Štev. 7.
Cena ednoga drobca 1 krona.
Poštnina v gotovčini plačana. 13. feb. 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
Šimli, bedaštvo ali hudobnost?
Tak se nam vidi, ka pisarne civilnoga komisarijata v Murski Soboti nemajo važnejšega posla, kak vsikdar nove oblike sekiranja ljüdstva izumevati. Pisarni za vojaške zadeve i za socialno skrb vodita to „izgruntavanje“
Pisarna za vojaške zadeve je vse naborne I sezname Občinam nazaj poslala s tem, ka te občinski Seznámi Ite strinjajo z dühovniškimi. O pamet, kam si odpotüvala? Povrni se nazaj v pisarno vojaških zadev v Murskoj Soboti i povej tam, ka tei dvoji Seznámi nemorejo .štimate, ar v dühovniške sezname so samo tisti vpisani, šteri so se v dotično) občini narodili, v občinske sezname so pa vsi tisti vpisani, šteri v dotično] občini prebivajo. Tak so župani brez potrebe morali sezname od Poncija do Pitala nositi i pitati, kaj menjka, kaj je ne dobro. Na zadnje so je pa brez popravka nazaj nesli v Soboto v pisarno, i zdaj je že dobro bilo.
Potom je ona ista pisarna gorizgrüntala, ka so dühovniki neštere ne zapisali za mrtve, šteri so v občinskih seznama) za mrtve spisani. 1»hajda znovič je vse spiske nazaj poslala županom, naj dühovniki popravijo, kaj so zamüdili. Zmerno spoštovana pisarna, treba bi bilo znati, ka dühovniki iz matrik samo tisto morejo izpisao, kaj je notri zapisano ; nasprotno bi bilo kaznivo ponarejenje javnih listin. Ako so pa o padlih vojakaj ne dobili uradnoga obvestila, tak so jih tüdi ne mogli v matriko zapisati
i zdaj nemorejo izpiska dati od njihove smrti.
Ešče hüjše postopa urad (za socialno skrb?) z vdovam! i sirotami' padlih vojakov. Lani so si morale vdove z velikim trüdom i žrtvami poskrbeti potrebne dokumente; zdaj pa, kda bi že morale pokojnino dobiti, dokumenti nazaj prihajajo. Zakaj? Kaj manjka? Na zavitku je spisano:	.Naj
vdova priloži poročni list". Podpisano: .Civilni ko m isar Li po všek. “ Pa res manjka poročni list? Kako bi manjkal, saj je „Poročilo o družini . .položeno! V tom dokumenti je tudi rubrika poroke, šteta jé pravilno 'ižpunjena. Kaj je to?, Ali stari austrijski „šimliu, šteri je ešče ne crkno, nego živi v glavi nešterih uradnikov; ali pa uradnik neima pojma o „Po-ročilih“ kot dokumente i to je še sramotnejše; ali pa uradnik namerava sekirati ljüdi, i* to je hüdobneši
Najnovejša izumitev sekiranja je, ka nazaj pošljejo dokumente, ar je ..Poročilo" na Ogrsko tiskovino pisano, ker so dühovniki tečaj še ne imeti slovenskih tiskovin. Rubrike slovenskih i ogrskih tiskovin so popolno ednake i sporéd je tüdi isti. Zato ki je kdaj že v rokaj imel Poročilah mu ne treba gledati rub-rik, ker zna na pamet poredje. Vido sam takše nazaj poslano ..Poročilo"; poleg vogrski rubrik je dotični župnik zapisal tüdi Slovenske rubrike, odzgoraj pa ..Rodbinski izkaz. Neki uradnik ali narednik ali kaj je' pa hotel pokazati svojo veliko učenost i je to prečrtal, ter zapisal .Poročilo. No, kaj je pa razlike med „Po-ročilom11 i ».Rodbinskim izkazom"?
Je to ne vseedno: ..Poročila o družini14, ali pa „Rodbinski izkaz" (Obiteljški izkaz, Familienbogen)? O šimli, šimli, kak dugo hočeš živeti, kda te bo odri püc?
Ali bodo te ogrske rubrike porüšila Jugoslavijo? Zato so tako nevarne, kak sam štjepan Radič! Glejte gospodje, davčni) oblastvo in davčni urad nam celo ogrske poziva pošilja in se ne boji, da bi stem Jugoslavija porüšena bila.
Ali hoče država dati vdovam i sirotam pokojnino, ali ne. Ako hoče dati, naj da, kdaj se za dostno dokaže, da je dotični vojak padel. To pa naj ne bo uradnikom priložnost na to, da ljüdi sekirajo i šikanirajo. — Vindex.
Spravišče v D. Lendavi.
Zahtevali so zavüpniki, da se naj kak najprle napravi tečaj za občinske tajnike i po večim Občinam ednoga tajnika dodeli, ar naši župani že nemrejo več zmagati dela, štero pride na občine in se lehko zgodi, da v Prekmurji začnejo župani štrajkati. V slüžbo kak občinske tajnike se pa naj vzeme samo domače prekmurske lüdi, šterih se je že dosta glasilo za to slüžbo. Država pa naj pomaga plačüvati občinske tajnike, kak to plačüje v Srbiji i na Hrvatom. Zahtevalo so je, da se našim invalidom, dovicam i bojnim sirotam in arvinskoj deci dá državna pomoč, kak lüdi že indri dobivajo, ne pa, da se te Siromaki v Prekmurji za postavlajo. Tüdi lüdem, šteri si neso mogli spraviti dosta zrnja za živleaje, naj se da pomoč v meli ali Trnji od
2
NOVINE
1921. 13. februar
siromaške akcije, kakša je bila v prešnjem leti. Sklenolo se je, da je jako potrebno, da se napela v Prekmurje elektrika, a za to bode pa potrebno, da bode država dala vekšo pomoč, do 10 miljonov kron, štere peneze bode Prekmurje itak na porciji in carini po malom dol plačalo. Zahtevalo se je, da se škoda, štero je soldačija napravila nešternim občinam, od države plača, ar ta škoda je jako velka. Tüdi, da se kak najprle gorpostavi kmetijska škola za Prekmurje, je zbor zavüpnikov zopet zahtevo. Ar neso bile vse priprave gotove, se je ni moglo nastaviti kmečke in delavske zbornice, pač pa se je odebro eden odbor, šteri ima nalogo, da poskrbi, da se tüdi za kmečki in delavski stan nastavi takša korporacija, štero že vsi drügi stanovi davno majo. Pri komisiji, štera bode delala mejo bi se naj zaslišale žele občin zavolo gospