letalstva »e sestrelilo pri tem 34 letal, skoraj izključno štiri motorne bombnike.
Naraščajoča silovitost bojev pri Aachnu
Berlin, 17. okt. Po izkrcanju sovražnikove pehotne brigade nasproti Vlissingenu je postalo jasno, da zbirajo Kanadci ob cesti Alseneede-Hoofplaat, tik južno od Jerneuzenskega zaliva velike sile, ki so nato v nedeljo po močni topniški pripravi in po silovitem bombardiranju res tudi napadle. Nemške čete so se osredotočile na skrajšanih črtah, ne da bi s tem ogrožale celotni položaj. Tam so odbile sovražnikove napade. Ker so se istočasno izjalovili tudi hudi kanadski napadi proti zemeljskemu pasu, ki vodi na polotok Zuid-Beveland, ima sovražnikova vzpostavitev zveze med njegovim vdorom severno od Alseneede z dosedaj obkoljenim predmost-jem pri Hoofplaatu zgolj krajevni pomen. Utrdbeni območji pri Breskensu in Vlissingenu zapirata še vedno dostop v izliv Schelde, nemški težki topovi na otoku Walcherenu in Zuid-Bevelandu pa obvladajo vso zapadno Scheldo.
Tudi neznatni uspehi Britancev, ki so napadali južnovzhodno od Nijmegna pri Overloonu, zaostajajo za sovražnikovimi pričakovanji. Ker otežuje močvirnato gozd no ozemltje južno in južnovzhodno od tega kraja obrambo, so zasedle nemške čete nekaj 100 metrov južno in južnovzhodno od svojih prvotnih postojank suhi in trdni železniški nasip, ki poteka iz Bierlingsbee-ka najprej proti jugu, nato pa proti zapadu. Tu so odbile vse nasprotnikove napade.
Kljub svoji srditosti pa so boji na gornjih področjih zaostajali za težkimi borbami pri Aachnu. Tu so na obeh straneh posegla v boj ojačenja. Druga bitka za Aachen, ki se je pričela 2. oktobra, se je zlasti vzhodno od mesta nadaljevala z vso silovitostjo. Z izredno močnimi napadi pri Wurselenu so poskušali Američani s se-
džarskem. Pri tem se je pokazalo, da nekaj ni v redu in da je omajana avtoriteta državnega upravitelja. G. Horthy se je zato odločil predati zaradi združenja vseh narodnih sil državno vodstvo v mlajše in odločnejše roke. S tem so v zvezi globoko segajoče izpremembe v madžarskem državnem vodstvu in s tem je bilo tudi omogočeno, da bodo sedaj dokončno vse sile dežele postavljene v oorambni boj madžarskega naroda proti boljševizmu.
Sedaj ni čas, je nadaljeval govornik, da bi razpravljali o pravilnem m nepravilnem ravnanju in o vprašanju krivde. Sedaj je na vsak način na čelu države vodstvo, ki je prelomilo z vsem, kar je prej motilo bojno moč Madžarske in nemško-madžarske odnose. Zato je sedaj položaj na Madžarskem popolnoma stabilen in jasen Obrambna pripravljenost dežele ni oslabljena, marveč nasprotno, ojačena. Churchill in Stalin, ki sta čakala v Moskvi, kakor je razvidno iz nekega poročila agencije »Exchange«. da bi uvrstila madžarske dogodke v svoje načrte, sta čakala zaman. Mislila sta, da lahko računata s tem, da bosta s političnim prevratom zlomila nemške in madžarske sile, k: se bore pri Debrecinu v eni izmed največjih oklopniških bitk te vojne, kakor tudi, da bo postala Madžarska prav tako lahek plen Stalina kakor prej Rumunija. sedaj pa je nastalo nasprotno. Nemško zunanjepolitično vodstvo je pravočasno spoznalo, kaj se .ie pr rravljalo v Budimpešti. Bilo je dobro poučeno o delovanju londonskih in moskovskih agentov, ki so prišli na Madžarsko, da bi oripravil? vsesplošno zmedo. Tako je lahko mirno čakalo na trenutek ko je imelo v rokah vse dokaze in lahko izvedlo prot:udarer. Z nemške strani pa ni bila potrebna nobena akcija, ker so posegle vme« madžarske sile same in prepeljale razvoj zopet na pravo pot. na kateri so podana vsa zagotovila za močno in trdno obrambo in razvoj sil v deželi
Govornik je nato opozoril na vpoklice novih madžarskih mož in poudaril ugotovitev ministra Rajnissa. ki je izjavil, da bo lahko sedaj po tem razčiščenju Nemčija še odločneje podprla Madžarsko.
Po včerajšnjem dnevu so nastopile na Madžarskem zopet stabilnost, jasnost in samozaupanje.
Na neko vprašanje je izjavil govornik, da je Horthy v Budimpešti, za sedaj pa še M žgano, kje misli preživeti svoj pokoj.
vera presekati zvezo Aachna z zaledjem, dočim so nemške čete z enako močnimi sunki pritiskale pri Verlautenheidi proti jugu. Američanom je začasno uspelo doseči severni rob Wurselena. Po težkih bojih od hiše do hiše pa so jih vrgli nemški oklopniški grenadirji zopet nazaj na njihove izhodiščne postojanke. Pač pa so nemške čete kljub vedno bolj ojačujoče-mu se sovražniku vdrle v Verlautenheide ter zavzele tudi obvladujočo višino med Verlautenheido in Eilendorfom.
Nemci so izkoristili uspeh ter pritegnili v Aachen oklopniške sile, da bi ojačiii tamkajšnjo obrambo, ki je vrg a ob severnem robu mesta nazaj posamezne sovražnikove naskakovalne skupine. ki so prodrle tja preko porušenega industrijskega ozemlja »Rote Erde«. Krvavi boji so se v nedeljo končali z nedvomnim uspehom spričo neverjetno žilave borbe nemških vojakov.
Berlin, 18. det. Od 765 sovražnikovih oklopnikov in izv dniških oklopnikov. ki so j:h uničile nemške čete v prvi polovici oktobra na zapadnem bojšču, odpade večina na boj-šče pr Aachnu. Na drugem mestu sta področji okrog Nancyja in Epinala Ostanek odpade na predmostje ob Scheldi. na nizozemsko področje. na predmostje pri Metzu in na bojišče v Eifhi.
Najtežji boji na vsem zapadnem bojišču so se razvijali torej ob zapom cah ob obeh straneh klešč okrog Aachna. Tudi v pretekli noči je privede! sovražnik sveže sile ter postavil na bojišče tri novte divizije. Te so izvedle na širini kakih 10 km na črti Kohlscheidt-Wur-selen—Euchem nov napad. Ob obeh kril h so se šunk: zrušili v obrambnem ognju in v ogorčenih bojih iz bližine. Le v sredi so se posrečili sovražniku krajevni uspehi, tako da je nasprotnik južnozapadno od Wiirselena neznatne prekoračil cesto proti Aachnu. Tam so ga Nemci zaustavli. Enako silovito kot tu je razbijalo severnoameriško topništvo istočasno na južnem krilu. Nato so tudi tam neprestano napadali pehotn in oklopniški oddelki višino vzhodno od Eilendorfa v smeri proti Verlautenheidi ter gričem pri Haarenu. V hudih bojih, ki so valovili sem n tja. so odbili nemški grenauirj4 ameriške napade ter obdržali svoje prejšnjega dne nekolko naprej potisnjene postojanke. Kljub sovražnikovemu napredovanju pri Wiirselenu je dostop v Aachen še vedno cdprt Neme so pričel, s piotinapadi, da bi pa razšnli Materialna bitka pri Aachnu je postali tako silovita, da se izenačuje z naj-težj mi boji prejšnje svetovne vojne.
Za njeno silovitostjo zaostajajo celo hude borbe Kanadcev ob izlivu Schelde Ker nemške čete žilavo odbi'ajo vse sunke, pa napa-da!ci niti ob Leopoldovem prekopu, južno cd utrdb pr' Breskensu. nit: na ožini, kj vodi na
Zdrava mladina
Kdor bi verjel komunistični propagandi* M moral sklepati, da je vsa slovenska mladina zašla na komunistična pota ..i da vidi rešitev Slovencev samo v materialističnem komunizmu. Resnica pa je nasprotna. — Ogromna večina naše mladine je ostala duhovno zdrava in je prežeta čistega narodnega idealizma, ki nima s komunističnim naukom prav nič skupnega. Kakor nedavno protikomunistično zborovanje naše ženske srednješolske mladine, je to resnico prepričljivo potrdilo tudi nedeljsko zborovanje moške srednješolske mladine.
Bes je bil del slovenske mladine v prvih začetkih komunistične agitacije več ali manj dovzeten za njena lažna, a raiinirano preračunana narodnostna gesla. Tej prevari z idealiziranimi nagibi je treba pripisati pretežni del uhajanja mladine »v hribe«, kamor je premnoge gnalo tudi mladostno nagnjenje k avanturističnim doživljajem izven domačega krova in izven domačega nadzorstva. Seveda je treba priznati, da to ne velja za vse, temveč da je pri mnogih igrala vlogo tudi nekaka naravna pripravljenost »dispozicije« ali celo pokvarjenost v tem smislu. Vendar je treba takoj tudi ugotoviti, da je ogromna večina naše mladine najprej spregledala, v kakšno nevarnost spravlja komunizem njo in ves narod. Ta zdrava mladina je tudi najbolj odločno krenila na druga pota, čim je spregledala in se je po zaslugi narodno usmerjene proti-koinunističue borbe otresla vpliva zvodnikov.
Danes se lahko reče, da je mladina v prvih vrstah v borbi proti materialističnemu komunističnemu svetovnemu nazoru, katerega pogubnost je najgloblje doumela prav zaiadi svojega mladostnega idealizma, ki ji je vodilo vseh njenih dejanj. Nekaj neposredno doživljenih let sedanje vojne, najhujše med vsemi, ji je odprlo povsem nove poglede tudi na svet in življenje. V razsulu vsega dobrega, zdravega in lepega, ki je po krivdi komunizma neposredno zagrozilo tudi naši domovini, je imela priliko spoznati vso pogubnost »gibanj«, ki dramijo samo najnižje nagone človeka, zametu je jo pa vse, kar se gradi na bogati človeški notranjosti in zdravem človeškem razumu — v službi širše narodne skupnosti. Iz tega spoznanja je še višje zraslo njeno neuteš-ljivo hrepenenje po dobrem, zdravem in lepem.
V težkih vojnih izkušnjah si slovenska mladina ni le pridobila več smisla za stvarno presojo dogodkov pri nas in okrog nas, temveč si je tudi ojeklenila svoje srce, da je še bolj vzljubila svojo domovino in svoj narod, še bolj je utrdila svoj čut odgovornosti za vse, kar dela, in se vrgla v boj /.a boljšo bodočnost našega naroda z novimi, prirodnejšimi in njenemu mladostnemu navdušenju bolj odgovarjajočimi pogledi. Tako je naš inteligenčni naraščaj odločno odklonil komunizem in njegov materialistični življenjski nazor, ki je bil in je našemu narodu tuj, tem bolj pa se je izrekel za nesebično službo narodu na temelju svojega zdravega, sproščenega življenjskega idealizma, ki ga vodijo nravna načela.
O takšni mladini se zares lahko reče, da je zdrava in da je na pravi poti. Da je takšna mladina danes med Slovenci v večini, so pokazala njena poslednja protikomunisticna zborovanja. Takšno mladino pa je narodna skupnost dolžna podpreti z vsemi sredstvi, saj je ona najboljše poroštvo za lepšo bodočnost vsega naroda.
Zuid Beveland, niso dosegli nikakih uspehov. Sl£no je bilo s krajevnimi sovražnikovimi sunk eevemovzhodno od Anversa in južnovzhodno od N lmeg.ia.
Ako spominja bitka pri Aachnu s sivo jo silovitostjo na borbe pn Verdunu v prvi svetovni vojni, potem sličijo borbe na jugu zapadnega bojišča, zlasti med Chateau Salinsoni in Lunevillom, spopadom nemških in francoskih konjenkov v letih 1870—71, spominjajo pa tudi oa ogorčene boje v letih 1914—18. Fort Driant, iz katerega so Neme; pravkar pregnali vdrle sovražnikove pionirje, podpira kot del stare utrdbe Metz obrambn-; boj. v Parroy-škem gozdu pa ščitijo francoski bunkerji iz prve svetovne vojne pred granatami in bombami Sistem glavnih postojank iz prejšnje vojne pa je na jugu še daieč za današnjimi črtam
Trenutno popušča a je bojev v zapadnih Vogezih ni nastopilo toliko vsled dežja kot vsled težkih sovražn kovih izgub v zadnjih tednih. Že več dni se bije jo boj; za majhne vasi. Sovražnik ni razen malenkostnih začetnih uspehov nikjer pomembno napiecioval
Velike boljševiške izgube na pusti
Berlin, 18. okt. Po brezuspešnem navalu i dale skupno z nemškimi četami pri napa-boljševikov, ki hočejo obkoliti Vzhodno ' dih iti nri nhramhi tožlro izpuhe. Sovraž-Prusijo, na izliv Memla in na Bug, se je
ojačila silovitost njihovih napadov zlasti okrog Vilkoviškov. Tu so pričele sovjetske čete na širini 40 km dalje časa pričakovani napad. Po zasnovi in uporabi sil je nameraval sovražnik nedvomno razkrojiti nemško obrambo, v ogorčen-h borbah pa se mu načrt ni posrečil.
Istočasno so napadli boljševiki tudi v smeri proti severu. Pred predmostjem ob Memlu je prišlo do krajevnih bojev, v katerih je izgubil sovražnik več oklopnikov. Južno od Liepaje je napadel z močnimi oklopniškimi in pehotnimi silami. Nemci so njegove vdore zajezili ali jih zožili, tako da ni dosegel nikakih pomembnejših uspehov.
Ob Narevu so se bile nemške čete v težkih obrambnih bojih. Predmostje pri Ro-žanju je sovražnik močno napadal, vendar so Nemci z zanosnimi protisunki odstranili vse vdore in se je dan končal s popolnim obrambnim uspehom. Pri Serocku ln med Bugom ter Vislo je nastopil odmor.
V nadi, da bo spričo začasne politične nejasnosti in podlega obnašanja bivšega vrhovnega poveljnika madžarske 1 armade nastala na južnih bojiščih zmeda, so bolj-SevlM z neprestanimi napadi vzdrževali svoj pritisk, toda madžarske čete so jih naglo poučile o njihovi zmoti ln jim za-
dih in pri obrambi težke izgube. Sovražnik je južno in južnozapadno od Debrecina ponovno zaman napadal kraje Kabo, Be-rettyo Ujfalu in Debrecske. Poleg te oklopniške bitke se je razvila južnovzhodno od Debrecina bitka pehote, v kateri so odbili ali prestregli nemški grenadirji številne sovražnikove napade ter uničili mnogo oklopnikov. Ob spodnji Tisi je prišlo le do krajevnih bojev. Neka madžarska divizija, ki se je obnesla že na drugih bojiščih, je vrgla z zanosnim sunkom boljševike nazaj na drugi breg Tise.
Poskus, da bi podprli bitko na madžarski ravnini s prodorom preko Gozdnatih Karpatov in vzhodnih Beskidov, so boljševiki začasno opustili. Zapadno od prelazov čiroka in Dukle so le krajevni napadi.
Budimpešta, 18. okt. Kljub političnim dogodkom zadnjih dni je ostala bojna morala pretežnega dela honvedske armade nedotaknjena. Madžari se v vseh odsekih bojišča bore še naprej ob strani nemških čet, ki so jim prihitele na pomoč. Tako je vrgla neka madžarska oklopniška divizija sovjetske sile zapadno od spodnje Tise odločno nazaj, dočim je istočasno neka konjeniška divizija s spretnim protinapadom uničila več boljševiških tzvidniških oddelkov ter privedla ujetnike in zaplenila š$er vilno težko orožje.
£
M letos ktl&e Zismka p^tuoč
Potem, ko je v nedeljo zvečer prezident general Rupnik otvorll letošnjo akcijo Zimske pomoči, je v ponedeljek zvečer spregovoril po radiu namestnik župana, generalni tajnik g. Franc Jančigaj. Naslovil je na ljubljansko meščanstvo naslednji apel:
Ko smo lansko leto prosili prispevke za Zmsko pomoč, je marsikdo mislil, da se je to zgodilo prvič in zadnjič. Misiil je, da bo letošnje leto prineslo ublažitev gorja, pa je to gorje še povečalo. Mnogi so b h prepričani, da bo posvetil v bratomorne boje naše pokrajine žarek miru in pameti. Odprle pa so se nove rane. Gomilijo se novi grobova in stari sovražnik, ogeni, se oglaša v hišah in iz njih podrtin prihaja nova raja v dež in mraz pod milo nebo ter tam veča legije beguncev.
Večini teh je ostal samo žalosten pogled ob slovesu na podrti dom, kjer so se sicer v potu obraza trudili za vsakdanji kruh, pa so vendar živeli mimo in vzgajali svoje otroke v bogaboječnosti in ljubezni do bližnjega. Danes! Kako daleč sta od nas usmiljenje in čuteče srce! Kako daleč smo od naukov, katere je smatral za vrhunec morale pred 18 stoletji še poganski Rim katere je tako lepo zapisal v svoj dnevnik cesar Mark Avrelij: »Spoštuj boguve — rešuj ljudi! Kratko je življenje, edini sad bivanja na zemlji so plemenito mišljenje in dobra dela«
Radii tega kliče tudi letos Socialna pomoč! Odzivi naj bodo izdatni in hitri! Ne odteguj dobrotnosti niim, pravi sveto pismo, katerim jo je treba. Ne reci svojemu bližnjemu »pojdi in zopet pridi, jutri ti dam,« ko pa imaš to pri sebi.
Dragi someščani! Vaš prispevek naj ne bo podoben vinarju svetopisemske uboge
vdove, marveč ne skopujte, darujte po
svojem položaju in udobnosti, katere še danes uživate. Gotovo je med vami mnogo
takih, ki ste prišli v vojni do blagostanja in na te apeliram v prvi vrsti. Vsak pa naj daruje s poštenim srcem, kakor je to storila uboga svetopisemska vdova. In če je resnica, da se dobro plačuje in' hudo kaznuje, bodete obilo poplačani za to dobro to, katera vas ne bo težila in vaše življenje nič bolj utesnila.
Mišljenja sem, da bi vas ne bilo treba dosti prositi, ko bi videli vso straholo slovenske zemlje, njene oskrunjene cerk.e in razdrte domove in čutili vso žalost, ki sedaj kot svinec leži nad njimi. Morda bi vam ta pogled kdaj od sramu pognal rdečico v obraz! Gotovo pa je, da bi se vaša desnica sama stegnila, posegla po darilu in ga dala Zimski pomoči.
Zimska poinoč uibira pot dobrote, ki najde pot do srca m odmeva hvaležno v srcih obdarovalcev. Ona gre mehko pot, ki cb-darovanemu budi hvaležnost in ki kliče blagoslov na vas.
Zato darov, ki bodo prišli iz vaš h rok, ne bodo obdarovani sprejemali s srepim pogledom in nejevoljo. Lahko bi ubrala Zimska pomoč tudi tršo in neprijazno pot in od vas zahtevala prispevke v davku. Tega pa noče, ker želi, da je to brats-ki dar, darovan od prijatelja Slovenca — prijatelju Slovencu, ki nai ga sprejema z veseljem in hvaležnim pogledom.
Soglasna izpoved: sSafea preferasa, otapssa ©Sfsfca.; vešea
m beg preti dcjnokansi
Ljubljana, 17. oktobra
Prsv ko se je v nedeljo dopoldne razvijalo najživahnejše vrvenje po ljubljanskih ulicah, so prepeljali iz policije proti sodišču skupino komunističnih ujetnikov, ki so bili zajeti v zadnjem času. Začudeno so se ustavljali ljudje ob pogledu na bedno skupino: nekaj ujetnikov je bilo bosih, drugi so imeli noge ovite s krpami, le prav redki so imeli na nogah čevlje. Nekateri so bili gologlavi, drugi so imeli italijanske vojaške čepice, oblečeni so bili vsi sila bedno, deloma civilno, deloma vojaško. Skupina se je za hip ustavila pred palačo banke »Slaviije«, kjer se je takoj zgrnila večja množica občinstva.
Skupina komunističnih ujetnikov je štela 31 ljudi, med njimi tudi neko žensko, ki je nosila okoli rokava bel trak z rdečim križem. Neka i uietnikov je bilo Italijanov, ostali so bili večinoma Primorci, Gorenjci in Štajerci, pa celo en Slovak je bil ined njima. Zanimiva je zgodba tega Slovaka, kakor jo je sam pripovedoval. Pripsdal je nekemu slovaškemu delavskemu bataljonu, ki je bil na delu v Italiji. Nazadnje so b li posamezniki tega bataljona poslani v Videm, kamor so dospeli v večernih urah. Ko so povpraševali, kje bi lahko dobili kaj za večerjo, jim je neki moški dejal, da ima ob periferiji mesta gostilno in da lahko tam dobijo jesti in piti. Nič hudega sduteč jih je šlo nekaj z njim, Res jih je popeljal iz mesta, toda vedno dalje in dalje, dokler jih ni pripeljal h komunistom. Ko so bili enkrat tako daleč, jim je bil po-vratek nemogoč in jim ni preostajailo drugega, kakor da čakajo in se ta čas pokorijo ukazom.
Med ujetniki je bilo precej prisilnih mo-bilizirancev. Tako so pripovedovati Štajerci, da so jih prišli iskat, tega ponoči (istočasno z njim so odpeljali še deset dragih in odgnali petna ist gl&v živine), drugega zopet popoldne, ko se je ravno odpravljal mlatit. Nekaj časa so bili še na Štajerskem, kmalu pa so jih močno zastražene odpeljali na Dolenjsko in jih tam porazdelili v razne »brigade«. Enega izmed njih so »mobilizirali« 11. avgusta t. 1. popoldne. Likat sta ga prišla na dom dva oborožena komunista, ki sta ga z grožnjami prisilila, da je šel z njima. Na Doleniskem so ga potem vtaknili v IX. »brigado«, ki je štela takrat komaj 150 ljudi, pa še ti so bili sko-
ro sami prisilni mobiliziranci. Politkomisar je bil neki Bosanec z imenom Gjuro. Imel je dvakrat na ted>;n »politične ure,« pri katerih je predvsem svaril pred tem, da bi se kdo predal domobrancem. R:kel je, da bi domobranci vsakega pobili, prej pa mu gotovo še porezali ušesa in nos. Zelo mnogo jo govoril o boljševški državi in o komunističnem družabnem redu. O tem je razpravljal politkomisar skoro vsak dan. Hrane so imeli pri »brigadi« malo in še ta je bila slaba. Življenje je bilo nad vse naporno in nemirno. Neprestano so bili na begu pred domobranci in malo noči so lahko mirno spali. Prisilni mobiliziranci so zato vedno če.šče mislili na beg, vendar pa se je le redkim posrečilo res ut-rči ker so bili vedno strogo zastraženi po partijcih. Zato so sedaj kar zadovoljni, da so bili ujeti.
Več ali manj slične zgodbe so pripovedovali tudi drugi ujetniki. Izjave nekaterih od njih so lahko slišali tudi radijski poslušalci, ker se ie v del razgovora vključila ljubljanska radiiska postaja ter ga prenašala. Pripovedovanja vseh zajetih so se strinjala v tem. da imajo v tako zvani »NOV« slej ko prej glavno besedo komunistični politkomisarji, da sta hrana in vsa ostala oskrba slabi in nezadostni in da so komunistični odd:3ki na veenrm begu pred domobranci. Skoro vsem ujetnikom se je že na obrazu poznalo, da so res zadovoljni, ker so bili ujeti.
S čudnimi občutki so opazovali Ljublian-čani žalostni sprevod ujetnikov in p"skušali njihova pripovedovanja. Nedavni izkop žrtev komunizma, pomorjenih v Je-lendolu, ter spominske svečanosti ob obletnici kočevskega procesa in pokol j a v Mozlju so v srcih vseh odprle komaj napol zaceljene rane in osvezle spomin na krvave dogodke lanskega septembra in oktobra. Razumljiv je zaradi tega gnev, ki vsakogar navdaja napram komunistom in njih pomagačem. Vendar sta pogled na uj:te pripadnike komunističnih krdel in poslušanje njihovih izjav vzbujala vtis, da gre pri njih za ljudi, ki so tudi sami žrtve 'komunističnega terorja. Pri marsikom, ^ki jih je videl in slišal, se je zato v občutek odpora pomešali tudi občutek pomilovanja. Tem bolj pa -;e zrasel srd zop?r komunistične kolodvodje, ki so priklicali nad naše ljudstvo vse to neizmerno duševno in telesno trpljenje.
Ameriška mornarica |e izgubila doslef ftajmaral	tvn
ladjevja — Odla&lai pomen bitke pri Fcrnscsi
smo bil-' obveščen: tudi o najmanjšem prem ku sovražnikovih oddelkov. Naše letalstvo je nadaljevalo napade pozio v noč ter rotojjiV dve nadaljnji nos'lki letal 'n en rušili c ter
Tokio, 17 okt Vodja tiskovnega oddelka mornarice kapetana Kurihara je podal včeraj izčrpno poročilo o dramarčnh boj h pn Tai-v^nu (Formozi).
Nicnrtz je pač mislil, tako je izjavil Kori-bara. da se mu je posrečilo s> svojimi letalsk-m: napadi na Filipine, za katere je uporabljal tako imenovani 58. letalski oddelek, doseči premoč v znku. Sedaj pa je hotel odrezaf pomorske zveze med Japonsko in jugom. Letala z nos lk so 10. oktebra močno napadla oteke R ukiu. Vsled slabega vremena pa Japonci tega dne niso mogli napadati sovražnikovega oddelka, k se je v ostalem takoj umaknil proti jugovzhodu
Medtem ko je nastal naslednjega dne oo-mor. so pričela sovražnikova letala v četrtek zgodaj zjutaj svoj prv~ napad na naše otoJko oporišče Formozo. Sedaj pa je tud- za nas prišel odloč lni trenutek. Pričeli so se naši na padi na sovražnkov oddelek Vaš^ "zvidnk so b:li že od jutra v stiku s sovražn kom ter so stalno poročali tako da smo okrog pogreva že vedeli za sestavo krai n premike sovražn kov-h oddelkov. 58 odde*ek letalskega zbora pod poveljstvom Halseva ie bil razdeljen na več skupi: Popo'dne ■?<) p reši- prv: valovi naših bombnikov n torpedo h 'etal v napad, ki se ie stopnjeval v nočn h urah do izredne slovitosti Samo v teh urah smo potopil- dve nosilk' letal n fri vojne adje ne-dognanega razreda ter hudo noškodoval 11 nadaljnjih ladij. Požari in ostala razde ;anja na teh ladjah so b la tako >bsežna. da sta se verjetno potop:li dve t»?ti ni poškodovan h ladij. Ko so Američan1 naslednjega jutTa še enkrat močno napadli Formozo. s n očitno upali. da bodo uničil naše tamkajšnje letalstvo, ter da se bodo lahko nato umaknii Omen ti je. da so letela anrr-ška 'etala pr tim napadu v spoštljivi višin", ti ko da so oovzroč^e njihove bombe ma'hno škodo
Naši izvdnilc pa so kljub sovražnikovim lovcem in ta<f?skemu protiletalskemu topništvu niso dalj odvrniti od svoje naloge. Stalno
težko poškodovalo eno nosilko letal, eno bojno ladjo in eno krzarko. Vsled težkih izgub ;n bridkih izkušenj preteklega dne go bili Američani prisiljeni umakn:ti svoje dragocene nosilke letal da'je prori vzhodu. Naši letale so oaaz.lj vsled tesa ob solnčncm zahodu 'omo še en večji oddelek vojnih !ad\i r-z' čn'h razredov brez nosilk letal Toda kljub temu so nadalje i?kal- najnevarnejše ameriško napadalno orožje, namreč nosilke 'etal. Znač 'nc za vsoke izgube, ki j in je medtem utrpel nasprotni. je dejstvo, d? se ie nojjvlo naslednjega jutra nad FcTmozo le se kakih 400 sovražnih letal, v nasprotju z 1100 '.etaii prvega dne
Naši letalci so medtem uspešno noč n dan nadaljevali svoje napade n1? preostale sovražne ladje. V soboto so potopi'" tri nosi ke letal, eno bojno lad o in štr križarke teT poškodovali eno nosilko letal ter tri kr žarke Ta uspeh je tol ko važnejši, ker je bilo ta dan slabo vreme. Dež in nizki gosti oblk- so oteževal razgled n s tem napad.
Tudi v nedeljo, tako je nadaljeval kape ta n Kurhara. naši napadi niso popustili. Dosežen: uspeh bodo kmau zn^n' Po poroč:lih sta Je dva oziroma tr je manjši: sovražnikovi oddel-k- približno 300 do 350 milj vzhodno od For moze. Lahko računamo z nadaljnim ve!:k m: nasprotnkovimi izgubam , ker so ti oddelki v območju našega letalstva Kaže, d3 so t; oddelki močno trpeli pri prejšnjih napadih
Kapetan Kurhara ie potrdil ob tej prilik, d3 so se udeležle te uniče\alne bitke prot' 58. pomorskem odde'ku Halseva tud- japonske vojne ladje. Podrobnosti pa iz voiašk h razlogov še ne morejo biti objavljene Za japonsko vrhovno pove! in Stvo pa nasprotnikova moč ni nobena skrivnost.
»Američan1 bodo poizkušali z stratelk;h '■nepolitičnih razlogov bistveno Drikrti svoje težke izgube pn Formozi,« je izjavil za-
Idjučno kapetan Kurluza. »Mogoče bodo tudi poizkušali z močnimi letalskimi napadi na Tokio ali z drugimi akcijami odvm'ti javnost od teh dogodkov. Toda pripravljeni smo na vse in bomo uspešno prekrižali vse načrte nasprotnika, dokler ga ne bomo prisilili r.a kolena. Japonska »molčeča mornarica« ma svoje geslo, ki pravi, da sledi vsakemu udarcu mnogo sdlnejši protiudarec. V okviru sovražnikovih ofenziv predstavlja Mc Artfaur levo ramo naš"h sovražnikov in adm:ral Niemitz desno ramo. Z uničujočim porazom 58. sovražnikovega oddelka brodovja smo sedaj zlomili desno nasprotnikovo ramo. Leva ji bo sledila.«
Tokio. 18. okt. Kakor je včeraj objavil japonski glavn; stan. so napadle japonske letalske siile v noči na ponedeljek v vodah vzhodno od Formoze sovražno brodovje. k- se je tam na novo pojavilo, ter poškodovale eno nos Iko letal in eno bojno ladjo. Kakor poročajo nadalje. je bila bojna ladja težko poškodovana, na nc«ilki letal pa je nastala težka eksplozija
Tokio, 18. okt. Razumljivo je, da je japonska zmaga pri Formozj vzbudila skupaj z uspehi pr; Manili med japonskim narodom veliko veselje. Japonski krog v Tokiju cenijo skupne izgube sovražnikovega brodovja pri-bl žno na okrog 500.000 ton. od katerih jih bo kakih 270.000 ton potopljenih. Kot posebno važno označujejo dejstvo, da znašajo izgube nosilk letal 178.000 ton. Častnikov n mornarjev so izgubili Američani nad 23.000.
Vedno bolj postaja jasno, da ni šlo tu le za pomembno pomorsko bitko, temveč da ima japonska zmaga pr Formozi odločilen pomen. Saj dokazuje ogromno udarno mč japonskega naroda n potrjuje zagotovitev japonske vlade, da je Japonska v svojih domačih vodah nepremagljiva. Zmaga pri Formozi je v veliki meri tudi uspeh ogromnega osredotočenja vseh japonskih si.
Dejstvo je. da so se b-Ii Američani prevzeli. Kakor pri Pearl Harbouru bomo verjetno znova doživeli, da bodo pripisovali odgovornost za katastrofalni poraz neprem ičnim načrtom ameriškega generalnega štaba. Sigurno je, da bo imel ta poraz še zelo velike posledice, zlaetj še. ker pravijo poročila japonskega glavnega stana, da bodo ameriške zgube verjetno še v šje.
Ameriška agitacija se trudi zaenkrat da b taj:nstveno b tko pri Formozi zavila v mego. Toda že umakniena radi;ska poslan ca admirala N m tza dokazuje, da je zadrega ameriškega poveljstvu vel ka
Amsteidam. 18. okt. Kakor javlja agencija Reuter. je izjavil admiral Nimitz po radiju, da so tokijske vesti o zmagi nad amerišk m brodovjem pred Formozo in Filipini neresni-
Na brezčasten način prodan sovražniku
Izdaja bivšega generala von Seydlitza — Izdajalski, lažni komunike v službi
sovjetske agitacije — Nemško vojno sodišče je obsodilo dezerterja Sevdlitza na
smrt — Izjava zvestobe nemških general-feldiparšalov Fiihrer ju
»Fiihrer! Mi, general-feldmaršali vojske smo si sedaj z veliko skrbjo na jasnem,
Berlin, 18. okt Pri svojih brezuspešnih poskusih, da bi omajala udarno moč bojišča in odporno silo domovine se poslužuje sovjetska agitacija že dalj časa novega sredstva. Tako zvani »narodni komite svobodne Nemčije« meče na bojišče letake, ki pa jih čete same zaničevalno zavržejo. Letaki pogrevajo zopet stare laži iz leta 1918, s katerimi obetajo nemškemu narodu »lepo in častitljivo življenje«, če se bo ločil od svojega vodstva. Da pa se za tem skriva namen, Nemčijo, ki bi odložila orožje, izropati in zasužnjiti po izkustvih iz leta 1918 in iz sedanjih sovražnikovih izjav, ni treba šeš posebej poudariti.
Vodstvo lažnivega komiteja tvorijo Zid-je in komunisti, ki so zbežali iz Nemčije in tudi bivši nemški general von Seyd-litz, ki je pred poldrugim letom pustil na cedilu svoje hrabro boreče se čete ter prebežal k boljševikom. Nemško vojaško sodišče ga je medtem v njegovi odsotnosti obsodilo na smrt, ga proglasilo za nevrednega, da bi nosil vojaško suknjo ter odredilo zaplembo njegovega imetja. Ostali člani tega komiteja so posamezni vojni ujetniki, ki so se pod pritiskom židovsko-boljševiškega terorja brezčastno udinjali sovražniku. S to od Stalina plačano kiiko so bili tudi v zvezi zarotniki in atentatorji 20. julija. Moskovski komite je takoj po atentatu na Fiihrerja razširil po radiu poziv, v katerem je navedel: »Ljudje kakor von Stauffenberg so izšli iz naših vrst...«
S tem je bil podan jasen dokaz, da so ti veleizdajalci, ki so hoteli z zahrbtnim umorom odstraniti Fiihrerja. delovali skupno z moskovskim komitejem, ki sestoji iz židovsko Komunističnih zločincev ter strahopetnih bejazljivcev.
Kar se tiče osebe izdajalskega bivšega generala von Seydlitza, so že 19. marca 1944 na bojišču se nahajajoči general-feldmaršali vojske poslali na Fiihrerja poslanico, v kateri so dali izraza svojemu zaničevanju spričo tega izdajstva ter so istočasno izpovedali svojo neomajno zvestobo Fiihrerju. Poslanica je imela sledeče besedilo:
čne. Kmalu na to je prosrla agenc ja Reuter, naj črtajo oni del radijskega govora adm ra'a Nimitza, kjer je zamikal japonsko zmago. Ni-mitzovo izjavo je označ la agencija »po pregledu pisanega govora za neprav lno«.
Izvapufe nsvih predpisov
o oskrbi s tekstilnim felagzrn
Ker bo v kratkem sključeno razdeljevanje novih oblačilnih izkaznic, bo šef pokrajinske uprave v prihodnjih dneh v smislu svojih izvršilnih določb za zagotovitev tekstilne oskrbe delovnega ljudstva (»Službeni list« z dne 16. septembra t. 1.) določil dan, ko se bo pričela prodaja tekstilnega blaga bodisi na posebne nakaznice ali pa na od rske oblačilnih izkaznic. Is^o-, časno bo določeno, katere točke oblačilne izkaznice bo vsakdo lahko v prvi dobi izkoristil.
Osnovo za novo ureditev oskrbe prebivalstva s tekstilnim blagem nudi naredba Vrhovnega komisarja za operacijsko ozemlje »Jadransko Primorje« z dne 24. junija t. L, ki je bila objavljena v »Službenem listu« 19. julija t. 1. Ker so zaradi vojne zaloge tekstilnih izdelkov omejene, predpisuje ta naredba posebne ukrepe z namenom, da bi zaloge služile kritju najnujnejših p:t:eb delovnega ljudstva, to je delavcev kakor tudi nameščencev in javnih uslužbencev z majhnimi dohodki, ki se spričo svojega ma'erialnega položaja niso mogli v prejšnjih letih oskrbeti z oblačilnimi predmeti za daljšo dobo in sedaj nujno potrebujejo to ali ono oblačilo. Z novimi predpisi, je zajamčena pravična razdelitev razpoložljivih zalog tekstilnega blaga in obutve po socialnih vidikih, tako da bolo te zaloge prišle v prid res on"m, ki oblačilne predmete najnujnejše potrebujejo.
Izvršilne določbe, ki jih je izdal šef pokrajinske up: a ve in o katerih smo že poročali (glej »Jutro« z dne 20. septembra), v polni meri ustrezajo tem načelom. Tekstilno blago se po teh izvršilnih določbah deli v dve docela ločeni skupini. Nakup blaga iz prve skupine je mog^č %mo na podlagi posebnih nakaznic, ki jih izdajajo okrajna glavarstva odnosno mestno poglavarstvo v Ljubljani; tekstilno blago iz dskupine pa se bo prodajalo proti oddaji točk oblačilne izkaznice.
Posebne nakaznice
V prvo skupino oblačilnih predmetov, ki se prodajajo izključno pro' i posebni na-kaznici in brez oddije fccčk 'blačline izkaz, niče. spadajo moške in ženske cb1e'i:e, plašči. srajce in rpednje hlače, delovne obleke in halje, moške in ženske pletenine, posteljnina in brisače ter tkanine (metersko blago) razen nekaterih tkan;n 7.a mladoletne in svilenih tkanin. Seznam tega blaga (ki ga navaja Cl. 2. izvršilnih dolo<b šefa pokrajinske uprave) vsebuje sicer pn vsaki p:stavki tudi število točk. ki pa za kupca nimajo pomena in so navedene zgolj za obračunavanje trgovcev. K^-ir bo dobil n pr. posebno nakazrico za nnkup zimske suknie, mu ne bo treba odo'3-ati točk s oblačilne izkaznice kir ie razuT!i:*-o, sa*i tudi vsrh 40 fč'' * sr."br''imi številkami, ki jih ima obl*vM!-^>	za odrasle!
ne bi zadostovalo za na':up zimske suknje, za kate o velja 85 točk.
Posebne izkaznice bodo izdajali najpotrebnejšim župan mesta Ljubljane in okrajna glavarstva po svojih preskrbovalnih oddelkih, in sicer na pollagi stroge presoje rtsnične petrebe. pri čemer oodo sodeloval posebni odbori. Pri okrajnih glavarstvi v. in pri nes'nem poglavarstvu v Ljubljani bodo interesentom na iazpo-lago fermularji za prošnje, ki so že natiskani in so že razdeljeni pristojnim uradom. S tem bo onemu, ki nujno potrebuje bodis; obleko, čevlje, plašč ali perilo, olajšano sestavljanje prošnje. Posebne nakaznice za nakup delovne obleke bo Izdajal Pokrajinski gospo laiski svet za nameščen-stvo vojno važnih obratov oddelek VIII. pokrajinske uprave pa bo Izdajal posebne izkaznice za potrebe javnih potrošnikov državnih službenih mest in dobrodelnih ustanov, župan mesta LJubljane Je po svojem p-eskrbovalnem cdd?lku pocb'išč~T izlajati posebne izkaznice tudi beguncem
z območij pokrajine, ki so ogrožena po partizanih, ako imajo v pokrajini svoje stalno bivališče.
Posebne izkaznice se Izdajajo samo za blago iz seznama navedenega v čl. 2. izvršilnih določb šefa Pokrajinske uprave. Te posebne izkaznice se ne smejo iz-iirjati za ostalo tekstilno blago, ki se prodaja proti odvzemu točk oblačilne iz.k-iznice. Posebno je treba še opozoriti, da preneha veljati posebna izkaznica po preteku treh mesecev od dneva izdaje:
Oblačilne izkaznice
Vse ostalo racionirano tekstilno blago, čigar prodaja ni vezana na predložitev posebne nakaznice, se bo piodajalo proti ol-vzemu točk nove oblačilne izkaznice.
Oblačilna izkaznica za odrasle vsebuje 40 navadnih točk z arabskimi številkami za nakup tekstilnega blaga iz seznama navedenega v čl. 3 izvršilnih določb šefa pokrajinske uprave, razen za nakup prejice za šivanje in vezenje, za krpanje ter za pletenje in kvačkanje. Za nakup prejice vsebuje oblačilna izkaznica 20 odrezkov z malimi črkami. Poleg tega ima oblačilna izkaznica še 11 posebnih odrezkov z velikimi črkami za nakup tekstilnih iz^alkov po posebnih odredbah, ki se bodo še izdale, in 4 nakupne izkaze z rimskimi številkami za nogavice. Ti štirje nakupni izkazi za nogavic 3 imajo kontrolni značaj in bo treba pri nakupu enega para nogavic oddati poleg predpisanih točk še 1 nakupni izkaz za 1 par nogavic.
Izvršilne določbe šefa pokrajinske uprave upoštevajo, da imajo doraščajoči otroci večje potrebe za nakup oblačilnih predmetov. Zato dobe mladoletni od 1. do 15. leta starosti posebno oblačilno izkaznico, ki vsebuje 80 navadnih odrezkov z arabskimi številkami (torej še enkrat toliko kakor oblačilna izkaznica za odrasle) in 6 nakupnih Izkazov z rimskimi številkami za nogavice (namesto 4), zato pa le 9 posebnli odrezkov z velikimi črkami za nakup tekstilnih izdelkov po posebnih odredbah, ki se bodo šele izdale.
Poleg oblačilnih izkaznic za odrasle in mladoletne obstoja še oblačilna izkaznica /a dojenčke (s 120 odrezki z arabskimi številkami za nakup tekstilnih izdelkov za dojenčke in 4 odiczki za nakup prejice) ter dodatna oblačilna izkaznica za noseče žene s 30 odrezki z arabskimi številkami za nakup vseh vrst tekstilnih izdelkov iz obeh seznamov, porabnih za gornje in spodnje oblačilo, razen nogavic.
Oblačilna izkaznica za dojenčke preneha veljati po preteku enega leta od dneva izdaje (izkaznica, ki je bila izdana pred 1. julijem t 1. pa izgubi veljavo 31. decembra t I., kolikor ne bi njena veljava glede iia datum izdaje že prej potekla). Oblačilna izkaznica za noseče žene se izda v četrtem mesecu nosečnosti in pr-neha veljati v treh mesecih od dneva izdaje.
Po informacijah, ki smo jih prejeli, zadostujejo obstoječe zaloge skupaj s kontingenti, ki so dolečeni za oskrbo Ljubljanske pokrajine, za vse potreba pr?b ."alstva v okviru gornj h predpisov za več k kor eno leto. Zato že danes priporočamo, naj vsakdo pametno gospodari z razpoložljivimi točkami. Ce bo n. pr. za prvo dobo dovoljena uporaba prvih 10 točk. ? tem ni rečeno, naj vsakdo skuša čim prej te točke izkoristiti ker si p^em ne bo mogel nabaviti oblačilnih predmetov, za katere je potrebno več kakor 10 tečk. Kdor n. pr. nujno potrebuje šal. bo moral počakati do oprostitve nadaliniih točk. kajti za sam šal bo ootre^val ie 17 točk Glede nakuoa blaga pa velja popolna svoboda in so tako oblačilne izkaznice kakor tudi pdsebne nakaznice veljavne na vsem področju Ljub-
Naročite se na romane »Dobre knjige"
da je pripravljal general topništva Wal-ther von Seidlytz-Kurzbach sramotno izdajstvo naše svete stvari.
S tem je padel v službi sovražnika v hrbet boreči se fronti, ki nam je v čast voditi jo po vašem nalogu. Ta general je izgubil s svojim sramotnim ravnanjem pravico nositi častniško suknjo, v kateri je približno 50.000 častnikov vojske v tej vojni žrtvovalo svoje življenje za Vas. Vašo idejo in za nemški narod, ki je združen pod Vami.
Nas vse najgloblje pretresa misel, da je eden iz naših vrst prekršil zvestobo Vam, mJ puhrer, ki nosite ogromno težo odgovornosti v tem usodnem boju našega naroda.
Mi vemo, Fiihrer. da ste eno s svojimi
častniki in vojaki in da ste tudi sami prepričani, da je to le osamljen pojav, ki zasluži vse zaničevanje.
Kljub temu stopamo v tej uri kot od Vas pozvani voditelji nemške vojske pred vas, da Vam zagotovimo, da smo v lastnem in v imenu vseh častnikov prekinili zvezo s tem strahopetnim izdajalcem.
Z nogami je poteptal sveto tradicijo nemškega junaštva, s svojim ravnanjem je oblatil spomin padlih v tej vojni.
Njegova oseba je za vse čase omadeževana s sramoto. Ob tej uri Vam zagotavljamo, Fiihrer, da bomo šele sedaj prav v notranji povezanosti in neomajni zvestobi do Vas, naš Fiihrer. izpolnili svojo nalogo.
Bolj ko kda.ikoli bo naša naloga zasidrati v vojski Vaše visoko idealne misli, tako da bo vsak vojak fanatičen borec za narodnosocialistično bodočnost našega naroda.
Mi vemo. da bo le v narodnem socializmu vzgojena vojska prestala preizkušnje, ki nas danes še ločijo od zmage.
Sprejmite, Fiihrer, to priznanie Vaših general-feldmaršalov vojske kot izraz naše neomajne zvestobe«.
fEecm*arac*
Boji v Itaitii
Berlin. 18. okt. Kljub temu. da je hud dež ov.ral delovanje letalstva, ie 5. ameriška ar-rai po dovozu sivežih divizij še nadalje vztra-iala pn preboju ob cesti Lojano—Bologna. Američani so pripcijali števlne baterije in mctalce megle, da bi omehčali nem?ke postojanke. Ves dan so napadali na široki črt' med Monzumom n Montercnzijcm. Ponoči so kot pred nekai tedni na jadranskem odseku prv:č uporabili žaromete, da bi motili oskrbo nem-3c:h branilcev. Nemci so s strnjen m ognjem zaustavli napadajoče valove še rred svojimi glavnimi črtami. Le vzhodno od ceste prot. Bologni se jc posrečilo zaveznkom. oa so neko! ko razš:ril star vdor.
Tud. v gorah med obema cestama, ki vodita v Imolo in Faenzo. so obtičal vsi zavezniki napadi razen vdora pri Rignanu. k pa so ga Neme- zvečer znova zavzeli, v nemškem obrambnem ognju. V teh bojih so se sijajno borile tudi čete talijanskih bersaljerjev
Na jadranskem odseku so obdržal nemški bran lei kljub napadom vse postojanke
Pregled zamudstl^^v za c k vezi! i? delsvno sSašbo
Vsi v Ljubljanski pokrajin: bivajoči mladeniči rojstnih letn'kov 1914 do 19iG, ki so r^dni pregled za obvezno delovno službo iz kakršnega koli vzroka zamudili, se morajo brezpogojno javiti komisiji v petek, dne 20. oktobra, ob 13 popoldne v zgradbi Delavskega doma, Bleivveisova cesta 42.
Oni mladeniči, ki prebivajo izven ljubljanskega bloka, naj se takoj zglase pri svojih županstvih, da jih pravočasno odpravijo k pregledu v Ljubljano.
Kdor bo izostal od pregleda, bo v smislu obstoječih določil najstrožje kaznovan.
Pokrajinska uprava v Ljubljani (vojaški urad)
Opcasc-riS® femetovalccm
Priifstelle IX. v Ljubljani opozarja na naslednje:
1.	Posestniki ali zakupniki manjših poljskih ali vrtnih parcel dobe podaljšanje potnih dovolilnic za prehod preko blokov najkasneje do 31. oktobra 1944. Do tega časa morajo biti vsi pridelki pobrani in zimska setev izvršena. Podaljšanje potnih dovolilnic preko tega roka se ne bo dovoljevalo.
2.	Kmetje in posestniki večjega obsega dobijo propustnice zase in za svoje pomočnike samo do 15. novembra 1944 in morajo do tega roka poskrbeti tudi za pripravo stelje. Po 15. novembru 1944 bo dobil kmet oziroma pri večjih posestvih še druga moška delovna moč propustnico za vožnjo gnoja, za oranje in nabavo drv za kurjavo.
Ta navodila se objavljajo, da bi prosilci po nepotrebnem nc vlagali prošenj na me-rodajnih službenih mestih in s tem povzročali odvišno delo.	Uprava policije.
Cbvestlla »Prevoda«
Nakazila za moko
Trgovci in zadruge v Ljubljani naj dvig nejo pri P?evodu, Novi trg št. 4-IL nakazila za moko, potrebno za delitev v drugi polovici oktobra po naslednjem redu:
v četrtek dne 19. X. z začetnicami od R—2,
v petek dne 20. X. z začetnicami od KR—p,
v soboto dne 21. X. z začetnicami od A—Ko.
Delitev se začne ob pol 8. uri.
Razdeljevanja jabolk
Od 19. do 21. t m. bo dobila mladina do 18. leta starosti po 3 kg jabolk proti odvzemu odrezka Mlad 402 a b c dodatne mladinske nakaznice brez pretiska za mesec oktober izdane od mestnega preskr-bovalnega urada.
Jaboika bodo dobile stojnice na živilskih trgih, Sadjarna (Dunajska 21) in trgovine s sadjem. Prodajna cena 15 lir za k£_
Petrolej, ki ste ga prejeli za rezerva« razsvetljavo v zaklonišču, nI dovoljeno uporabljati za privatno uporabo Od čaaa do časa bodo polici tskl organi .vršili nadzor, če imate še dobljeno količino petroleja.
Kako je bilo v Franciji
V tedniku nemškega propagandnega m'ni-stra dr. Gobbelsa »Das Reich« je napisal Albert Buesche naslednji članek:
Nas, kj smo se vrnili iz Francije, doma vprašujejo, kakšno je prav za prav b lo naše siovo od Pariza? Na to vprašanje odgovarjamo z opisom posameznost!. Tud' sami se sprašujemo, kako je prav za prav bilo. Splošni odgovor je obsežen v občutku: Slovo od Pariza ni bilo slovo za vedno. Prej ali slej se morajo prekinjene n ti zopet povezati
Ni važno to, kako smo letos v avgustu zapusti; Pariz — z ročnimi kovčegi. z naba-sanimi aktovkami in z omot v natrpano pol-nh osebnih avtomobilih, kjer smo potem potrpežljivo preživeli cele ure in dneve Najsi je bilo to potovanje v tovornem avtomobilu,
Dvolični maršal
Graška »Tagespost« je nedavno objavla iz Berlina poročilo svojega dosedanlega sotrud-nika v Hcls:nk h. ki p še:
Šele polagoma sie jasni usodepolna dvolična vloga tako dolgo opevanega častihlepnega moža, ki je ob koncu svojega ž;vljenja. bogatega na izpremembah n spletkah. priv edel svoj narod na rob propada. Ta mož je maršal Fnske Gu6tav von Mannerheim.
Ob kronanju ruskega carja Nkolaja II. 1. 1894. sta korakala pod kronsk:m baldahinom skozi ceste tedanjega Peterburga dva krepka ritmojetra. Eder, izmed nji:u je bil finsk baron Gustav von Mannerheim. Čeprav je bila njegova ožja domov na predmet ntenzivne raznnrcdovalne poI:tike s stran- Rusije je stal baron Mannerheim ruskemu dvoru zelo blizu. S sirčnim hladom kariersta je Mannerheim popolnoma pasivno gledal trpljenje svojega naroda Nasprot Nejnč ji je b'l prav tako nenaklonjen, kar je bilo zelo znač:lno za tedanje caristične razmere. Kot" vodja ruske ka-valerijske brigade, poznejše konjeniške divi-rie in končjio mešane rusko-rumunske ar-mndne skup ne se je bor i 1. 1917. prot: Nemčija Ze I. 1918 je spremenil svoje nazore, ko jc v borbi za finsko svobodo moral sodelovati z Nemčijo čeprav se ni udeleževal priprav za narodno osvobod tev F nske. se mu je le po-stcč Io. vrniti se v f;n-ke odločilne kroge ter s spletkami doseči, da je bil imenovan za vrhovnega poveljnika bele vojske na Finskem.
Po skupno z Nemč:jo :zvojevani zmagi pa je prišlo v po'etiu 1918. prvč do javnega preloma. Tedanj; general je poiskal zveze z Londonom in Parizom, da je na ta način pripravil prehod Finske iz nemškega tabora v tabor zavezn kov Ta prehod se mu je ob zlomu Ncmčje novembra 1918. posreči. Kljub temu pa n; postal Mannerheim kand dat finskih meščanskih libera'cev za prvega prezi-denta Finske Ostanek MannerheimoVh vpl-vov v f:nsk vojski ie b;l odstranjen 1. 1924. s tako zvano demačinsko revolucijo. Šele naslednje leto je Mannerheim prišel zopet do vpliva, ko so ga postavj; na važno mesto nekateri finski generali Tako je pršel mož zopet v pol:tiko Upoštevajoč dejstvo, da bo potrebovala Finska pri svojem bodočem sporu z Rusijo moža z !egendarn'm vocfiteljskm slovesom, so finskj generali že tedaj ustvarili podlago, k-' je predvidevala, da bo v primeru bodoče vojne izročila maršalu največjo vojaško moč. S tem so b:li obrezuspešeni vsi napori starega finskega prezidenta Svinhufvoda. ki je napovedoval, da ManneThe:m ne bo nikomur hvaležen za to. ker mu je pomagal na lestvci do najvišje stopnje.
Za sedanjega maršala Finske je nastal zelo kcč!j:v položaj, ko se je Nemčija poleti 1941. slednjič odrekla svoji rezervi ranost-" in stopila na plan z odkritmi kartami. Tedanji krog Mannerhe:movih sodelavcev je bil sestavljen :z protinemških vojaških sotrudnikov, dočim so bil Nemčiji naklonjen" generali povsod šele v drugovrstni rezervi. Toda s hitrim aranžmanom so skuhali por'nit; Nemčiji naklonjene generale zopet v ospredje. Obnašanje Mannerhe ma ob času sodelovanja z Nemčijo je bilo vzorec politične pretkanosti in to vlogo je maršal igral do zadnje mnute Še 4. septembra zjutraj, tistega dne. ko je Mo izdajstvo nad Nemčjo v Helsinkih javno objavljeno, je Mannerheim kazal poveljniku vojske na Laponskem in drugim nemškm ofic'r-jem. ki so bili pr njem na zajtrku, nadvse prijazno lice. Nič n: kazalo, da je izdajstvo že -izvršeno. Krinka, ki jo je tedaj odvrgel Mannerheim pa je povzroči'a. da se je trudli njegov umik. k: ga je obdajal z legendarnim junaštvom razbl nil do kraja Bivši carist čni dvorjanik baron Gustav Mannerheim je ostal rač to. kar je bil vedno :n zato bo njegova domovina tudi nosla posledce, ki izhajajo iz njegove dvolične igre.
med zaboji in kovčeg. kakor se to časih vidi v filmu, najsi je pot minevala v smrdljivem avtobus«, k- je skozi svoje šipe prepuščal na debelo svetlobo m vročino — vsakdo se je na svoj način zavedal pomena tega. kar je bilo za nam.. Najboljše so še pri tem odrezali tsri, katerim naloga ni dopustila, da b-" o stvar razmišljali. To so bili večinoma vozači, ki so sedeli pri volan h. al; pa tisiti, ki jim je bilo poverjeno oprezovanje sovražnih letal Nekateri so pri tem gladko prišli skozi, skoraj tako kakor v normalnih časih. Potovali so po cestah, na katerih je b lo jedva v det' sledove vojne, skozi pokrajine, ki jih voina še ni zaznamovala z uničenjem, in nekateri so pri vsem tem imet- ce'o srečo, da so se vz 1 brez defekta pr; vozilu.
Drugi pa so dož:veli zopet drugačno usodo. Bili so obstreljevani bodisi od tclp. bod s od letalcev. Mnogi so imeli zelo težke trenutke. Čestokrat so moral: zaradi sovražrh letal, ki so se pojav la v zraku ter s strojn canv streljala na vse. kar se je nahajalo na cesti, iskati zavetja v zaklonišču Tudi v jarkih n drugod so moral! tkati kritje. Pr tem 'e msrs katero voz lo ostalo na cesti ali zTaven nje v jarku, nerabno, zgorelo ali razb-to Marsikateri voz. ki se n- dal zadostno zasitrsžit. je bil zropan Na poti ob cesti ie rv+:azaia vojna marsikomu svojo grozotno obl čje šele prvič.
Nad Parizom je pred tem dogodki več tednov ležala težka mora To ie b''o tem hujf>e. ker je mesto površ-po gledano, popolnoma ohranilo svoj star vsakdanji vdez Nekateri znaki pa so dal: slutlii bi žnje dogodke Na podzem«k železirc je promet čedalje bolj krč:l. Ceste n tigj v Parzu pa so dobival zaradi vozil oborožene s:'e boij in bolj značaj mesta za boj'5čem. Navzlic vsemu temu je Parz ostal takšen, kakršen je b i vedno v poletn h mesecih. V pr peka-joči poletni vročini s« ie zdel kakor ve' kančki kelos z kamna, katerega človeška praznna je zevala kakor ob času velikih poč tn.c Tud: trgovsko živ'jenje je na oko počiva'.:; — v resn ci pa je teklo naprej Človek ni smel stopit' samo tja. kjer so stali ljude v dolgih vr?tah Takšn- prizor so mot li utvare o Parizu ki je samemu sebi predora! poč tnice Še verige ljudi pred trgovinair so mele na seb nekaj idiličnega. Paržanke so prinaša!e s seboj svoje zložljive sto'čke. da jim ni b io treba stati na nogah. Na stolčkih stde so pletle, klekljale, krpale nogav;ce ter dc-lo prekinile ^amo tedaj, kadar je b lo treba stolček dv:gn:t- ter ga premakni za 20 a TO cm naprej. Med takšnim postajanjem so se ljudje pogovarjali prvenstveno o družinskih zedrvah
Idile v Parzu ne bo nikoli konec. Pisec teh v -st preprčan. da se nadaliujcjc tud v sedanjih dramatičnih tednih. naVjub grozi današnjega časa Ribiči ob Sem čakajo s svojimi trnki na plen. v Tuillerijah se ob mraku sejtsii-jo zgubljene; in »tj* rj- po si ar; navadi rudi seca; sedijo pred hi«a:i i poleg vr?t na cest fei strmijo v nebo.
Na površni se kaže di'a. pod njo pa hruje vulkan. Take je b:lo v Parizu že v noriraln h fisih. Ta nanet: položaj je d> zadnjega naraščal in trajal tako dolgo, dokler ni nastopil
pKsix«t Ft) vsem tem pa fo ostal Paiiliu
idej ko pretf miroljuben meščan. Vsakdo n vs-
so zdhova1! po zaželenem koncu. Vs» so jadi-kovali, kako da ne pride do sporazuma ter se tolažili z besedami, da ljudem v tem položaju pač ne nttcrftaae nič drug \>a, kakor potrpeti. Seveda ni manjkalo tud težb o bridko pogrešanih biftefvih, k- so med pariškim prebi-vrlstvom v velikih čisi:h.
Mnog med nami so spoznali Francoze od te ali one strani. Povedati je treba, da je pr nj.h mneg: odvisno od :<*<?», kako se j:m pr;-Za svoju ost bo rnoram n>'edati nekaj, kar sem opazil tudi pr' drug h: Francoz", s katerimi smo imeli opravit, so skoro brez izjeme do zadnjega trenutka vse storili, da bi nam b:l. v pomoč. Često pa so storili še več. Mnogokrat so pri takšnem delu celo tvegal svoje življenje. To se je pokazalo tudi v dneh našega odhoda, še bolj pa v trenutku, ko so se zače'i maščevalni čini.
Francozi se radi opajajo z občutki plemenitost, zlasti dokler j:h to nič ne velja. V našem primeru pa so bile stvar; mnogokrat postavljene na glavo. Marsikatero življenje so ljudje tvegali za tiste, ki so prišli kot vojaki v deželo ;n so torej vel jali za sovražn ke. Takšno obnašanje se n; pokazalo le v redkih nrimtr'h, torej n; bilo slučajno in nepremišljeno Izviralo je iz popolne zavesti, z odgovornost' ter z spoštovanja nasproti človeku, ne glede na nevarnosti trenutka Tega ne bomo pozabili. Ne bomo Pa tudi pozabili dejstva da jc mar^ikater Francoz obranil na cesti stoječi, s prtljago otovorjen-; nemški voz, ki ga ie hotela drhal napast'. V'del; smo prizore, ko so sc'i vTŠnli svoja naročila v ognju strojne na ulici, čeprav so od povsod odmevar streli upornikov. In marsikatep vozač se je solznih oči" poslovil ter želel ob svojem odhodu znancem skorijšnje sv ;d en je.
Še v zadnjem trenutku je bila neka čajanka. ki so se je udelež li Nemci n Francoz; in oboji so bili I;ubezn;vi in veseli kakor vedno, čeprav so jih navdaja'e skrbi. Toda nihče n-govori o tem Učene", ki so prihajali k lekcijam v nemšk- zavod, so se navzlic dogodkom udeležili polnoštev lno pouka se tistega dne popoldne, preden je lektor zvečer odrinil >z Pariza.
Ko so zadnji nemšk1 avtomob:li zapustili Parz, je ležal nad mestom, v katerega je nemšk vojak štiri leta poprej kot zmagovalec vkorakal, ogromen pozami ob'ak. Kaj vse se je odigralo v tem času! Bilo ie mnogo poskusov mnogo dobre volje, mnogo priprav za mirno urejeno sožitje sosedov. Srečanje s Parizom je pr neslo marekateremu Nemcu globlje doživljaja kakor s; jih je predstavljal. Pokazalo mu je velike n skupne naloge, ki veže o oba naroda, če odštejemo redke posamične primere vidimo, da so ostali po odhodu "z Parza v Nemcih vendarle neizbrisni m trajn spomini, ki bodo nekega dne zopet obrodili gvo;e sadove, čeprav bodo še nekaj čsea skriti v temin'!.
Tisti, ki so se poslovlj od Pariza z upanjem na svidenje, veljajo scer danes za ilu-zion-ste. v bistvu bodo pa le oni imeli prav. Kar so v št rh let h nemške zasedbe Pariza. Nemci v Franci j ustv"rli kot temelj evrop-stva, ne bo izgin:lo. Nekega dne se bodo Neme; zopet srečali s Francozi. In takrat se bo začelo ž;vljenje za daljšo dobo Ideja, k; je bila v te>j vojni spočeta, bo takrat dozorea in ž.vela niprej.
ZgMfea bronastih plaket na isagrs&K€!ii
Te dni sem v nekem časopisu videi »'-ko Gregorčičevega nagrobnega spomenika pri Sv. Lovrencu nad Kobaridom Na sliki sta prav dobro vidn. dve okrogli, bronast: plaketi, pritrjeni na spodnjem delu spomenika. Ob teh dveh plaketah sem se spomnil zgodbe njunega nastanka, odnosno njune obnove.
Bilo je prvo leto v razdobju mtd dvema vojnama. Kot sodni izvedenec sem cenil vojno škodo v kobariškem sodnem okraju ng Goriškem. Opravek me je zanesel tud: v Vršno, rojstni kraj pesnka Gregorčiča. Na domu je bivala njegova sestr'. ki sem jo poznal izza predvojnih časov. Zdaj ie Ma že betežna
Čez neko Tco dni sem to nvsel zaupal nekaterim Kobaridčanom in hkrati prispeval v nabirali sklad. Moje zanrsli 6e je vneto oprijel tamkajšnji gozdar, zdaj že davno pokom; Črnigoj. Z nabiralno listo je preskrbel potrebni denar, in kmaki nato sem pripeljal iz Ljubljene na ogled Ga«rarijeve osnutke za plakete. Gaspari je v osnutku zapisal na p o-šče preroške Gregorč čeve kitice:
Pridi, zvezda zlata pridi, rmc v nas upri oči. naj moj dom te zopet vidi, zlata zvezda srečnih dni...
Vrtnarjev® leto se začenja ie zda] Jeseni
starka Povedala mi je da vojna vihra niti To besedilo je kasneje v Ljubljani Čeme Gregorčičevi rojstn hiši. niti bratovemu nar vrezal v bron. in poglej so pe vtisn;le v spom n
grobnemu sipomen;ku ni prizanesla. Zato sem ga šel ob priložnosti na Libu^no pogledat. Ni bilo tako hudo. Spomenik je bil le nekaj malega okrušen m na spodnjem delu sita manjkal: obe bronast-' plaketi Na gomili so ležali brali pri nabiranju kovin Na gomili so ležali sveži in suh; cvetni šopki Domač:ni so mi pravili, da ljudje močno roma o tja gori h pesn;ku. potožit narodne težave ter iskat utehe in vzpodbude. Šinila mi je v glavo misel, da bi ne bilo napak, na tihem nadomestiti izginule plakete z novimi, ki naj b- vsebovale kakšne vzpodbudne Gregorčičeve stihe. Z njimi naj bi še preko groba bodri'svoj narod.
in srce neštetim romar em iz pesnikove zasužnjene črede.
Prav tihotapsko, z osebnim tveganjem in nevarnostjo, hkrati pa z veliko spretnostjo in veseljem je Črnigoj v trdi noč; sam pritrdil na spomenik t» v domačem jez'ku glaseči se p'aketi. Še zdaj so ondi.
Zda', ko smo spet na svobodni zemlji svoboden narod, naj bodo te vrst'ce hkrati v spomin davno umrlemu, zavednemu gozdarju Čmigoju	U
Spominjajte se slepih!
Te dni smo dobili v roke novo izdajo znane knjižice »Pridelujmo več dobFe zelenjadi«. 2e dalj časa so jo naši vrtninarji pogrešali v knjigarnah. Novo izdajo je oskrbela Kmetijska zbornica v Ljubljani.
Kmetovalcu in vrtnarju se začenja novo leto že jeseni. Brž ko pred zimo spraviš pridelke z gredic, moraš že točno vedeti in odločiti: kje boš gnojil, kam bcš dal apna, kako boš ozdravil z boleznijo okuženo gredico — in prihaja še sto drugih vprašanj. O pravem času moraš preračunati, koliko potrebuješ semen, da ne bo premalo in ne preveč. Ze jeseni si moral sejati za prihodnjo pomiad špinačo, motovileč, zimsko solato itd. — Tako je zapisano v Jegličevi knjigi »Pridelujmo več dobre zelenjadi«. In zato se bodo gotovo razveselili vsi naši vrtninarji, da je nova izdaja tega praktičnega priročnika izšla o pravem času, že zdaj jeseni in ne šele na pomlad.
Avtor pravi v uvodni besedi: »videti je, da je knjižico rodila živa potreba. Ljudje so naglo segli po njej. 4000 izvodov je pošlo v dveh letih. Saj je ta knjižica bila napisana ob začetku vojnih viharjev. Medtem so se pa vrste novih vrtninarjev izredno pomnožile. Za novo izdajo sem zlasti v Splošnih navodilih napisal nekatera nova poglavja, pa tudi drugod sem marsikaj predelal, dodal opombe in sku-šal odgovoriti na vprašanja, ki se jih vedno več nabira v strokovnih pomenkih naših nadebudnih vrtninarjev. Tako boš v tem skromnem priročniku morda kdaj našel tudi pojasnila, ki jih zaman iščeš v debelih in imenitnejših tujih knjigah.«
Zares je v tej knjižici žepnega formata, ki obsega malone 200 strani in le ilustrirana s 140 podobami, zbrano rzredno mnogo zanimivega gradiva. V zgoščeni, jasni in pregledni obliki je podano ne>teto dobrodošlih pojasnil in nasvetov za praktičnega Vrtnfnarja, za gospodarne ljudi, ki hočejo bolje prehraniti svolo družino. Knjižica hoče biti kažipot novim in starim vrtninarjem. Vsebina in način obravnavanja pa dokazujeta, da so avtorju, ki je pri pokrajinski upravi referent za vrtnarstvo. iz prakse dobro znana raz,notera vprašanja, ki delajo težave začetnikom in tudi marsikateremu že bolj izkušenemu vratninarju.
Vrtne rastline so po večini sami specialisti, pripoveduje inž. Jeglič. Če jim daš primerno stanovanje in hrano, so ta bitja kar se da poslušna, krotka in »kulturna« ter čudovito zataje celo svoie priroclne nagone na ljubo sladkosnedemu člveku: glej, cvetača ali karfijoJa ne utegne niti cveteti, vsi zarodki njenega cvetja se zalijejo v belo kepo tolšče, in zelje zavija v glavo množico sočnega listja, da še sonca videlo ne bo. in zelena, kclerabica, koran-ček se debele le zato. ker ie tako človeku po volji. Vsa ta delovna družba na vrtu neprenehoma proizvaja razne posebne dobrote za človekov želodec — daj- torej, vrt-ninar, tudi njim, kar je zapisano v pogodbi: primerno stanovanje na vrtnih gredicah in dobro hrano!«
Knjiga ti razlaga, kako velik naj bo tvoj vrt, da bo družina imela vse leto dovolj zelenjadi, daje ti pouk o obdelovanju zemlje, o vrtnarskem orodju, o gnojenju, kompostu, o ureditvi zaprte grede, o setvah in saditvah, o dobrih sortah, o spravljanju pridelkov itd. Ze uvodna poglavja ti v glavnih potezah in z mnogimi podrobnimi navodili orišejo vse važne stvari, ka-tere mrajo biti znane naprednemu vrt-ninarju, in vse razlage v knjigi se končno združijo okrog vprašanja, kako je treba na vrtu gspodariti. V posebnem delu knjige je natančno opisano, kako je treba pridelovati, gojiti raznovrstne kapusniee, solate, korenčnice, sočivje, plodovke i. dr. Dodane so tudi praktične tabele. Cesar ne pove dovolj beseda, je lepo pojasnjeno še s slikami. Sestav knjige Je izviren in se dccela prilagoduje našim razmeram in domačin potrebam. Strokovnjaka pa bodo zanimale tudi pripombe o strokovnih iz-raz h (— opozorjeni smo na tiskovno na- . pako v tem zadnjem poglavju; pravilno se mora glasiti na str. 189. legumin = sečiv-nina, ne sočivnica). Knjižica prinaša tudi nekaj dražestnih risb iz Čapkovega Vrt-narjevega leta.
Marsikoga bo zdaj zelo zanimal n. pr. radič, o njegovi kulturi dale knjižica izčrpna navodila. V Belgiji imajo mnogi manjši kmetovalci glavni zaslužek z radi-čem, tam goje sorto vvitloof, ki daie bele brste, in samo leta 1935. so Belgijci prodali v tujino 55 miiljonov kg radičevih brstov (tisoče košaric celo v New York). Prav tako se v Italiji in zlasti v pokrajini okrog Trevisa in Padove čedalje bolj širijo radičeve kulture, tu pa goje in silijo
za zimski čas predvsem rdeči radič, kakršen je za solato tudi pn nas najbolj priljubljen (temnordeči goriški radič). Ca« bi bil, da bi tudi pri nas pridelali vsaj zase, za domače kraje dovolj žlahtne radičeve solate, ne pa da jo moramo za Ljubljano in druga mesta uvažati iz tujine!
Dalje boš izvedel, kje so letos Ljubljančani najlepše sušili svojo zelenjavo. Knjižica namreč omenja tudi moderne sušilne naprave podjetja Alpe, kjer vse sušenine ohranijo lepo naravno barvo, vonjavo in okus. Tako se poučiš, na kaj je treba posebej paziti pri sušenju paradižnikovih krhljev, stročjega fižola, čebule, korenčka L dr., da boš imel res trpežne in okusne vrtnine tudi za zimski čas.
Rad in vedno znova boš listal po tej živahno pisani knjigi. Je to delo polnovreden nadomestek za mnoge tuje knjige in še več: iz knjige diha naše domače življenje, uče nas domače izkušnje, bodre nas nasveti vrtnarja, ki živi med nami in je ves vdan svojemu vrtnarskemu poklicu. Ta knjiga ni torej le zbirka zgoščenega pa suhoparnega znanja, marveč razodeva tudi živega vrtnarskega duha in kliče tudi po duhovnosti pri še tako preprostem vrt-ninarju. Isti Jeglič, ki nam je lani kot vrtni arhitekt napisal tisto lepo knjigo o vrtovih in vrtni umetnosti, pripvedirie sedaj o brstnatem kapusu in kumarah ter vesel oznanja, kako tudi pri nas napredujejo vrtninarji: »In čedalje bolj se širita neutešna strast, po obdelovanju zemlje in vrtnarska vročica, ki ju povzroča bacillus horticulturalis (tega ali vsaj podobnegi .ie namreč dognal že Čapek v svo;em vrt-narjevem letuV Ne. ne bo nehal nikoli več, kdor* je kdaj že z lastno roko posadil in v rasti božal svoj fižolek, svoj ma.jaron. Bo morda nekoč — magari če le za spomin — sad'l še rdeče zelje med zorne obražčke drhtečih rož.«_
Odmev dveh repov v dobiunjski okolici
V noči na 18. april sta neznana moška z namazanima obrazoma, oblečena v bado-ljevsko vojaško obleko in pokrita s šajka-čo, v družbi z mlado žensko izvršila roparsko tatvino pri posestnici Mariji Dirma-stijevi v Zadvoru pri Dobrunjah. Podobno je bila prizadeta posestnica Antonija La-vričeva iz Podmolnika pri Dobranjah, pri kateri so se isti roparji oglasili v noči na 27. april. Pri obeh so dcPro poznali razmere. Govorili so domače nnrečje. Zahtevali so denar in oblačila. Slednje so šli sami iskat, domače pa so . prisilili, da so se umaknili v stanovanjsKe prostore. Tako so brez nadzorstva gospodarili po shrambah in kaščah. Pri prvi posestnici so odnesli gotovine in raznega blaga za okoli 15.000 lir, pri drugi pa za okoli 9000 lir.
Obe žrtvi sta se roparskega obiska neznancev in njihovih groženj tako prestrašili, da zločina nidta prijavili. Bali sta se maščevanja. Slu<" ljno pa so oblasti zvedele za roparska vloma in -lvedle preiskavo. Ugotovile so, da je mnogo ukradenega blaga skritega pri 48 letni vdovi .leri G., ki ima v Zadvoru hišico z vrtom. Nekaj ukradenega blaga je imela neka mladoletnica, dobra znanka Jere G., ki prav tako stanuje v Zadvoru.
Preiskava je domnevala, da sta roparska napada izvršila sinova Jere G. v družbi z omenjeno mladoletnico, in da so potem blago spravili pri svoji materi. Vse poizvedbe niso pripomogle do trdnejšega dokaza v tej smeri. Jera G. se je zagovarjala, da so v aprilu tudi njo obiskali neznani roparji in ji odnesli 4000 lir v gotovini. Cez nekaj časa so se vrnili in ji podarili vse pri njej najdene ukradene stvari. O ropu ni povedala nikomur ničesar, niti ne svojima sinovoma. Zanj ntso vedeli niti otroci, ki spijo v hiši. Zagovor Jere G. je bil zelo malo verjeten. Podobno se je zagovarjala mladoletnica, da ie prejela blago v dar od Jere G. in da nič ne ve o kakšnem ropu, pri katoreni da ni sodelovala.
Državno tožilstvo je zoper obe vložilo obtožnico. Jera G. je bila obtožena prestopka prikrivanja po § 333—II, 2, mladoletnica pa po istem paragrafu točka 1. Na razpravi, ki je bila v soboto pred sodnikom poedincem okrožnega sodišča, sta obe vztrajali pri svojih zagovorih. Zaslišani sta bili kot priči oropam posestnici, ki nista mogli obtoženki določneje obremeniti, prav tako pa nista vedeli povedati, kdo so bili roparji.
Iz zagovora obeh obtoženk pa je izhajalo, da sta vedeli oziroma sta mogli vedeti, da je blago ukradeno. To najmanj. Zato ju je sodnik spoznal za krivi po obtožnici in je obsodil Jero G. na 10 mesecev strogega zapora in 1000 lir denarne kazni, mladoletnico pa na 600 lir denarne kazni.
KULTURNI PREGLED
»Deseti brat" v novi obliki in nov i lepoti
Jurčičev »Deseti brat« in Vavpotičevo delo
»Deseti brat«, kdo ga ne pozna!? In kje so že oni lepi, b'ažen; časi. ko je izšla knj žica, drobna po obl ki, vendar prepolna topline in sočne paše za naše oč: rn srce! Knjižica, -z-dana pred desetletji po Mohorjev' družbi
i značilnim svctlozelenim ovojkom; na niem pa se odraža drobna jasna perorisba pokojnega Ivana Vavpotiča. z naslovom: »De-eet' brat«. Že ob tem :menu nas sili spominek nehote v t'ste sončne dneve pa tople noči. ko smo posedevali ob tivolskem ribniku »pri vini« *) in sanjaril- z Jurčičem o davni ljubezni nežne Man ce do mehkega Lovra Kvasa. In kakor smo ob zlatozoltih dnevih slastno prebirali Jurčičevo besedo tako smo se * zvezdna t h nočeh utapl jali v fantazijo romantičnih podob, tist h n takih kakor nam i'!b je znala prkazovat: in odgrinjat- le moj^tfr-ska roka Ivana Vavpotča Nepozabna nam bo ostala grafična ubranost Vavpotičev'h čuvstve-n h potez m oblik, ki se prel:vajo in spajajo z aristokratsko dovršenoc^o n ki so kakor ukovane v prelepo nreonrsro domačnost Jurčičevega pripovedovanja. Obe deli sta čsri slovensk-' umetnini, zgrajeni res iz srca. in sta še vedno tako siveži n čarobni v sivoj sanjav' zasnov kakor ob svojem spočetku.
Ko je Jurčičev »Deseti brat« izšel z Vav-potičevim-' ilustracijami, je bi to za naš knjižni trg dogodek. Knjižica je izšla — celo v primerjavi z današnj"mi časi. ko nam je lepa knjiga kar »v knr« — v ogromni nakladi. Ima pa to izdan je za seboj tudi svoj kulturni pečat. raskav in zavit (kakor je že pri nas na-wda) v čudno kopreoo. Zakaj kmalu zatem
je :zslo drugo izdani e v isti velikost- in obliki. zato pa z dopolnjenim besedilom ter po-viškom podob, seve v bolj majhni nakladi! Knj;žica je že davno razprodana, druga izdaja je sploh redkost; če se pa že pokaže na anti-kvaričnem trgu, ;ma že kar občutno ceno. Ozadje te izdaje bo za marsikaterega ljubitelja slovenske knjige precej zanimivo, zato bom skušal ob prvi pril"'ki povedati več o tej stvar.
Kako je s slovensko ilustrativno knjigo in njeno pravo podobo?
Slehernega ljubitelja lepe knjige bo razveselil nov dogodek: obeta se nam. da v najkrajšem času izide »Destti brat« v Gasparijevi ihistrafvni zasnovi
Nsem pretiraval, če pravim »»nov vesel dogodek« Zskaj zavedati se moramo že enkrat, dla je pri nas knjiga, ki je grafično pravilno zasnovana tako v oprem kakor izdelav1 risb — res bela vrana. Priznam. Izda ian je novih knjig nas je posebno zadnje čase kar zasipalo: ene s kričavimi ovitki, druge pestro poslikane ali porisane, ta spet z opombo, da je »bibliofilska«. ona z opazko, kako ie delo nastalo in kaj pomen- — a knjige. resn čno lepe. grafično oblikovane knjige, ki bi bile delo mojstra-ilustratorja in k! bi bile vsaj v graf čni zasnovi okusno >n pravilno podane, take knfge. pravim, so Me zaenkrat pri nas prav redke.
A zelo primanjkuje takih knjig, naglašam, takih, kakršnih :majo Čehi na pretek: dobro ilustriranih knj;g. grafično okrašenh s tako strokovno dovršenostjo, da bi bile lahko na svetovnem knjižnem trgu drugim za zgled, da bi nam ddale čast v svetu, da bi nam dale v težki uri nove utehe, nas vzgajale s svojo
podobo, nam uravnavale naš okus v prav lno gledanje, posebno kar se riče točnosti risbe. In kar je najvažnejše za na6: oraF bi morale že sedaj globoke brazde ilustratoreke ledine in kazati pravilno smer takega in tistega pouka, ki je prspotreben vprav našemu mlajšemu lustratorskemu rodu. Vidite takih del, prav takh, pa je od knjižnega cikla »Raje« Jurija Šubica. k jo je risal leta 1878. za Stritar ev »Dunajski Zvon«, tako malo. da nas je lahko po šestdesetih letih sram; saj jih ni n tj toliko, da bi ;ih naštel1 na vse prste zdrave levice -n desnice.
Izmed zadn^h izdanj me je resn čno razveselilo dvoje ras okusnih del Posebno pozornost zasluži knj;žica. ki jo lahko nrrne duše :n pobožno položimo na skromni kupček »lepe slovenske knjige«, to je »Oljk« Simona Gregorč^. ki jo je s podobami okraji G vi do Birolla. Birol'a je mojster grafičnega gledanja. pravilnega podajania risbe; ve. kaj hoče, in ve tudi. kaj je lepo; okus ma, da malo takih. V življenju je Gvdo skromen, zanj sem iavno izpovedal že preveč, zase pa premalo. Zato naj mi oprosti, da sem odgrnil malce tega. kar m: je o njem na srcu.
Po tem. kar sem pravkar povedal, se lahko sedaj vesel:mo :z srca tega knj žnega daru v obl ki Gasparijevega »Desetega brata«. Saj to bo res lepo, ilustrativno delo in dobra šola za naš m'ajši rod. Morda izide že za božič.
Gasparijevi umotvori za »Desetega brata«
Teden dni je tegš, kar sem med prvimi preFstaval zveščič Gasparijevih drobnih stvaritev nepozabnega »Desetega brata«. In kako naj vam jih opišem, orišem, da bi pravilno občutili vso lepoto domačnosti, ki jo zna podati v risb in barvi iz a*ca samo Maksom Gaspari Kdo pa ne pozna njegovih del? Saj nam že od daleč žare. nas vabijo, kakor košati cvet žlahtno žareč ega nagel ja ob zelenih polknicah brhkega kmečkega dekliča-
Kakor so Vavpotičeve ilustracije na en strani polne prefinjenih oblik, čudovito leph potez, grafično skrbno grajene in, poudarjam, res vse podobe kar aristokratsko prikazane, tako je Gasparijev »Deset; brat« na drugi strani v svoji risbi in podobi ustvarjen kar najbolj preprosto, a zelo skrbno in to z maj-hninr sredstvi ; vendar pa je tako okusno po-
Maksim Gaspari, novi ilustrator »Desetega brata«
dan in lepo ubran na vse domače sitnme romantičnega nastrojenja, da je z Jurčičevo besedo kakor v eno vlit
Imam občutek, da se je Gaspari Se dosti bolj poglobil v okolje in ozadje Jurčičevega romana kakor Vavpotič. Opazil sem, da j« lustrator Gaspari svojega Lovra Kvasa kot glavnega junak« upodobil z Jurčičevimi pote-
zami, v Manici pa sem zasiedil mladostne poteze pisateljeve ljObezni, lepe graščskove hčerke Ottove.
Gasparijevi trpi. tako zlast; Krjavelj. deseti brat in stric Dolef, so kar po brueghelsko podani, da ima človek res občutek, kakor da jih je že nekje videi. Vsi t? tipi. njih noše, prikazane navade, časovno okolje in krajine, to je v teh podobah tako pristno in po naše orisano, da ga za zdaj ni in ga morda ne bo zlepa med nanr, ki bi se mogel merit"" z Gasparijevim delom in ustvarjanjem.
In če gledamo Gasparijevo umetnost z naše domače grude, si lahko samo želimo: da bi nam naš vedri mojster čim preje podaril v taki podobi in grafčni zasnovi še literarnega dvojčka. Levstikovega »Martina Krpana«.
Zato bo res dogodek, in še prav vesel, ko bo izšel njegov »Deseti brat«; saj smo v teh resnih časih tako zelo potrebni prav domače besede obenem s tisto pristno, nepo tvor eno podobo našega bistva, k- ga zna prikazati le tak mož, kakršen je Gaspari; Sam najbolje ve, kje je ptavi vir. Ve, dla je v'r zdravja :n vedrine le v domačem življenju, domači besedi in podobi! Vse drugo je za nas tuje, zato prisljeno.
Gasparijev »Deseti brat« bo obilno %stri-ran. okrašen z več ko 70 podobami. Delo pripravlja konzorcij »Knjiga«, in sicer v dobrodelni namen, v prilog vojnim žrtvam. Zato bo delo zaslužilo našo posebno pozornost. Ko bo knj;ga zagledala beli dan. bom podrobneje očrta I Gasparijevo umetnost prav v okviru »Desetega brata« in slovenske ilustrativne
podobe-	E. Justin,
Siikar-grafik
(• Opomba. V senci košafh dreves, nedaleč od tivolskega gradu, stoji ljubek etn-pirski vodnjak: kovinasta, na novo patimrana ženska figurica (modrca), ki :zliva v tankem curku vodo iz vrča in stoji na visokem, kamenem. lijakasto oblikovanem podstavku. Ta
Kronika
* Nov odlikova-nec z brllfnti. Poveljnik skupine nočnih lovcev stotnik Heinz Wolf. gang Schnaufer je prejel po svoji stoti nočni zmagi naslednjo brzojavko: »V po-čaščenje vaše vedno hrabre požrtvovalnosti v borbi za svobodo našega naroda vam podelim kot 21. vojaku nemške vojske hrastov Ust z meči in briljanti k viteškemu kiižcu železnega križa. — Adolf Hitler.« Schnaufer se je tako uvrstil med naj-hrabrejše letalce na svetu in je dostojen naslednik nedavno ponesrečenega tovariša Lenta.
*	Umrl je danski princ Gustav, najmlajši brat danskega kralja Kristijana X. Princu je bilo 57 let ter so ga pokopali v rodbinski grobnici v Rosikildeju.
*	Smrt znanega vinarskega strokovnjaka. Na Dunaju je umrl Robert Schlumberger. Mož, ki je učakal 71 let, je imel velike vinograde v Voslauu pri Dunaju in so njegova vina imela svetovni sloves. Iz vinarske stroke je napisal tudi več krijig :n brošur, ki se še danes vpoštevajo med pridelovalci vina.
*	Nazadovanje premogovne proizvodnje v Angliji. Premogovni položaj v Angliji je po vesti »Gceteborškega trgovskega in mornarskega lista« zopet tako težak, la je moral sklicati minister za gorivo posebno konference- rudarskih voditeljev. »News Chronicle« piše. da je proizvodnja nadalje nazadovala. Dočim so se ostale skupine delavcev oprostile prejšnjega demoralizira-jočega vpliva brezposelnosti, pravi list, pa vidimo, da je bila demoralizacija pri rudarjih prehula. Oni so predolgo stradali in ne morejo tega pozabiti.
fe Lfubl]aU2
u— Nov grob. Po kratki in mučni bolezni je preminil strojevodja državn;h železnic gospod Jože Derglin. Za nj m žalujejo soproga Frančiška, sin Ježe in drugo sorodstvo. K večnemu počitku bodo b:a-gega pokojnika spremili v četrtek ob 16. iz kapele sv. Frančiška na Žalah na pokopališče pri Sv. Križu. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalie.
u— Poroka. V nedeljo 15. okt sta se poročila gdč. Nada gumijeva, učiteljica in g. inž. arh. Ivo J i r k a 1 iz Prage. Čestitamo!
u— Z Lukovim godov^njem je prišel čas, ko začno romati z njiv in vrtov skoraj že vsi poslednji pridelki. Stari reki pravijo, da sv. Luka repo puka, sneg osmuka, sneg prikuka. Zaradi vsega tega sv. Luka tudi že v roke huka, ker po malem nastopa jesenski mraz. Sv. Lukež je torej že od starih časov repni pukež. s čemer je povedano, da začno kmetje po njegovem godu spravljati z njiv predvsem repo in korenje. Letos je Lukež godoval ob deževnem in oblačnem vremenu, kar pa po kmečki sodbi nI slabo- znamenje. Kajti če na dan sv. Luke veter hladi, potem se ne moremo veseliti močnega vina. Po tednu lepega sončnega vremena smo dobili spet mračne in deževne dni. V torek popoldne je spet precej izdatno deževalo. Na večer se je dež unesel. Včeraj pa je po malem rosilo izpod docela zamreženega sivega neba.
u— Ustavitev električnih motorjev. Ker
se opaža, da stranke ne vedo za odil^čbo Šefa pokrajinske uprave, priobčeno 19. januarja 1941 v »Sfiužbenem listu« št. 6. ki prepoveduje obratovanje rfiotorjev na električni pogon v industrijskih in obrtnh napravah vsak dan v času od 16. do 20 ure, opozarjamo konsumente na to uredbo, ker v večernih urah toka zelo primanjkuje.
u— Knjige Vodnikove družbe (Vodnikova pratika 1945 in roman Lojzeta Zupan-ca »Pod križem«) izidejo v mesecu novembru. Letošnja članarina znaša 38 lir. Ker bo naklada omejena, prosimo vse dosedanje člane, da se čim r>rej prijavijo svojim poverjenikom, novi člani pa pisarni Vodnikove družbe v Narodni tiskarni ali pa Tiskovni zadruai. Šelenburgova 3, oziroma knjigarni Učiteljske tiskarne, Frančiškanska 6.
u— Vse dijake in dijakinje opozarjam«,
da se vrši vpisovanje v korepetitorij in instrukcije vseh predmetov za vse r-zrrde še do 23. oktobra. Specijalne instrukcije, Kongresni trg 2/II.
u— Čistilno kopališče Zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani je zaradi popravil do nadaljnjega zaprto.
u— Večerni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2/II., prične s poukom ta teden- (knjigovodstvo, korespondenca, računstvo, stenografija, ježki itd.). Izbira predmetov po želji. Vpisovanje še ta teden, tudi zvečer. Ravnateljstvo.
u— Višji trgovski tečaj v Ljubljani sprejema dijake-inje z višjo šolsko predizobraz-bo. Naknadno še tekoči teden. Informacije; Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
Ljubljana bo proslavila stoletnico
rojstva Simona Gregorčiča z recitao-jskim večerom, ki ga priredi slavnostni odoor v ponedeljek 23. t. m. ob 18. uri v Drami-Spored večera obsega recatacijo dveh nalašč za to priredi tev spisanih poki onitve-nih pesmi Gregorčiču; prvo je spioad Alojzij Gradnik, drugo Severin Saii. Nadalje bodo ge. Mihaela Saričeva, Mileva Ukmar-Boltarjeva in gg ravnatelj Drame Ciril Debevec in Slavko Jan recitirali izbor iz Gregorčičeve poezije. Poleg t:h točk bodo na sporedu pevski nastopi ge. Frane Go-lobove in Janeza Lipuščka s skladbami J. Ravnika, G. Kreka in J. Pavčiča na Gregorčičev tekst. Piireditev bo potemtakem mikavna tudi po svojem sporedu. Poskrbite za vstopnice.
u— Za stare in onemogle Ljubljančane v mestnem zavetišču za onemogle v Jap-ljevi ulici je podarila ga Josipina Wanek 250 lir namesto venca na grob pok. g. d:. Mersiaviea. Mestno županstvo izreka do-brotnici najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
u— Knjigovodski tečaj in Posebni za stenografijo pričenja ta s eden. Spe i jani tečaji tudi za korespondenco stroj ep s j 2, jezike itd. Praktično znanje, kori t io vs i-komur sedaj in v bodoče v zasebnem ali javnem poklicu. Priporočljivo tvdi akade-mikom-čarkam in dijakom-iinjam. Izbira predmeta po želji. Informacije: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, D mo-branska 15.
u— Formicot pastile za dezinfekcijo ust in grla dobite v lekarnah.
u— Naknadno vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti in Višji trgovski tečaj še tekoči teden. Informacije, prospekti; Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Nesreče. Štiriletno hčerko orožnika Jelko Cvetkovo iz Ljubljane je na cesti podrt neki kolesar, pri čemer sa je dekletce zlomilo desno nogo. 451etni železn'ški uradnik Maks Friškovec z Rakeka si je pri padcu poškodoval levo nogo. S kolesa je padel in se potolkel po glavi 51 letni čuva] opekarne Emone Franc Dolinar. 46let.nl skladiščnik državnih železnic Stanko Pire iz Ljubljane si je pri padcu poškodoval desno nogo. Na cirkularki si je poškodovala prste na levici 23 letna delavka Marija Podbevškova iz Rovi. 48letni delavec Jože Križ iz Ljubljane sd je pri padcu poškodoval obe roki. Ponesrečencem so nudili zdravniško pomoč v ljubljanski splošni bolnišnici.
Z Gorenjskega
Smrtna kosa. Umrl je v 57. letu svo]e dobe po dolgi bolezni Sebastijan Glančnik, šolski vodja pri Sv. Urbanu na Koroškem. V 23. letu svoje dobe je umrla železn čar-jeva žena Marija Steblovnikova iz Fliber-ca. Na južnem bojišču je padel desetnik France Zablatnik.
Cepljenje proti davici na Gorenjskem. Na področju radovljiškega okrožja se bo vršilo ceoljenje otrok proti davici v naslednjih krajih: na Jesenicah 25. oktobra in 22. novembra, v Radovljici 24. oktobra in 21. novembra, na Bledu 26. oktobra in 23. novembra, v Kranjski gori 24. oktobra in 21. novembra, v Bohinjski Bistrici 26.

Knjižna tombola »Zimske pomoči
14, 82, §3»; 48, 52, 3, 59, 26
so številke, potrebne za petorice.
Petorico ja zadel, kdor ima 5 številk v isti vodoravni vrsti.
Med njimi sme imeti eno številko od dvojk, eno ali dve od trojk, eno, dve ali tri od četverk, ali pa vseh pet od petoric.
Spodaj priobčujemo pregledno tabelo vseh doslej izžrebanih številk:
Kdor je zadel petorico, dobi pet knjig in 500 lir.
Vse, ki so zadeli kakršen koli dobitek, prosimo, da ga dvignejo v Gradišču št. 4. Tombolskih tablic ne prodajamo več.
SLOVENCI — BERITE! BIWHHEI!iH98B^iW'**|j[i|ia^IiJmUEm
mvmrmm
OROD3 E MEON AROPNEGA Zl DOVSTVA
I	2	3						9	10
11			14	15			18		
	22				26				
									40 j
		43					48	49	50 | i
	52							59	60
61				65					70 j 1
									
	82			85					
DOKUMENT PRETEKLOSTI!
Genera! Rsipftfk svopsn čas&rfcsm
KRAGUJEVAC 1938
DOPISE DOBITE V VSEH ZALOŽBAH IN KNJIGARNAH
oktobra in 23. novembra, v Tržiču pa 26. oktobr? in 23. novembra. Zdravniki bodo cepili otroke v vseh imenovanih krajih v šolskih poslopjih.
Nesreča pri delu. Pri snaženju pištola se je sprožil naboj 16letnemu puškaiskemu vajencu Jožefu Greilbergerju iz Borovelj. Fant se je obstrelil na levi roki.
Na cesti je padla 411etna bolničirka Si-donija Merličeva iz Celovca ter si pri padcu zlomila nogo.
S štaferskega
Pozdrav spodnještajerskim nkrutom.
Pred dnevi je v neki frankovski vasi obiskal odposlanec štajerskega Heimatbunda £i~g-fried Tremi spodnještajerske rekrute. Ponesel jim je pozdrav povejnika štajerskega vojaškega okrožja, kakor tudi pozdrave iz domačih krajev in svojcev. V nagovo u, ki ga je imel na mlade vojaške novince, se je Tremi dotaknil vseh vprašanj, ki se tičejo Spodnje Štajerske, zlasti z ozirom na sedanje vojne razmere. Na povratku je Tremi prinesel domačim pozdrave vojaških novincev.
Smrt na bojišču. Pri nekem bandit k»rn napadu je izgubil življenje štabni narednik Hans Lamprecht iz St Petra pri Gradcu. Pokopan je bil na jugovzhodnem bojišču. — Na čelu svoje čete v Italiji je padel poročnik Manfred Doblicki.
Koncert v mariborskem obratu. V nekem večjem mariborskem ob-atu so ;mi?U pred dnevi prvi koneent, s ka erim je bil izpolnjen odmor za delavce in uradnike podjetja. Koncert Je bil pri-ejen v okviru štajerskega Heimatbunda. konoer4an'i pa so bili sami delavci. Poslušale'* so sp*e:eli produkcijo z veliko hvaležnostjo. Posebno vzradoščeni so bili mladi delavci, za katere so na koncu pritaknili pravljico.
AH niste pomislili, da drugim ovirare vstop v zaklonišče, če se postavit* pred vhod z namenom, da v svojo zabavo nadzirate. kdo vse prihaja v raklonišče.
Nespametni so oni, ki se smejejo tistim« ki se vestno drže navodil za zaščito pred letalskimi napadi, ker se ravno njim lahko zgodi, da bodo bridko ohislovli svoj© ne umestno junaštvo in vsevednost.
Bodi kmet,
študent, gospod, krema RAP1DA povsod
BRIVNA KREMA
RAPIDA
Brez. mila, biez pene
Turjak, slovenski Alcazar
V okvira spominskih svečanosti ob obletnici množestvenih pokoljev, ki ao jih zagrešili komunisti lanskega oktobra na Dolenjskem in Notranjskem, je tndi ljubljanski radio posvetil spominsko uro jelendolsldm žrtvam. Med njimi je bilo celo mnogo junakov in m učencev, ki so padli komunistom v roke pri herojski obrambi Turjaka sredi septembra 1948. O njih je v radijski oddaji posebej govoril njihov soborec duhovnik g. Lavrih. Iz njegovega globoko zajetega in toplo občutnega govora prinašamo nekaj odstavkov:
P R O I Z V O D I: VA N K A IT
Prav za obletnico padca Turjaka mi je bila spet dana možnost, ja sem obiskal turjaške razvaline. Stal sem na jrajskem dvorišču, s:edi opaljenih in od badoljev-skih granat razrušenih zidin, v moii duši pa so kot iz gioba vstajal; strašni spomini na dogolke pred letom dni.
Nedelja je biia tedaj, vsa spokojna, toda v dušah legionarjev, v dušah njihovih očetov in mater je vstajal vihar, ki je oznanjal težke dni. Ze so prispele v dobr?-poljsko dolino vesti o zločinski badoljevski izdaji v Kočevju in Ribnici, ko je med le-gionarje, ki so bili zbrani od vseh strani, nenalema završala beseda: Turjak. »Tu-jak, slovenski Alcazar«, je zavpil med zrele može in fante Kadunc France, prvi borec za narodove pravice in svobodo, in že so se pomikale dolge kolone v temno noč proti turjaški graščini.
Sredi temnih gozdov je čakal nanje Turjak. Čeprav je bilo tu že na stotine zbranih, je imel še vedno dovolj prostora, da sprejme vase tudi te, saj so isti njihovi ideali, za kateie se bore: mati, lomovina. Bog.
V isti nočj pa so se cd kočevske in ribniške strani pomikale tudi drugačne kolone. Čudna je bila njihova govorica, prav nič po naše ni zvenela. Badoljevski tanki, kanoni, avtomobili in motorji so zateglo brneli po blatni cesti. Na stotine badoljev-skih gizdalinov se je pobratilo k komunisti. ki so skrunili spokojno noč s svojo ogabno pesmijo: »Razpnite čez ves svet vešala...« in proglašali svoje ideale: rop, požig, umor ...
Mati, domovina, Bog — na drugi strani pa rop, požig, umor, to sta bila dva tabora, ki sta si v trnih Jneh napovedala boj na življenje in smrt. Boj za slovensko domačijo. boj za Tuijak. ki je bil v onih dneh duša in srce naše zemlje, se je pričel. Kdo bi ga opisoval; prestrašen in pre-krvav je bil. Toda ko sem pred nekaj dnevi stal sredi grajskih razvalin, so iz vsakega ogla, iz porušenih hodnikov, dvoran in kleti vstajali pred menoj spomini, ki me jih je bilo strah.
Tam cd onega konca gralu, kjer je pred letom dni še stsla vi eška dvorana — ponos turjaškega gradu — mj je spet donela iz ruševin pesem legionarjev: »Bratje, mi sto jimo trdno, kakor zidi grada.. .«
Iz globoke kleti pod stolpom se je zaslišala molitev žena in bogoslovcev, ki so junaško borbo fantov spremljali z molkom v roki.
Videl sem v duhu duhovnike, ki so po grajskih kleteh, sreli zbranih legionarjev, opravljali najsvetejšo daritev in delili kruh močnih vsem branilcem slovenske zemlje.
Iz svojih grobov so spet priromali v grad Perne, 2uraj, Kadunc, Jereb, Petelin in še mnogi drugi. Resen je bil njihov korak, nasmejan njihov obraz, njihova beseda pa je bila kot ogenj, ki razplamti še tako boječe duše.
In še in še so kot na filmskem traku vstajali spomini iz opaljenih ruševin. Vse te spomine pa je spremljala strašna pesem strojnic, zamolklo grmenje bomb, granat ln divji vrišč komunistov. Ves teden je trajala borba vsak dan hujša, vsak dan bolj krvava. Badoljevci so ol vseh strani komunistom vlačili topove in tanke, tako da je bil ob koncu tedna grad iz neposredne bližine dobesedno obkoljen od tankov in topov. Ponovno so v teku borbe komunisti pošiljali svoje odposlance v grad ln slovesno obljubljali »popolno amnestijo« za vse. Fantje so zadivjall, če je kdo omenil beselo predaje.
Toda vse drugače Je prišlo. Sredi najhujše borbe se je našel izdajalec, ki se Je do zadnjega skrival med legionarji. Iz podstrešne line je spustil ob grajskih zi lovih navzdol vrvi, na katere so komunisti navezali lestve in začeli po njih lezti v grad. Vnela se je strašna borba. Komunisti so neprestano vpili: »Tovariši, amnestija! Prelajte se!«
Položaj je bil obupen. Leglonarjem je že zmanjkalo municije, skladišče je bilo v plamenih, kazalo je, da bodo padli vsi do zadnjega in z junaškimi branilci bo umrla tudi turjaška misel.
V tem obupnem položaju stopi pred tur-iaške heroje Perne in jim da zadnje, najtežje povelje: »Branilci Turjaka iz grude slovenske! Storili smo svojo dolžnost, storili smo vse, kar smo mogli, sedaj gre za rešitev življenj, za rešitev turjaške misli. Amnestija je stokTat slovesno obljubljena, morda tako rešimo vsaj nekaj življenj, tu
vodnjaček je srtal še pred leti bolj ob vznožju sedanjega prostora, približno tam. kier je danes travnik; nasprot; je košata jelka, travnik pa prt čks n mo tivolskega gradu vodeča peščena pot v smeri skozi gozd proti Čadu. Voda se je ;ztekala z vodnjaka nekaj časa po potu pod zemljo in se nato iziivaia v kotanjast izvirek struge mičnega potočka, k- je danes tudi že deloma zasut. Takrat ga je obkrožala mehka in sočna trava, tu :n tam še goste biljke vodnega listja in bičevja. Ta vodnjaček in prostorček okoli njega ie nosil ponosno :me »Studenec modrosti« al: po starem »Pr: viru« Na tem prostoru so sanjarili, kakor nam ie znano, že od pesnka Franceta Prešerna dalje — če že ne tudi preje — domala vsi varovane, »lepih muz« in bodoči stvarjalci naših duhovnih vrednot, k- so se šolali v Ljubljani.
Spominjam se še legende o tem prostorčku, kakor m: jo je pripovedoval pokojni presemo-slovec: da je na tem kraju počival celo Jazon (gršk; junak, pomorec in popotnik, ko je s spremstvom potoval s čolni po vodi :n na plečih preko naših pokrajin) n se z zanimanjem ozral v smer našel-i. k: so čepela ob pobočjih današnjega grajskega hriba. Pri tem pripovedovanju je še dodal, da je stala v bližini tega nekoč naravnega zviika rimska utrdba, da so tako imeli koj pri rok močan, nkdar usihljiv izvirek čiste studenčnice.
Za značilno ime »Pri viru« je zanimiva še -zvirna pesem »Sanje per viri« (sanje pri viru) iz rokopisne ostaline men ha-pesnika Be-nve-nuta Crobatha (napsana v malem zvezku rokopisa v bohoričic". str. 82. četrta kitica). Cto-bath je bil frančiškan in Prešernov prijatelj, katerega je naš prvak pesn ko* podražil in spesnil nanj znano hudomušno pesem »Svef Senan«. Prešeren je svojemu duhovnemu prijatelju Benvenutu osebno gosla!, kakor nam
pove sam Benvenut v verzih (na strani 436., pozneje p^nega rokopisa, večji zvezek v ga-jici, kit ca 52.) kar troje pesmi, in s ceT: »Se-nana« je Crobath dob:l 24 5. 1846. 1.. pesem »Nuno« je prejel 17 7 1846. pa še eno je prejel v dar: »Nebeško procesi o« in kakor kaže Benvenutov ia^tnoročn popravek: 3 1. 1846. torej za novo leto! Pr tej pesmi je Crobath napravil še opombo, da ie b'lo pol -cijsko zasliševanje zaradi »Nebeške proces je«. Kakor znano, je krožila ta Prešernova pesem takrat zelo po dežel'*, še zlasti pa po Ljubljani, n je bilo zaradi tega obilo krka in prahu v uradnih krogih; ob takem da je mvela policja dosti dela. Seveda je Crobath prijateljsko molčal o teh pesmh, s kater"mi mu je Prešeren »ponagajal«, se delal nevednega kljub temu. da mu je pesem o veliki proces-ij- — kakor sklepam po Crobathovem rokopisu — Prešeren lastnoročno poslal :n to cel6 za god! Pač pa je duhovni mož na te troje Prešernov h pesmi skoval m poslal, kakor sam pravi. Prešernu »štet« (prebirati) svoje štir- odgovore v obl ki dvojice pesmi. :n sfcer: »Sanje per v i r i«, ki so Benvenutov odgovor ns Prešernovo »Nebeško procesijo« n »Pir tičev« (Ptičja svatba).
Prenehala pa je ta duhovna idila poeedeva-nja "n 'sanjarjenja na zeleni trati ob »viru«, ko so vodnjaček ob regul ran ju prostora za letno gledališče prestavili na tisto mesto, kjer ždi danes, skromen, osamljen, skoraj pozabljen	___E. J.
Drugi simfonični koncert
Poneddjaki koncert pomnoženega radijskega orkestra je zopet tesno napolnil veliko unionsko dvorano :n pnnesel glasbeno dovzetnemu občinstvu veliko už.tka. Jedro poroda, nje-
gova najbolj atraktivna in umetnifko naj-uspsšnejra tečk: je bi1 nedvomno Chopinov Prvi veliki koncert za klavir in orkester v e-molu Mladostno de'o (op. 11) genalnega mojstra klav r-ke glasbe zajame takoj vso poslušalčevo pozornost s svo -mi krepkimi melodijskimi 1'nijam- in svežim rtmom. posebej na čut mo v kla-irskem pnrtu karakteri-st-ke tiste ve!:ke stiariteljske osebnosti, k se ie s poznejšimi deli uvrstila med največje muzke čioveMtva. Za izvajanje te kompozi-c je je prrediteij koncerta povabi! našega največjega pan;sts. prorektoria Glasbene akademije Antona Trosta in tako omogočil da smo dob li tega Chopina v briljantni klavirski izvedb. ki je s svoj mi kvalitetam- interpretacije m igranja ^zvabila iz skladbe njen ma-ksmalni učinek Odličnega pamstčnega sodelavca ie občinstvo že ob vstopu v dvorano pozdravilo z aplavzom ki se ie po izvedbi Chopina spremenil v prav vihar navdušenja. Prof Anton Trost n dirigent D M Sijanec sta mora a prit1 ponovno na podi i
Koncertni program je začel Mozartov »Mali nočni koncert«, str kraiše stavke obsegajoča skladba, ki je ne bi mogli šteti med njegova najmočnejša dela. vendar je kompo-zic:ja zlasti v nekater:h detajlh prav kakor po svoji zrazn- pestrost"' in slikoviti lepoti orstno mozartovsko delo ljubeznivo -n toplo v svoji melodijski razigranosti Morda ni bil zčrpan ves njegov učnek. vendar ie izvedba mela lepo višino m tisti zvočni blesk, ki pobegne posJušalca za seboj
Koreografckt) glasbena pesnitev priznanega slovenskega skladaitelja L M. Škerjanca »Marenka« je — kakor znano — zasnovana v duhu programske muzike n spada med redke skladbe, ki se naslanjajo na prozni tekst; v tem primeru je iggpjjirala skladatelja Cankar-
jeva noveleta :z dunajskega življenja, katere čustveno n razpoložen fko vsebino pr pove-duje goda n orkester s toplimi akcent pihal ir d ose za zlasti v podrobnostih lepe učinke. Ves potek skladbe pa daje razločno čutit da je imela skladateljeva fantazija pr ustvarjanju pred seboj koreografske podobe :n jih je za ;el? v sam ritem skladbe, tako da b delo zaživelo v vsej polnost? šele s koreografsko izvedbo ob spremljevan :u orkestra
Za konec smo slišal- Richarda Straussa smfonično pesnitev na Lenauovo besedilo »Don Juan«. Okrog 1 1888 nastala skladba, delo mladega Straussa. že naznačuje skladateljev umetn profil: zastopnika poetično mu-zikalne glasbe k- sc zhajajoč od italijanskh vzorov išče obliko alpske natumost De'o stavi velike zahteve do orkestra, tem bolj, ker je b lo spisano za največji orkester :n ga označuje zdatneiša uporaba takh glasbil, kakor so klarneri. oboa, angl. rog. fagot, trobente harfa i dr Naš radijsk orkester ga je -zvajal zanosito in krepko ter z njm uspešno zaključil drug scmfoničn koncert
Dirigentu D M Šifancu. k je naštudiral zdaj že kar veliko sterilo stnfoničnib programov. gre poznanje in hvala tudi za uspeh te nove man festacije glasbene aktivnosti Ljubljane, aktivnosti o kateri lahko na splošno rečemo, da vrhe vsem težkočam vojnega časa ne popušča glede dostojne kvalitetne višine. Posebno priznanje pa gre orkestru, zlasti njegovim vodiln m nstrumentalistom. k' Id rab temu da ni mogoče večje število vaj. z znanjem in z vervo premagujejo vse težkoče in še sam- Mremč po umetniški dognanost posamezni del. Tako uspešno delo ie ▼ razmerah poznega voinega časa mogoče samo zaradi znatne izkušenosti in umetn &e višine našeh vodlnih smfonkoi.	. _________ _
pa bomo v plamenih poginili vsi. Vsi pa, kar nas je še, prisezimo pri vsemogočnem Bogu m pri rodni grudi: Ce bi pa sovražnik, naš brat. tudi sedaj prekršil slovesno dano besedo in bi se komu med vami skrivil las, se bodo tisti, ki bodo ostali živi, kot eden dvignili in nadaljevali borbo proti verolomnemu sovražniku m ne bodo nikdar več verjeli njegovim obljubam.«
»Piisezamo, tako nam Bog pomagaj!« je zagrmelo po dvorani in po okepih.
Dolga vrsta sestradanih, izsušenih in do smrti utrujenih legionarjev je zapuščala grad. V dolgi koloni so nas rdeči zločinci razvrstili po grajski poti in tedaj se je pričela obljubljena »amnestija«. Kot zveri iz gozdov so planili na nas, nas oropali, slekli, opljuvali in onemogle pretepali, nato pa povezali z vrvjo in debelo žico. ki se je zajedala globoko v meso. Tako zvezane so nas odvlekli na njivo na Marofu in nato vpričo nas priredili narodno veselico. Harmonika, ples, ogabna pesem in kletev so nas ket nož rezali v dušo.
Nato je krenila dolga kolona proti Velikim Laščam. Tam se je odigralo drugo dejanje »amnestije«. Samo opaljene stene silosa danes pričajo, kje je bil takrat začasni dom turjaških junakov. Tu so v 'em-ni noči postrelili 13 turjaških oficirjev m lomačinov na zahtevo laških in turjaških terencev. Pa je bilo še premalo Krvi. Na zahtevo istih so takoj prihodnja jutro ustrelili še 54 nadaljnjih turjaških herojev.
Tretje dejanje »amnestije« se ie odigralo naslednje jutro na Turjaku samem. 34 ranjencev se je tam zvijalo v smrtnih krčih. Komunisti so jim bili slovesno obljubili. da jih bodo odpeljali v svoje bolnišnice in jim tam nudili zdravniško oskrbo. Prihodnje jutro so drugega za drugim »amnestirali«. Zvezane so prinesli iz živinskega hleva, vsakega posebej postavili na rob visoke škaroe in oh strelom v glavo do zadnjega »osvobodili«.
»Amnestija«, se je utrgala v naših dušah, toda istočasno je z vso silo planila iz naših src prisega: »Ce bi sovražnik. naS brat prelomil dano besedo. .« Tod*, zvezane so bile naše roke in prisega uklenj<=. na v verige. Beseda ni -me^a ra dan! šli smo!
Olvlekli so nas dalje v kočevske in ribniške zapore. Sledila je še vrsta dejanj »amnestijske« tragikomedi^e. sledili so Mozelj, Jelendol, Grčarica, Travna gora .
BeieinicG
KOLEDAR
Četrtek, 19. oktobra: Peter A'kant.
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Premiera Kino Sloga; Ce mož gospodari .. Kino Union: Pred sodnim dnem
DEŽURNE LEKARNE Dane®: Dr. Kmet, Ciril Metodova 43, Trnkoczy ded., Mestni trg 4, Ustar, šelenburgova ulica 7.
ZATEMNITEV je strogo obvezna od 18.30 do 5.30.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
! Četrtek, 19. oktobra, ob 18: Jakob Ruda. Red Četrtek. Petek, 20. oktobra: Zaprto. Sobota, 21. oktobra, ob 18: Jakob Ruda. Red Sobota.
*
»Jakob Ruda«, delo Ivana Cankarja, je psihološka drama sebičneža, ki koleba med svojim hotenjem in dolžnostjo do sočloveka. V njej je razkril Cankar prepade človeškega značaja in konflikte vesti.
M. Kunčič: »Triglavska roža«. Mladinska bajka v 3 dejanjih. Za igro je uporabljen motiv iz domačih pripovedk o ljubezni matere, ki žrtvuje svoje oči v rešitev svojega otroka. V bajki nastopajo pravljična bitja iz našega folklornega sveta: Pehtra baba, Vešča, Kraguljož, Robavs, žarkžone. Mora, Čatež, Gorski škrat i. dr. Premiera bo v nedeljo ob 14. uri.
OPERA
Četrtek, 19. oktobra: Zaprto. (Generalka.) Petek. 20. oktobra: Zaprto. Sobota, 21. oktobra, ob 18: Mignon. Premiera. Red Premier ski.
#
Za četrtek napovedana uprizoritev opere »Traviata« odpade in bo Opera ta večer zaprta odnosno se bo vršila generalna vaja za »Mignon«.
Oddajniška skupina jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
ČETRTEK, 19. OKTOBRA
7.00—7.10; Poročila v nemščini. 7.10 do 7.50: Jutranji koncert Vmes od 7.30—7.40: Poročila v slovenščini 7.50—9.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Jutranji koncert. 9.00—9.10; Poročila v nemščini. 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30 do 12.45: Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda. 12.45—14.00: Salonski orkester vodi A. Deirmelj. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Od dveh do treh — glasben meh. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.00-Tempo, tempo! 18 00—18.45: Gradovi v oblakih. 1&45—19.00: Narodnopisno predavanje — dr. Rajko Ložar: O kruhu. 19.00 do 19.30: »Iz živalskega sveta« — Glasba za flavto in klavir — izvajata Slavko Korošec in Marjan Lipovšek 19.30: Za Zimsko pomoč govori tajnik Zveze delodajalcev Drago Potočnik; nato poročilo v slovenskem jeziku. 19.45—20.00: Aktualno predavanje (prenos). 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.15 Mi hočeš pokloniti svoje srce? Sodelujeio- Jinja Bank srt-Strle — sopran. Janez Lipušček — tenor. Marijan Lipovšek — klavir 21 15—22.00: Večerni koncert — Radijski orkester pod vodstvom D M Šijanca bo igral Mozartova dela; solist na violini- Miran Viher. 22.00 do 22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. 22.15—23.00- Malo kramljanja, malo plesanja. — Plesni orkester vodi Du-šan ftievoršek 23.00—24.00: Prenos osrednjega Bsmškega sporeda.
Tehnika zmaguje nad večnim ledom
Vi-sSsv--*:. ■
Moderen iedolomilec, s kakršnimi si utirajo pot po polarnih morjih
Led, sam led pred ladijskim kljunom, ena sama ledna pustinja, nepregledna in neizmerna... Tako se je širilo mrzlo Polarno morje pred pogumnimi možmi, ki so prvi iskali po njem novih prehodov do bogatih dežel ali pa skušali dognati skrivnosti obtečajnega sveta. Kako skromni so bili še pred nekoliko desetletji tehnični pripomočki, s katerimi so ljudje tvegali spopade s temi odljudnimi kraji! če jim je dajalo ledovje s svojim ogromnim omrežjem jarkov in vodnih pretokov kdaj poleti možnost, da so prodrli skozenj, tedaj jih Je pa ob drugi priliki brez milosti zagrabilo v svoj mrzli objem, da jih nemara nikoli več ne izpusti. Led je bil gospodar nad človeškim duhom in njegovo voljo, dokler je bilo pač človekovo orodje pomanjkljivo.
V nekoliko desetletjih je ogromni razmah tehnike to sliko popolnoma predrugačil. Motorji z mnogo stotinami konjskih sil vlečejo ogromna letala in zrakoplove z vsemi mogočimi tehničnimi napravami ter udobnostmi visoko čez neskončno ledovje. Tisoče kilometrov opravljajo s posameznimi poleti od celine do celine.
Veliki Iedolomilci s silnimi stroji lomijo metre debele ledne plošče kakor tenko steklo.
Vodje so brezžično v stalni zvezi z mnogimi oporišči pol sveta daleč, kakor da sedijo v "njih samih. Kakšne velike in učinkovite pripomočke imajo današnji raziskovalci Arktide v primeri s prejšnjimi časi!
Gosto omrežje oporišč, radijskih in vremenskih postaj ter letališč je že danes razpeto čez Arktido. Fronta vremenskih postaj se je pomaknila s postajo v Deželi prestolonaslednika Rudolfa že na kakšnih 900 km od tečaja. Brez radia, brez samotnih polarnih radiotelegrafistov si obvladanja Arktide danes ne moremo več misliti.
Jules Verne bi se moral želo potruditi, da najde nove domislice za osvojitev tečajnega sveta, ki bi nam mogel danes še im-ponirati. Kaj bi neki rekel o »amfibijskem polarnem tanku«, ki so ga arktični specialisti resno predlagali kot kopensko in povodno vozilo čez tisoče kilometrov arktične puščave? Posadke teh polarnih tankov bi vršile kaj mnogovrstne naloge kot radio-telegrafisti in meteorologi, kot graditelji letališč in strežno osebje na njih, skratka kot posadke dopolnilnih amfibijskih oporišč k omrežju stalnih, kopenskih postaj.
Letalo je neprekosljiv pripomoček za meteorološke in geografske raziskave nad težko dostopnim in zato še zelo malo znanim polarnim ozemljem. Fotogrametrija, torej meritev in kartografiranje pokrajine iz zraka, daje tu velikanske možnosti. Z njo se dobe izvrstne karte, ne da bi bilo treba stopiti na tla. Tudi zrakoplovi so se izkazali uporabne kot leteči laboratoriji in raziskovalne postaje nad Arktido.
V poletnem času vzdržujejo promet skozi severni morski prehod vzdolž sibirske obale veliki ledolomilci. Tudi to so moderno opremljeni plavajoči laboratoriji, ki si krčijo skozi najdebelejši led svojo pot do daljnih tečajnih oporišč. V najnovejšem času so oboroženi z »rezočimi curki«, to je z napravami, ki režejo ledovje s curkom vode pod pritiskom 50 do 60 at zanesljiveje, nego so to prej opravljali s samimi ladijskimi kljuni.
A kako je z vožnjo pod arktičnim plavajočim ledovjem? Kakor se že davno vozimo pod površino vode, tako bi se lahko vozili seveda tudi pod ledom. To bi ne bila nobena prismojena ideja, kajti ledovjn je v osrednji Arktidi povsod razpokano, tako da bi mogla podmornica tu uporabiti neštete pretoke in jezera med ledom, da pri-
de na vrh, razen tega pa plavajoče ledovje običajno ni debelejše nego dva metra.
K Arktidi pa ne spada samo Ledeno morje, temveč tudi nešteta otočja in velikanski kopni prostori na severu Evrazije ter Amerike. Ti prostori so pod klimatskim vplivom osrednje Arktide in prehajajo s subarktičnimi pasovi polagoma v zmerni pas. Prav v teh severnih celinskih predelih, ki objemajo osrednje arktično morje kakor ogromne klešče, obstoje
velike gospodars-ko-industrijske ter naselitvene možnosti. To kažejo razločno primeri najsevernejše Evrope in Aljaske. Tudi tu omogoča moderna tehnika premagovati polarno podnebje. Voaila na gosenice vseh vrst vozijo čez led in sneg ter oskrbujejo promet med sprva ! še neznatnimi naselbinami, vlačijo dragoceni les iz daleč na sever segajočih pragozdov do splavišč in železnic, in sodelo-jejo pri gradnji širokih cesti skozi prostrane tundre. Te ceste zavarujejo s snežnimi predori in kilometre dolgimi lesenimi stenami. Snežni plugi si režejo skozi več-metrske žamete ravne, široke poti ter vzdržujejo polarne avtomobilske ceste tudi v
I
i
i

Letalo, s katerim se je leta 1937, pripeljala šmidtova ekspedicija na Severni tečaj
ajo ba
mm
Stari Rimljani so imeli navado, da so v posode z vodo polagali srebrne novce, da bi voda ostala sveža in čista. To ni bilo zaradi praznoverja, temveč zato, ker so vedeli, da
v srebru tiči neka bolezenske klice uničujoča sila. Današnja znanost je to silo v zelo redkih raztopinah nedvoumno dognala in prav tako, da bakterije v vodi, ki je bila s srebrom v dotiki, zelo hitro razpadejo. Ta razkuževalna sposobnost pa temelji na tem, da se malenkost srebra v vodi rada . raztopi. Srebrna žlička, ki jo vtaknemo v kozarec vode, je najcenejši način, da ohranimo vodo svežo in jo osvobodimo bakterij.
Raziskave so pokazale, da se v litru vode raztopi 0.00002 g srebra, a ta izredno razredčena raztopina popolnoma zadostuje za uničenje bakterij, ne da bi mogla kakor koli škodovati človeškemu zdravju. Ta bakterije ubijajoči učinek razlagajo s tem, da oddajajo tako srebro, kakor tudi druge kovine neke žarke, ki jih klice ne prenesejo. Tudi klor oddaja žarke, in sicer ultravijo-ličaste, a ti razkužujejo vodo. Odkar so to odkrili,	-
so v rrungih mestih uvedli čiščenje vode s klorcm in izkušnja uči, da se je umrljivost dojenčkov v takšnih krajih znatno znižala. Tudi
tam, kjer imajo svinčene vodovodne cevi, je voda do neke mere razkužena.
Bakterije uničujoči učinek plemenitih kovin, kakor zlata, srebra, bakra itd., pa je za človeški organizem tudi drugače vele-važnega pomena. Tako so odkrili, da je v pljučih na dihalih bolnih ljudi komaj deseti del bakra, kolikor ga nahajamo v pljučih zdravih ljudi. Tu gre za nekakšne notranje raztopine v človeku, ki imajo velik pomen za njegovo zdravje. Podoben učinek pa imajo tudi kovine, ki jih nosi človek na zunaj, n. pr. v podobi prstanov, verižic, zapestnic, uhanov itd. Znojne žleze v koži vsrkavajo redko raztopino teh kovin in jo dovajajo telesnim stanicam.
Če tedaj ljudje nosijo zlat in srebrn lišp, ni to samo nečimrnosti ustrezajoč razvrat, temveč stvar, ki ima svojo biološko koristno stran. Tudi uporaba srebrnega pribora ima svoj globoki pomen, ki so ga temno dojemali že v najstarejših časih. Sedai razumemo, zakaj so v prejšnjih dobah, ko higienske razmere niso bile tako razvite kakor danes, prinašali novorojenčkom srebrne čaše v dar. Kemika, profesoria Freundlich in Soll-ner, sta ugotovila nedvoumno, da se zlasti srebro v vodi topi in da ga vsi predmeti, s katerimi prihaja v detiko; z-lahkoto vsrkavajo. Prav tako ■ nedvoumno so se bakte-
Meteorološka postaja na Severnem tečaju
najhujši zimi proste. Jeklene železniške proge se daljšajo čedalje bolj proti severu in dolga polarna zima njihovega obratovanja ne more prekiniti. Vzdolž cest in železniških prog pa prodira človek v polarne pasove. 2e so se prvi pionirji naselili poleg teh prometnih žil, industrija in trgovina jim nezadržno sledita,
v najhujšem mrazu rasejo betonske stavbe
iz snega — pod plaščem, ki vzdržuje toploto. Tako si znanost in praksa pomagata z vsemi mogočimi novimi načini, da postaja človeku v polarnih predelih celo v nekoč ubijajoče enolični zimski noči življenje čedalje bolj znosno, civilizacija prodira dalje in dalje ter si osvaja že zadnje prazne prostore zemeljske premičnice.
riologi prepričali o baktericidni (bakterije ubijajoči) lastnosti srebra in zlata ter jima nekega zdravju koristnega pomena nikakor ne odrekajo.
Kmetje v Lisičji luknj> plačajo vse drugo rajši nego davke, zato se naredko zgodi, da pride v hišo za davčnim -zterjevaicem sodn izv rševa'ec.
Tako je prišel ta nekega rine v hišo kmeta Cmača. a prav tedaj, ko je v veži hotel potrkati na vrata čumnate, je kakor vkopan obstal n posluhn:!. Zakaj z čumnate ;je zaslišal glasen, hteč jok. vmes pa nerazločne tožeče vzklike. Sodni izvrševalec ki ni imel na čepic-: ramo utadnega znaka temveč tud srce v |»rsr'h, je že nrslil: »Snet sem prišel ob nepravi uri. če že ni tu nič drugega nego solze.' Kljub temu ie poskusil vrata lahno ">dnreti. da bi vidri, kaj prav za prav ie :n ali se morda ni zgodila kaka nesreča In gTej! Sredi čumnate je st*!a mrliška postelja n na. njej je ležal kmet Crnač z zatisnjenmi očmi ;n s prekrižanim; rokami Hi s čisto belim, obrazom. njegova žena je pa klečal? med svečami in skrivala ohra« v posteljno riuho.r-
»Mi boste že oprostili « je dejal sodni izvrševalec. ko je počasi in previdno vstopil m izrazil kmetic1 sožalje »da me je uradna pot privedla prav danes k ««am. A dalo-se bo že vse lepše napraviti nego kaže.« In začel ii je razlagati, da namerava zarubit' le take Predmete ki iih najlaže pogreši da rrrti rre bo treba jemat: kar takoi živil :z kašeeali ceio živme-z hleva »Ko vam je že "umr! moz.« je nadaljeval. >va«; bo najmanj tr'o. če b;m njegovo obleko njegove čevlfeln klo-b"k. mrrds tud Se njegovo omatfJ:'"^ česar tudi ne boste več potrebovali." ižjSž--'njegOvd pes/teljo, na kakater; je umrl.«
»Moj Bog,« je težila kmetica, »na mi vendar ne boste vzeli najlepših Spominov na moža.« in poskušala ie sodnemu .izvrševacu na dolgo n široko razložiti, kako zelo .ie ljubila svojega moža in ne bi mogla ničesar pogrešiti od njegove zaoušeme Tedaj i i je sodni izvrševalec predlagali na i s".m,a določi reči. ki jih lahko zarubi. "toda' ena ie de-ja^aV . ; : "'•' ''
»Saj ne "morem prav Ts'ch«n» reč-' d?ti. ne bodite vendar tako neusmiljeni " promama vdova sem!«'
Da bi bila siromašna, ie'menil .sodni' izvrševalec. pač. ne inore trd"ti im >_ vendar hišo. polje m fozd. vše to jg po. moževi fmr.ti samo njeno. Tedaj So pač imela tudi nekaj za državo in za splošnost.
»Niti jsmea. ne morem, pogrešiti« mu ",e odvrnila.in glas .ji je trrp^sto zamene! .»Samo pomislite, koliko stane pogreb in k;ko težko se prebije sama vdova.« . Sodni izvrševale, je molče.sti' gledal .zdaj mrliča zdaj vdovo, potem .spet. d "Igo. zam š-Ijeno.v tla. kakor bi si sam pri. seb- m s'il: Kakšno .zoprno službo vendar imam; da..dev-i jem ljudi, ki so v stiski., iz kt;ie — Tznmada je dejali . »Žena. danes vas. pustim seimo Hi pridem spet. šele .po, pogrebu «. .	.'., • ■
■ A še preden se: je utegnil-obrnit;- k vratom, je v- mrliSck-Posteiii -.pripelo šumeti - kakor bj bile v -njei-miši hi-podgane; in- vide! -je.-, da ee-mrlič nenadno prav<-poč«r- dv ga eči-ste* hotno široko - odpre* grozeče -dvigne« -roko ->n spregovorj?- v-'--- r
»Tako resnično kakor živite._pravt Gospod: Kdor mrtvemo za njegovim hrbtom zarubi
Japonske pssdmosti
»Neki mož je šel, da poišče pomlad, toda romal je dolgo skozi gozdove in čez polja, ne da bi jo srečal. Ko je dospel domov, je zagledal pred nekim oknom vejico cvetoče slive in tedaj je spoznal, da je bila prišla pomlad k njemu.«
Ta prilika nam kaj dobro označuje življenjsko modrost in narodni značaj japonskega človeka, ki je navajen, da priznava to, kar je najpreprostejše in najbližje, kot zdravo in naravno.
Japonski dom je nizka, lesena stavba in ima en sam velik prostor, v katerem predstavljajo slamnjače, miza ter s cvetlicami in kakšno sliko okrašena duplina vso opravo. Gost zaman išče postelj, kajti podnevi so slamnjače skrbno shranjene in jih raz-lu, zvečer pa prihaja policija v hiše in pregleduje. da li so stanovalci zadostili zahtevam po snagi.
Preprosta kakor japonski način bivanja je tudi japonska prehrana. Japonec si privošči mnogo surove hrane, a na leto ne poje več nego tri do štiri kilograme mesa. Eno njegovih glavnih hranil so ribe. V vodah okrosr otoškega cesarstva love dati r\s nad 2000 vr?t morskih prebivalcev, prostro po tleh šele tik preden odidejo spat.
po-, tel jo a!: spravi v stHko njegovo vdovo, temu nai že nri živem telesu zenje roka in njegova duša za vse večne čase zapade Imel'ču.«
Sodn; izvrševalec se je b'ed od strahu opo-tek.e1 v kot črnim"" to -n se pomiril Je!e, ko je mrl č ležal sipef ste^nlen nerremčpo z zanr-timi očmi. in s prekrižanimi rokami na postelj.. Zd1 jc: se ie pa zavedal da se vdova ni b'l?. kar nič nre«+n^:la spričo zhu:enega mrtveca, kar b- č'ovrk v tikem trenutku pri-čakova' in ie bila tud" zdaj za čudo bre?-bržna Sodni' izvrševalec ie v:de' tudi to. da :e mriiču na nekaterih me^t h izginila vsa bledost ;n ko ie pogleda' natmčne'e. ie spoznal da ie V! mrtvi kmet. g'ej oa spaka ves posut z mr,ko.
Zdai se je pa so^n1 izvrševalec v trenutku zbral Priče' se ie smehljati n kmefci dejal:
»Imeli ste Jabega mrl;=kega oeledn;ka T? b vam bi vend r moral novedit di vaš mož še zmerom ne mor« nrenfsti ščinanja « ln že ie kmeta t?ko mo^no v"č nnil v !;<-p da mu ie žVlienjnka rdečica v treni.ttui planila v nhraz.
Pred preklin ja ie v<tiiaioč'm mrtv ecem s je. na «odni- izvrševalec zanol si-kniič da ne h< n"hče 7 o!mi otinavi' mestn niegoveg« suva =e dotnkn;l svo'ega uradnega znaka na čep'C in de ;al- »Sod:^;, n; zmerom t^ko lahko spe-Ijati na led kakor ste mš'il A ker ste spet čž ve!- in boste 5e potrebovali obleko čevdfe in" *om'arn n posteljo bom dober z v<im: in boftt• nšftiesto- vaše stare krame vzel iz hleva 'am<v ri^jleprepa vola.'«
fo.i£eh Sesedah je -Sei-voi- in opravil .sivole delo.	(Po Kolvrelu.)
Tujec, ki pride na Japonsko in ga pozove kakšna rodbina v goste, ne sme pozabiti, da si ,pred obiskom ogleda nogavice zavoljo morebitnih lukenj, kajti pred vrati mora čevlje odložiti, da ne pomaže niti prašek skrbno očiščenih tal. Japonec pazi zelo natančno na snago. Rad se koplje in vsaj dvakrat na leto poskrbi za zakonito določeno veliko čiščenje v hiši. Celi mestni okraji vihtijo tedaj, običajno kakšno nedeljo, metle, prenašajo vedra z vodo in vse preobračajo. Moški ostajajo tedaj po navadi doma in vneto pomagajo pri tem de-Poleg riža prihaja na japonske mize tudi mnogo školjk, soje in morskih rastlin. Jedi pripravljajo brez- začimb, da ohranijo svoj naravni okus. Posebno važnost polagajo na »ubranost posodja«. Riž jedo n. pr. vedno le v črno lakiranih krožnikih.
Velik del japonskega ljudstva je včlanjen v društvih pesnikov, a vsako leto, na
novoletni dan, razpisuje cesarski dvor tekmovanje, pri katerem dobe najlepše pesmi z določeno snovjo nagrade. V posebnih hišicah strežejo Japonci samim sebi in svojim gostom s čajem, toda to s predpisanimi ceremonijami, ki dokazujejo profinjenl estetski čut tega ljudstva.
Prvotno prebivalstvo japonskega ctočja — Ajnujci — je danes zavoljo nezmernega uživanja alkohola in tobaka že skoraj izumrlo. Drži se samo še zavoljo tega, ker je pod državno zaščito. Japonci sami so iz tega potegnili potrebni nauk in se varujejo takšne nezmernosti. Sedaj, v vojnem času, odpade na vsako družino kvečjemu liter alkohola na mesec.
Naročite se na romane Jobre knjige"
Nepremičninski trg v septembru
Zanimanje za nepremičnine je v septembru v primeri z avgustom in julijem poraso. V zemljeknj žnem uradu ljubljanskega okrajnega sodišča so v septembru vp:sali mnogo več sprememb lastnine na nepremičffnah kakor v prejšnjih dveh mesecih. Razen nakupov so vpisali tudi večje število prenosov lastnine v primerih, ko so staršii prepusti imovino svo-};m orokom. sami pa. eo se umaknili na užitek. Mestna občina ljubljanska je od raznih lastnikov v Ljubljani prevzc'a ob :zdsji gradbenega dovoljenja za ceste potrebni svet. Vida M o -z e t i č e v a . stanujoča Pred Škofi jo, ji je odstopila v kat. obč. Zgornji Si&i parcelo v izmeri 123 m8. Rajko Sajovi c, posestnk v Škof ji ulici, ji je odstopil trav n ško parcelo v kat obč. KarlovSkem predmestju v izmeri 509 m*. Ivan Skubic, posestnik na Vel kem stradonu, ji je odstopil travniško parcelo v kat obč. Karlovškem predmestju v zmeri 76 m*. Minka Smoletova, posestnica na Opekarski cesti, ji je odstopila v kat. obč. Trnovskem predmestju vrtno parcelo v izmeri 84 m*. Inž. Vinko Košr, posestnik na Tržaški cesti, ji je odstopil v kat. obč. Poljanskem predmestju dve vrtn: parceli v skupni izmeri 457 m'. Viktor Damjan, višji davčni kontrolor in posestnik na R:mski cesti, ji je odstopil v kat. obč. Viču travniško parcelo v izmeri 70 m*. Frančiška D c b e v e c , dr. Jakob Debevec, Nada Debevec in dr. Rorna Debevec so ji odstopili travn:ško parcelo v kat. obč. Viču v izmeri 198 m1. Leopold in Ida N a g o d e, posestnika na Tržaški cesti, sta ji odstopla v kat. obč. Trnovskem predmestju parcelo v izmer: 21 m5. Ana Roto-Va, pofcstriica in trgovka na Mestnem trgu, ji je odstopila v kat. obč. Viču travniško parcelo v izmeri 64 m*. Državni zaklad kraljevine Jugosiavje ji je odstopi v kat. obč. Poljanskem predmestju dve vrtni parceli v izmeri 1169 m1. Vsi odstopi so bili brezplačni n bremen prost.
Antonija L i k a r j e v a. sopcsestivca v S'a-pah pri Šmarju je prodala Francu S k u S c u, železničarju v Slanah, njivsko parcelo v kat. obč. SLapah v izmeri 236 m1 za 4000 lir.
Janez B e r c o n, posestnik in delavec v Vevčah, je prodal Ivanu Kolariču, dclav-cu na Mestnem trgu. nj"'vsko parcelo v izmeri 270 m1 za 1890 lir. Francu škoflancu, posestniku v Dev M, Vi Pol tu. njivsko parcelo v :zmcr: 274 m! za 1918 lir. in Mariji Novakovi, posestn:c; iz Zgorn je Zado-brove. njivsko parcelo v ka*. obč: Zadobrovi v izmeri 529 m5 za 2909 lir Kupna pogodba je bila gklenjena že julija 1940.
Franc Knez, posestni v Velk: Star' vasi, je predal Ludviku Rodctu, elektrotehnku v Grosupljah. pesnikovo parcelo v kat. obč-Stari vaei za 1140 lir. Parccla meri 2150 m'
Anton Plani nšek. poses'n'k v Dražev-n:,ku. je prodal Mariji V i d m a j e r j e v i, trgovki in pocestnici na Sv. Petra naspu. c<vIpo rarcei- kjt. obč Po-ivr-rcK: v -zmeri 5330 m5 za 60000 l:r. Amalija B o n č e v a. zasebn:ca v Kettejev1 in Anica Jontesova. zascbnica z
ulici
Resijeve ceste, sta prodali Antonu Adamcu, snu po9estn:ka,na Spodnjem Blatu pr Grosupljah, parček) v kat. obč Spodnji Šiški v izmeri 359 m- za 64.620 lir.
\ndrej Kaiser. hišn: posestnk v Drav-ljah je proda! Mar ji B a r a k s a d i č e vi, trgovki v Dravljah. gozdno parcelo v kat. obe. GTincah v izmer 5164 m! za 10.000 i r.
Vinko Berčič. trgovski poslovodja v Bib-niški ulc- v Mostah, je prodal Angeli Pu j s-di r j ev i. uradnici iz Dobrovške ceste, nj-v-sko parcclo' V kat. obč. Mostah v izmer' 833 m5 za 20.000 It.
Jcžef Lenarčič, posestnk v Zunanjih goricah, je prodal Frančiški Erbežniko-vi, posestn:ci :n trgovki, v kat. obč. Brezov ci njivsko parcelo v izmeri 2940 m* za 4000 lr.
Leopold K e b e r železniški strojevodja v pok; v Zgornji Zadobrov. je proda! Ivani Puharjev:. zasehnic v Zgornji Zadobrovi, njivsko parcelo v izmeri 891 m! in h šo v kat. obč Zadobrovi za 55.000 lir.
Frančiška Cernetova. delavka v Vevčah je prodala Štefan ji Kepov:. trgovsk sctrudnici v DeV. M. v Polju, travn ško parcelo v kat. obč. Kaslju v izmeri 1054 m5 za 30.000 lir.
Karolina Cernetova. žena tovarn'škega ključavn'čarja v Vevčah, je prodala Lenartu
S m r e k a r j u, posestn ku in mesarju v Vevčah. pašn;ško in njivsko parcelo v kat. obč. Kašliu v skupni izmeri 6355 m: za 11.020 iT.
Karel K o c i j a n. kroiašk- mojster na Dolenjski cesti, je prodal Jožetu Kramarju, delavcu v Gumni:ču nri Škofljic;. travniško parcelo v kat. obč. Rudniku v izmer 764 m! za 10.000 lir.
Fran D e ž a n. delavec v Drefndenu. Grosoe-garten, je prodal Alo;z:ju Dežanu, natakarju v Mavrerjevi ulic:. njivsko parcelo v kat obč. Stožicah v izmer 190 m! za 6000 lir '
Alma Baumgartenova. posestmea v Ul ci 3. maja. je prodala Lott Horsetz-kvjevi. possshrc-" na Fužinah, bivajoči v Wolfovi ulici, sedmino svoje hišne in dvoriščne nepremičn ne v kat občini. Kapucinskem
predmestju za 343.000 l*r.
Antonija B r i c 1 j e v a , vdova po sita v beri ku iz Ketnikove u'ice. stanujoča v Vipavče-vi ulici, je prodaln Ivanu Bart 1 u . ravnatelju mestne plmamc rra Resl.ieri cest. n;:vcf:o parcclo v kat. Obč Poljanskem predmef-tju v z-meri 559 m1 za 61.490 lir.
Družba sv. Vincencija Pavelskega za prostovoljno oskrbovanje siromakov in za varstvo m!ad ne v Ljubljan: je prcd -la Josipu Olupu star., trgovcu na Starem trgu štev. 2, Njivsko parcelo v kat. obč Po! lanskem predmestju v :zmeri 319 m! za 49.500 lir. Slednji je to parado in 75 m5 svojeca vrta v soseščini cdst<-p:! ircstni ob; o< ljubljanski brezplačno /.a . cestne potrebe.
Radovan Stare. posestn:k r u'ici. je proda! F.gidiju J e r a s u . Cril-Metodovi ulici. nji\sko parcelo v obč ŠempetTfkcm predmestju I. v zmeri kv. m za 280.500 lir.
Petrarcovi trgovcu v kat.
502
Križanka štev. 74
Besede pomenijo:
Vodoravno:!, del Balkana, 8. ozdravitev, ureditev, popravilo, 15. mednarodni jezik. 16. pokrajina v Grčiji, 17. vrsta lahkega blaga, ,18. oblika osebnega zaimka mi, 19. zunanja, podoba, določena, oblika, 20. reka v zapadni Evropi,. 21. začetek že-, je. 22. portugalska kolonija y Prednji Inr diji, 23. pripadnik evropskega naroda, 24. del telesa, 25. mestece ob Trauni, 27. beograjski nogometni klub, .29. prepovedana, reč. 32. znak za kemično prvino, 34. znamka fotografskih aparatov (fon.), 36. obrtnik, 39. srh. vprašalnica, 40. pokrajina v Južnoafriški uniji." 42. prepir, nesoglasje,
43.	"beseda pod 41. navpično v italijanščini,
44.	poganjati. c!mit'f sei 45." grška črka, 47 cerkveni dostojanstvenik, 49." poganjek',* cima. 51. žensko ime, 52. sorodnik, 54i: vrsta teka, 57. čar,-Vabi jI vost, 59..-predlog. 60 bolezen. 61. kazalni zaimek,- 63. srti. kazaini -zaimek. 64-. - red. vrednotenje; 66-arabsko - mesto, 67. nemško mesto ob Donavi, - 68. vroč, -težek- zrak; .69. evropsko-klavno me3to.
Navpično: 1..letalec, 2. moško ime. 3. del kroga. 4. pisalna potrebščina, 5. gradbeni material,- 6. mejstqče v Dalmaciji. 7. znak za kemično prvino, 8. osebno-po-vratnl zaimekv19". začetek "črke fmeha "azijske državi.' 10 Z^vš Jo jfe s^rertiehll v ka-nrea ll: V<?let«k V Arrftbnl!!, 12. "kratica ia akadeMskl :ha saos1,. 13i «i>omIadanskr. nri3ad ' 14. vzhodnoafrlSkl vojak, 17. oaza4 21, oči-
ščeni kostni klej, 24. hrvatski pisatelj in politik, 26, svetloba, 28. del delnice, 30. podredni veznik, 31. glas ob poku, 33. uspeh V nogometni igri, 35. podredni veznik, 37. nasilni odvzem. 38. predplačilo, 41. evropsko glavno meito, 43. dodekaneški otok, 44. glasovi, kriki, pozivi, 46. japonsko mesto, 48. športna prireditev, 50. bog starih Rimljanov, 53.. mitološki letalec, 55. moško ime. 56. glej 37. navpično, 58. karta pri taroku, 60. pregovor, 61. risalna potrebščina. 62. pevski glas, 65. predlog, 66. živalski glas.
Rešitev križanke št. 78
Vodoravno: 1. Kragujevac, 9. rutenij, 15. Kobarid. 16. kepati, 17. N N.. 19. Golar, 20. košara. 21. kn, 22. Dob, 24. jer, 25. tapeta, 26. pre, 27. Iyan, 29. giniti, 30. Vraz, 3L di-rier 32. gorato, 33. hra$*. 34 Anam, 35. parada. 37. čvor. 38. tat. 39. koline, 40. let, 42. itd.. 43. Ur, 44. sokoli. 45. revež. 47. al, 48. limona. 49. Kopitar. 51. apatija, 52. no-votarija.
Navpično; L kandidatura, 2. ak, 3. Gog, 4. uboj, 5. Jafeh, 6. erar. 7. vir, 8. ad. 9. re-Šeto. 10. upati.n Tara. 12. eta. 13. ni, 14. Jan^z Trdina? 16 kopita, 18. novinar, 20. Kanade. 21. krasota, 23. Banat, 25. tiram, 26. pravi, 28. "nem 29. gorila, 33. vrč, 32. gaToria, 35' poikoj, 36. levit, 39. komi, 40. lepo, 41. teta;-« sit, 45. rov, 46. žar. 48. la, .4§, 50._ ji,	____________'


Mirko Presnele
(Ob prazniku popularnega glasbenika)
Izmed še krepko delujočih pevcev in glasbenikov obhaja 50ietnico svojega rojstva solist, kompcnis+ in pevovodja ter povsod znani Mirko Premelč, ki ga že 25 let poslušajo verniki frančiškanske cerkve, kjer s svojim mehkim baritonom dviga sloves kora. Ljubljančan je in je že v zelo mladih letih navdušeno gojil glasbe, predvsem petje. V prvih razredih realke mu je bil pevski učitelj Josip Pavčič. Ko je prestopil na učiteljišče, so se mu odprla vrata v glasbeni svet. Vodil je dijaški orkester, ki je izvajal tudi že slavljenčeve prve glasbene prvence. Mirka Premelča srečavamo v poznejši dobi v prenekaterih kvartetih, ka-
tere je sam učil. Zanimivo za Premelčevo umetniško čud je dejstvo, da se je mnogo bavil z risanjem, zlasti s karikaturami, katere so prinašali razni listi. Pod vodstvom p. H. Sattncrja je vstopil v frančiškanski cerkveni pevski zbor,kjer je tudi v godalnem kvartetu in pri klavirju mojstra cerkvene glasbe prebil marsikatero lepo glasbeno urico. Od tedaj sodeluje pr-i tem zboru še danes. Po maturi je odrinil ob pričetku prve svetovne vojne k vojakom. a tudi v vojnih letih je prepeval v kvartetih, omenimo naj le onega s Kovačem, Petanom in Povšetom.
Konec vojne ga je spet zajelo pevsko življenje, posebno tedaj, ko je postal učitelj in se posvetil pravemu pevsko vzgojevalnemu ln c j.nizat ornemu delu v l. 1919. Prevzel je vedsti o nekaterih ljubljanskih zborov in manjših pevskih formacij. Ko je prestopil v s:užbo k železniški direkciji, se je pevsko delo okoli »Sloge« nadaljevalo še ?. večjo vnemo. I eč let se je vozil po deželskih krajih, zlasti v pevsko gnezdo Šmartno pri Litiji (po dvakrat na teden), a ob sobotah in nedeliah zopet drugam. Dolga je vrsta zborov, oktetov in kvartetov, ki jih je učil ter prirejal nastope. Stalno je deloval tudi v Radiu Ljubljani od ustanovitve do danes. Prva leta je moral prav posebno nastopati s »šlagerji«; pel je v Berlinu na gramofonske plošče in nastopal v pra-l,ki. beograjski m zagrebški radijski postaji. V R.diu je bih izvajanih več njegovih skladb in harmonizacij. Kaj bi še več?
iskrenemu pevskemu prijatelju, neumorne-rru sodelavcu glasbe, želimo ob 50ietnici, da še n še vedri Slovence.
Naj nam ga usoda ohran• do tistih let, ko bo zoret harmonija sveta veza'a duhove in občutja dobrega in prerojenega človeštva!
Ivo P.
Ud

f?<
«• M
Pretikcr, anistično predavanje. Poročajo
nam: Z veseljem smo pozdravili vest, da je tudi tovarna »Motvoz in platno« v Grosupljem vključena v seznam tistih tvrdk, ki imajo pretikomunistična predavanja. Sami smo poskusili, kaj prinaša ljudem komunistična svoboda. Požgana in porušena tovarna, uničeni stroji, nad 250 družin brez zaslužka, to- so posledice svobod-r h dni. Tam. kjer je včasih delalo 300 ljudi, danes pospravlja ruševine komaj 50. Teh 250 nezaposlenih delavcev in uničena tovarna obtožujejo komunistično ravnanje, njih program: rop, umor, požig. S predavateljem. ki je 10. oktobra prišel k nam, f io spremljali naše hrabre borce na Turjak, v Pudc-b in Loški potok. Prišel je, da ram pokaže z odločno in kiepko besedo potrebo protikomunističnega dela, da tudi preii nami odkrije protinaredno delo OP. S turjaškimi borci smo tudi mi v duhu pri. segli, da bomo nadaljevali boj proti vero-lomnemu sovražniku in ne bomo nikdar verjeli njegovim obljubam. Sklenili smo, da hočemo biti in ostati Slovenci in zato zavedni protikomunistični borci. Zato odobravamo organizacijo protikomunističnih predavanj tudi v tovarni »Motvoz in platno«. zato z veseljem pozdravljamo vsako akcijo proti komunizmu, tuli pri nas na Grosupljem, želimo, da bi v naši sredi kmalu zopet pozdravili protikomunističnega predavatelja, da nam bo podal nekaj smernic in razkrival protinarodno in ne-sccialno delo komunistov in njih privržencev.
Mali oglasi
SLUŽKINJO
za kmečka dela, spreimem Naslov ogl. odd. Jutra.
2^478-la GOZDNI DELAVCI Ravnateljstvo državnih gozdov v Ljubi J nn! išče Eoedne delavce. Javiti se takoj v pisarni ravna-teljstv.-. v Knafljevi ulici 9-1	27615-la
SLUGO za razvažanje. dostavlja nje in pospravljanje pi sam. sprejmemo. Pošten in zanesljiv. Naslov dobite v oel odd. Jutra.
27649 la
KUHARICO
in kuhinjsko pomočnico Za par ur dnevno takoj sprejmemo. Naslov v og1
odd Jutra. 27705-la
ŠIV. POMOČNICO sprejmem Za stalno. — Plača na uro aH od komada. Istotam sprejmem pridno, pošteno učenko z začetno plačo. A.ER Novi tre 5-H. levo. od 10. do 12. in Od 2 do 4.
27715-la
GOSPODINJO
samostojno pošteno, ki trna rada. otroke, sprejmem (lahko samo čez dan) Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna goepod;n1a«	27718-la
GOSPA išče inteligentno gospo ali gospodično, ki bi ji pomng-ala v pisarni. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Zmožna*
27724 1 a ZA NOVOROJENČKA prodam več pripravnega perila po zelo ugodni ceni. Naslov v ogl. odd. Jutra.	27724-1 a
BOLJŠE DEKLE ki zna kuhati, sprejmem v dobro hišo k 2 osebama v centru me sta. Na-slov v ogl. odd. Jutra.	27679-la
IŠČEMO DELAVCA samostojnega b«rvar.1a ali začetnika, ki ima ve selje izučiti se za bsr-var.la. Naslov v ori oddelku Jutra. 27667 1 a
ŠIVILJO za šivanje moških Mo bukov, takoi sprejmem. BernSK Franc
cesta 47.	27740-la
< RNO SUKNJO
lepo, za manjšo postavo skoro novo. najboljše pred vol no blago. ln športni volnen kostum, prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra 27693-6
MARENGO BLAGO za moški zimski plašč— prodam. Ogled od 12.— 3. ure. Naslov v oglas nem odd. Jutra
CRN ŽENSKI PLAŠČ
in vetrni jopič prodam aH zamenjam Za protivrednost. Rožna dolina, c XXI.-16. I. nadstr.
27671-6 morske prašičke 25 kc-m. (z mladici) zelo usodno prodam s kletko vred. Ogled v opoldanskih in večernih urah Društvena ul. 23. Moste.	27727 6
lepo darilo za damo in gospoda — prodam. Naslov v ogl. ! odd. Jutra	27728-6
VAJENCA
za avtomohaniko. avto-mehanika, kleni'-j- kiju čaVničarja in strugarja takoi sprejmemo. Naslov v ogl. odd. Jutra.
27704 44
VAJENCA
marljivega, poštenega — sprejmem v trgovino z mešanim blagom Ni
damski plašč
balonski, nov. za srednjo vostavo. prodam. — Naslov v ogl. odd. Jutra	27700-6
moške čevlje	j
visoke, športne št. 43 iz
27698-6 crn površnik
in f rse čevlje nizke, dvojni podplati, št. 42. predam, oziroma zamenjam za protivrednost. St.-rl trg 28-1. desno
27729 6 SMUČARSKI DRES
ugodni ceni. Igriška 6, dvorišče levo 27706-6
DINAMO S V 0.5 A=3 W n luč proda-n Ažman. Domobranska 23.	27707-6
RADIO petcevni boljše znamke kot nov. poceni prodam Rogelj Javomiko"3 17 27708 6 MOŠKI POVRŠNIK predvoino blago, predam Naslov v ogl. odd Jutra	27709-6
PRODAM mizarfki skobelnik. do bro ohranlen Rožna do lina VTT-19	27711 6
PREPROGO skoraj novo Mu ta t 2.25 krat 1-25- orodam. Naslov v o?l odd. Jutra.
27712-6
OTOMANO
malo rabljeno prodam. Naslov v oel odd Jutra	27717-6
PRAŠIČA z3 rejn cca 40 kg. prodam. Novak. Ce>;ta v Mestni log 58. 2772P 6
JEDILNI SERVIS (ribji) srebrn, popolnoma nov. primeren za vsako darilo. ugodno orodam Ogled iz Prijaznosti v trgovini A. Demšar Kolodvorska 30 27719-6 ŠIVAT,NI STROJ pogrezljiv. malo rabljen nroda.m Krekov tre 11 dvorišče	27721 6
ŠPORTNE ČEVLJE za dijaka, št. 40 nepre močljive in ženske snež ke št 39 prodam. Naslov v ogl. odd Jutra.
■27722-6 DAMSKO JOPO zelo dc'go. volneno, moderne oarve. ročno delo podim Naslov v oglasnem odd. Jutra.
27723 6
2 KOLESI c'air V>> in moško, ter 14 kg ?imp .ugodno napro rM v trgovini -Ogled«, Mestn: trg 3 . 27725-6
ČEVLJE št. 42. visoke, z dvojnici podnlp-ti. malo noše-
ul„amlu ............. ne. predam. Tržaška ce-
slov v ogl odd Jutra.	29 pritličje, levo.
2774=: '4 |	27677-6
UGODNA PRILIKA Za gospodinje! Šivalni stroj Singer v dobrem
UČITELJA	! St3niu Za d0maČ0-UP?'
kitare iščem. Ponudbe j z navedbo honorarja in
Krom usnja, prod-m po I ženski in hlače pro
časa na ogl odd. Jutra pod »Kitara« 27641 3
ŠIVALNI STROJ
pogrezljiv. z okroglim čolničkom. v brezhibnem stanju ugodno pro dam Nova trgovina. — Dunajska 36. nasproti Gospodarske zveze.
27564-6 OTROŠKI VOZIČEK globok, prodam. Korsn-čan. Svetosavska 14.
27691-6 MOŠKI POVRŠNIK prsneren tudi Za ženski plsšč in nekaj rjuh — predam. Naslov v o»las-r.- m odd Jutra.
27692 5 DAMSKE ČEVLJE
2 para. popolnoma nove št. 37-38. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
27696 6
rabo zamenjam Ostalo doplačilo Po dogovoru. Naslov v ogl odd. Jutra	27680-6
'"ENSKO KOLO prodam Poizvedbe od 1. do 3. ure. Naslov v ogl. odd Jutra.
27631-6 i tel1«
d?m Naslov v ogl odd Jutra.	27731 6
DAMSKI PLAŠČ
krasen volnen, temno moder, dežni plaxč. in čmo svileno ob!<ki z brokatnim v?o-cem vse prvovrstno prodam — CigaletOVn 11 TT Wo
27732 6
KOMBTNEŽS in h a*k" nove pred vojne. 8 garnitur, p-o-dam Naslov v ogl odd Jutra.	27737-6
MOŠKE IN DAMSKE spodnje hlače in maje. nove. pr-dvojne 6 garnitur. p)->dam Naslov v ogl. odd Jutra. 2773R-6 PRODAM
2	moški suknji v do brem stonju in blago za moško obleko Poizve c-e Casar. Me=tni trg 11 TI nadstr od 1. do Pol
3	ur"	27739 6 ivrošKI PLAŠČ
dobro ohranjen ugodDo prrdnm Naslov v oglasnem o-1d Jutra. 27741 6
KLAV HARMONIKE razn:h znamk in veliko st.5 prod* Stanko Karlovšek Knaf! ieva 8 — prej Dvoržik^va.
27742-6 ZIMSKO SUKNJO črno. lep črn suknlič, damski kožuh in 4 me tre roža ne svile proda.-r Naslov v ogl. odd. Ju tra	27733 6
OTROŠKI VOZTČEK globok, predvojnv dobro ohranlen prodam za lir 4500 Naslov v ogl- odd. Jutra.	27743-6
RJUHE dobro ohranjene pro. dam Naslov v ogl odd Jut,-a	27744-6
NOVO OBLEKO iz kočevskega blaga, za srednjo postavo, n rod i m Ogled od 12. do 15. ure N-slov v ogl. odd Jutra	27746 6 KOLO
S*eyr Waffenrad. dobro ohranjeno, nova pnevmatika. prodam. Ogled od 12. do 15. ure. Naslov v ogi. odd. Jutra.
27747-6
znamke
predvsem evropske, kupim. Ponudbe na oglas, ni odd Jutra pod «Ev ropa«	27000-7
t.JUBLJ zvon
posamezne letnike od 1. 1881—1917 ter 1(333—1941 iščem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »7Mra_
COREX DOZO
aH slično za razvijanje zvitih filmov, kupim. — Prinesti v drogerijo Her mes. Miklošičeva 30.
27678-7 ,
GOJZER1CE	1
št. 40 dobro ohranjene, kupim. Naslov v oglasnem odd. Jutra.
27541-7
aparat
za sobno veslanje kupim Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Plačam zelo dobro«
27611-7
za snežke
bele ali škorenjčke štev. 26 27 dam domač krompir. Pismene ponudbe n- ogl- odd. Jutra pod -Kr mpir«	27674 7
KLAV. harmoniko kupim. Ponudbe z opi-sorr; ln ceno na oglasni odd Jutra pod šifro Zn.mki.	27676 7
KUPIM 16 mm kino snemalni aparat. Naslov v oglasnem odd Jutra.
27730-7
POSNEMALNIK
8—12 litrov, kupim za prot vrednost aH za denar Naslov v ogl. odd. Jutra.	27734 7
VOLNENO BLAGO za dam-ko obleko, lepe barve, kuolm takoj Na. slov v ogl. odd Jutra.
27735-7 OTROŠKI PLAŠČEK za 2 letneea otroka, volnen. dobr" ohranjen le pe barve ter predvojno flanelo takoj kupim Na slov v ogl. odd. Jutra.
27736 7
SESEE0S
Prevodi, prošnje, prepisi razmnoževanja informacije
»SERVIS BIKC-3elentmrgnva uii«» telefon M 210?-
SLIKO
mojstra Jakopiča, manjšo. prodam. Na ogled v trgovini »Umetnost« Kolodvorska 30 27694-6
ČEVELJČKE gojzerje. prvovrstne za 9-letn.ega, prodam. Na ogled "Šiška. Zeleznlkar. jev.i 14-1.	27695 6
ŠIVALNI STROJ prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 27697-8
ŽENSKI PLAŠČ temnomoder iz finega predvojnega blag3. lepo krojen še nov. za srednjo vitko postavo, pro da.-n Naslov v ogl. odd. Jutra.	27682-6
MIŠI. PODGANE in ščurke zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v drogeriji Kane. Židovska 1.
27550-6 PORCELAN SERVIS Za belo in čmo kavo za 12 cse'o, nov. nerabljen ter ženske semiš čevlje št 40, prodam. Igriška 6. dvorišče.	27669-6
ŽENSKO KOLO dobro ohranjeno in CL_a-tonično harmoniko sko. raj novo, prodam ali Za menjam za dober radio-aparat. Naslov v oglasnem odd. Jutra.
27670-6
MOŠKE MAJ f F.
triko, predvojne, hlače in blago Par moških srajc, prodam Naslov v ogl. odd. <Tu'--a. 27689-6
RADIOAPARAT prvovrsten, prodam. Na ogled v knjigami Janez Dolžan Stritarjeva ulica
27672-6
PRODAM
2 gugalna konja. 2 pa ra visokih ženskih čevljev št. 36 in pol. sko-rai novih. Naslov v ogl. odd. Jutra.	2768-4 6
DAMSKE ČEVLJE sive. sem-š. popolnoma nove. moderne športne
št. 38. prodam. Naslov
v ogl. odd. Jutra.
27686-6
ŽIMO
za 2 žimnici aH kauča, i:ovo. prodam. Vinšek. Dunajska 6. dvorišče.
27683 6 j
GRADL
predvojni za 2 žimnici I in blago za par mošk h srajc, prodam. Naslov v oel. odd. Jutra. 27600 6 '
27001 -7
ČISTE CUNJE kupuie »Papirocel«. Lepo dvorska 23.	27237-7
PERZIJ. PREPROGO ali pirotsko od privatnika. k'.ipira. Ponudbe na ogi. odd Tutra rod »Dobro plačilo«	27322-7
KONJSKO SENO dobro ali deteljo kupim ali zamenjam za želez-nino Trgovina Zaimka cesta 21.	27572-7
STEKLENICE različnih vrst kupujemo Dobro plačamo Na Va šo željo Jih prevzame mo na domu. B Gužtm. Vodnikov trg 2
.1 318 N -7 KRZNENE PLAŠČE lisičje boe dobro ohranjene. kupuje krznar-stvo Rot Mestni trg 5 J 401 7
BICIKLE
in plsaln* stroje kupimo proti dobremu plačilu. Merkur Puharjeva 6.	27701-7
ZELO DOBRO plačamo za. Leicn retino ali slični fotoaparat, radio. preprogo, damski kožuh in klavir. Naslov v ogl odd. Jutra
27703-7
ZAMENJAM
zračno in svetlo enosobno stanovanje v centru (na-iemnina zelo nizka). za 2—3 sobno, tudi izven centra. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Protiusluea«.
27364-21
LEPO SOBO
oddam gospodu za Bežigradom. Naslov v ogl. odd. Jutra. 27665-23
zakonca
uradnika m ma. iščeva opremljeno sobo najraje v sredini mesta, po nož nosti s souporabo kuhinje le za zajtrk. Po potrebi pospravljam sama. Prosim ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačava dobro in točno»
27625 23a
železničar
samec išče za takoj aH pozneje skromno oprem ljeno sobo (sobco) po možnosti z uporabo kuhinje enkrat na dan. S kurivom prispeva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kurivo«
27666 23a 2 GOSPODIČNI ves dnn odsotni iščeta t 1. novembrom preprosto prazno ali opremljeno sobo Ponudbe na orla s nI odd. Jutra P<^d »Odsotni«	27673-23a
železničar uradnik, najvej odsoten išče kabinet al: sobico v bližini glavn. kolodvori takoj alt pa s 1. novembrom. Kot .oprema ml zadostuje samo postelja. Cen.1. ponudbe na na slov: čeme. Petra reova (Komenskega) 24.
27635-23a OPREMLJ. SOBO s štedilnikom iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blago« 27659 23a
VAŠE hOKAVICE
in usnjene čevlje, vse iz delke iz usnja barvamo m sem-š čevlje čistimo po najnižji ceni Džemal Hairula Mestni trg 11 J 340 N 37
OGRLICO
13 peri sem izgubila 17. X. dopoldne od pošte do sodnije. Poštenemu najditelju dam nagrado. J. M. Kersnikova 8-1.
27710-37 DAMSKI DEŽNIK nerv, rjav, s7tlen. je bil vzet med alarmom 8.. v nedeljo zvečer iz garde robe kavarne Nebotičnik. Poštenjak naj ga vrne garderoberki.
27683-37
KLORUCARNA
„P A J KM
Vam strokovno osnažt, preoblika ln prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavnica.
Se priporoča
RUDOLF P A j R - LJUBLJANA,
SV. P^TRA CEST* ST 38
MIKIjoŠiČEVA CESTA ST. 12 (Nasproti hotela Union)
D. Goebeler:
15
m mm<
Roman
Cilika se je hotela izprva braniti. Nejasne misli so ji rojile po glavi. Ko bi me Poza videla, ali pa stric Heinz ali — otresla se je. Kaj bi si neki človek tolikanj težil srce. Malce zabave. troh;co maškara-de, kakor so si jo časih pripravile v zavodu. tam ni bilo to nič redkega. Sredi premišljevanja se je mahoma oglasila ura. in Cilika se je zdrznila. Ze pet? Obrnila se je k prijateljici: »Čuj, koliko časa se bomo neki zamudili, kaj praviš?«
»Zamudili že. zamudili, a saj ni treba, da bi ostala do konca. Zastran mene si lahko ob devetih spet doma.«
»Torej bom vendarle pozna? Ce je tako, bi jim rajši sporočila, da me ne bo.« Vzdfg-nila je slušalo, dobila spoj in oddala naro-t čilo. »Takoj povem gospe prednici,« se Je začul glas sestre Renate, »rekla je, da se vrne kmalu po sedjnih.«
»Pojdiva torej,« je reVJIa Mia, ko je bil razgovor končan.
Evgen in njegov prijatelj sta že čakala pred postajo. Predstavili so se, a v Ciilikino začudenje samo s krstnimi imeni. Raoula so taikoj dodelili Ciliki. BiH je kaj bedast
gospodič, Cilika je to dognala že čez n koij minut. Najrajši bi se bila vri i i a. ZJaj to seveda ni bilo mogoče. Sil so v neki zabaviščni park, kjer so frčale velikanske S'---galnice, se suikali vrtiljaki in vab-il šo ori za kockanje. Vriskanja in smeha je bilo v vseh lopah na prebitje. Tudi Cilika se je smejala in si vendar ni mogli kaj, da jo ne bi spet in spet obhajala m'sel: Zakaj se prav za prav smejemo?
Mahoma jo je obšel čuden nemir. Hotela ga je potlačiti, toda nemir je rasel in Postajal čedalje hujši. Se malce, pa je vedela: Proč odtod, proč — kamor koli, samo proč!
♦
To je bilo baš v trenutku, ko je Ahim Burger z naglimi koraiki zapustil avtobus in odhitel proti hiši. Srce mu je bilo polno radosti in ponosa, oči so se mu svetile. Popoldan mu ni bil prinesel samo razburjenja, ampak tudi priznanje. Solger je hotel nadaljevati vožnjo proti Noritmiberku v njegovi družbi, da bi spotoma še naprej razpravljala. Namignil mu je bil marsikaj, kdo ve, miorefbdltd dobi kmalu klic rfia kako
vodilno mesto, in potem--! Ciliika! To
bo gledala, kadar zve, d., je cilj nemara bližtji, nego sta kdaj mislila. Svatba, združitev za vse življenje! Pospešil je korake in sam pri sebi zaimrmral: »Nesmisel, saO še ne morejo biti doma, najbrže so se pe-
ljali v Parec. Nu, nič ne de, s+op mo ta čas v dečji dom m si oglejmo drob ž.«
Dva, tri skotke, pa je bil na vrhu st-op iic in v veži. z ja -nim, skoraj de~kim sm h m je pomolil sestri Renati roko: Da. evo ma, sestra, podvizal sem s?, da p.idem še za časa na poročanje. Seja je b la zelo roio-vitna.« Ko sta se vzpenjala po st pn c-h k otroSkim sobam, je s kratkimi bese'ami povedal, kako in kcj. Sestri so se za etil-oči: »To je lepo, igorrod doktor, bbko si mislim, kaiko ponosni in srečni ste morali biti!«
»Ponosen ne, sestra — a srečen? Da, iz vsega srca. Srečen in hvaležen, da znam in morem nekaj, kar bo otroškim življenjem v korist.«
»In kar jih bo reševalo, saj jih že dan s* rešuje. Kako bosta gospa prednica in gospod profesor vesela!«
»Mislim si. Takoj pojdem dol k pristajalni brvi, da jih počakam. Kmalu po sedmih se morajo vrniti z vožnje.«
»Gospod profesor in gospa prednica d^. gospodična Cildlka pa pride šele pozneje, ni doilgo, kar je telefonirala.«
»Telefonirala?« Ostrmel je. »Kako pa to? Alš mar gospodična Cilika ni —«
»Gospodična Olika se je peljala v Zehlemdorf h gospodični Hofanovi MMiim,
revna vajenka
Je Izgubila v soboto zve čer med 7. in 8. urD od Evrope do Napoleonovega trga svetlo sive moške hlače. Poštenega najditelja P«*'-odda proti nagradi v frl zer ketn salonu >Ivanka« Dunajska c. 15. 27675 37
Obvestila Slovenskega Rdečega križa
Obvezni sestanek za bolničarje in bolničarke Slovenskega Rdečega križa vseh letnikov. V nedeljo 22. oktobra bo ob pol 10. dopoldne v dvorani Zavoda za sociainu zavarovanje delavcev (OUZD) ra Miklošičevi cesti obvezen sestanek vseh bolničarjev in bolničark. Udeležite se zanesljivo!
Pczivi: v poizvedovalnem oddelku Slov. Rdečega križa, Marijin trg 5. naj se zg.a-»e sledeče osebe ali njihovi svojci: Bač.ir Rafel. Cvetkovič. Šubic Joža. Trbouc Josip. Brajčič Jela. Sumenjak Slobodan, Malnar Anton, Gregorič Ivan, Jovancr ič Ljuba. Jesenovec Ivanka (svojci). Tnal r, Dolar Fani. Mašanovič Mhajlo, Vršič Justina. ing. Zunac-Logar Sofija, Po;ačn:k Marija. Jelena P. B jelič (svojci). Mihevc Franc. Žužek Ciril.
Navodila protiletalske zaščite
Lastnik zaprtih prostorov, ki jih i eno-stavnim orodjem n) možno nasilno odpreti mora zagotoviti možnost takojšnjega dostopa v slučaju nevarnosti, najbolje ta Ko da hr..ni ključ oseba, ki je vedno v bli lini.
Nadzoruj od časa do časa sam, če je za temnitev tvojega stanovonja v redu. Pojdi iz hiše in se prepričaj, če iz stanovanja ne prihaja kaka svetloba. Poškodovane zatemnitvene naprave popravi takoj.
V zaklonišču najmlajši odstopijo sedeže strejššm, zdrav: bolnikom in moški ženam saj to je eno osnovnih pravil dobre vegojel
Zaklonišča je treba od časa do časa prezračiti. Ako imate v zaklonišču stalno nameščene odeje, jih je treba redno {stepati. Pitno vodo menjati vsak dan!
KINO SLOGA	Tel. 27-30
Nadvse zabavna kmečka burka
CE MOŽ GOSPODARI... Volker von Collande, Josef Steber
Predstave: ob 16. in 19. uri
KINO UNION	Telefon 22-21
Danes zadnjikrat!
Sijajna satira iz časa pojava Hallevevega kometa
PRED SODNIM DNEM Rarl Skraup, Susi Nicoletti, Hans Holt Predstave ob 16. in 19.15 uri
KINO MATICA	Telefon 22-41
Prekrasna Žarah Leander v revijskem filmu
PREMIERA K. Martell, T. Lingen, A. Horbiger
Predstave ob 16. in 19. uri
HRANltn<>.	l#Z^idUBLdANA
V V". J ' ' . '____' . ... i •>-..-»-	\rij
-VsiPISAR KAT/'• '.SKLADISeE^-JT '•'.'-.r- tf|DOVDANSK.A'"CESTA V:18
— svese m
KUPUJE IN NAJVIŠJE PLAČA
»A L P A« HRANILNI PROIZVODI
LJUBLJANA, VIDOVDANSKA ŠT. 18
Zahvala
Vsem. ki ste sočustvovali z nami ob smrti naše ljubljene soproge, matere, stare matere in tete, gospe
soproge pekovskega mojstra
in jo v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti, naša najprisrčnejša zahvala.
Osobito zahvalo smo dolžni 5. gg. dr. Snoju in župniku Vindi-šarju za versko tolažbo v poslednjih dneh njenega življenja, kakor tudi sosedom za pomoč v najtežjih trenutkih.
Ljubljana, 18. oktobra 1944.
ZALARJEVI

V najožjem krogu
ADRIA
ILmmiERTE/
DANES NOV!
Po kratki, toda mučni bolezni nas je zapustil naš dobri mož, oče, brat, stric in svak, gospod
Jože Berglln
strojevodja drž. železnic
K poslednjemu počitku ga bomo spremili v četrtek 19. t. m. ob 4. uri popoldne z žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek 24. t. m. ob uri v cerkvi sv. Terezije na Ko-deljevem.
Ljubljana, 17. oktobra 1944.
Žalujoči: FRANČIŠKA, žena;
JOŽE, sin ter ostalo sorodstvo
Zahvala f|
Vsem. ki ste naša blago teto, gospo
MAHU® JAGER
pokropili, molili zanjo in jo spremili na njeni zadnji poti, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo.
Sv. maša zadušnica se bo brala v petek 20. t. m. ob 7. uri v farni cerkvi Sv. Petra,
Ljubljana, 18. oktobra 1944. ŽALUJOČE SORODSTVO
Zahvala
V neizmerni žalosti, ki nas je zadela ob smrti našega dobrega in plemenitega soproga, očeta, brata in strica, gospoda
Dr. Ivana felavioa
VIŠ. SVETNIKA DRŽ. ŽELEZNIC
se iz vsega srca zahvaljujen-vsern, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Posebno zahvalo sem dolžna preč. gg. duhovnikom, zdravnikom in čč. sestram, g. direktorju ing. Kavčiču, vsem gg. načelnikom in šefom žel. direkcije, prav tako žel. svetniku g. Bučarju za ganljiv poslovilni govor in žel. pevskemu društvu »Sloga« za krasno petje.
Vsem darovalcem prelepega cvetja, vsem, ki so darovali v njegov spomm denarne zneske za dobrodelne namene: Bog plačaj!
Sv. maša zadušnica za ljubega pokojnika se bo brala v farni cerkvi sv. Petra v petek 20. t. m. ob 7. uri.
Ljubljana, 18. oktobra 1944.
Žalujoča SOPROGA s HČERKO in ostalo sorodstvo
da ie hotela z njo nekam iti, v nekakšno zabavišče, če sem prav razumela.«
»Tako,« je rekel Ahim Burger. »Tak tja, dobro, da vem--. Nu, pog ejva torej, kako je z otroki.«
Doktor Burger je bil v dečjem domu gost, ki so ga vsi radi imedi. Z otroki se 3e znal šalita in pomenkovati kskor zlepa ne kdo. tako tudi nocoj, a sestra Rena'a je čutila, da mu ne prihaja od srca. Opravil je kmalu in se kratko poslovil. Sestra Renata je skozi okpo gledala za njim, oeš. ah pojde zdaj k pristajalni brvi?
Pa ni šel. Zavil je proti vili. a kmalu nato se je vrnil in krenil proti izhodu, Kjer je bilo postajališče za avtobuse.
V vite pa je služkinja položila v naglica spisano pisemce na Rozin prostor za pisalno mizo.
Roza se je s svoje vožnje po jezeru sama vrnila v dečji dom. Heinz Jordan je bil v lopi priklenil čoln, nato pa takoj odšel v vozarno, da se s svojim avtom vrne v Berlin. Ker je bil ves dan odsoten, se je hotel še hitro prepričati ali je na njegovi kliniki vse v redu.
Roza je najprej pomislila, ali ne bi najprej tudi ona še pogledala k otrokom, ko pa je sli&la, da ni nič novega, je ostala v vili. Stopila je v svojo delovno sobo in ho-
tela prižgati luč, vendar se je premislila. Globoko doživetge današnjega popoldneva je še drhtelo v nji. Vozila sta se bila po samotnih širjavah na najtišja jezera, počivala v sanjavih gozdnih kotičkih in bila eno v vseh najglobljih mislih, kakor zmerom — kakor od nekdaj. Oh, Heinz — Heinz Jordan — te ure s teboj. Taiko je pomislila s tiho radostjo in hkraitu z otožnim srcem, kajti dobro je čutila, da jima najboljše vendarle manjka in jima bo najbrže zmerom manjkalo — do konca.
Pa na to ni hotela misliti, morala je biti zadovoljna s tem, kar je bilo. In zdajci je prižgala luč, in prvi pogled ji je obstal na Ahimovem pisemcu. Odprla ga je in ga prečrtala. Teman strah jo je izpreleteL Kaj se je tu zbiralo?
Ahim je pisal: »V vseh pogledih sem se podvizal, da bi vendarle še prišel k vam in z vami preživel večer ter vam povedal, da se že jutri opoldne odpeljem s Solger-jem v Norimberk. Izrecno želi. da grem z. njim. Cilike čakati mi ne kaže, telefonirala je, da se Tre s prijateljico zabavat in pride šele pozno domov. Sporoči J lep pozdrav, pisaJ ji bom iz Norimberka. Z iskrenimi pozdravi tvoij Ahim.«
Odložite je pisemce in jella hoditi po sobi sem tpf	nemirna im polna morečih
skrbi.
schriftleiter • Urejuje: Davorin Ravljen —
Fttr das KonsortJnm »Jutro« als Verlag - Za * »t Fna ton — Fttr "
konzorcij »Jutra« kot izdajatelja. Stanko Vtranf — Fttr »Narodna tiskarna A G-« al; Drncfcstelfe — Za »Narodno tiskarno d. <L« kot ----------verantworWch . Za tnaeratol oddelek odgovarjat LJoboodr VoHK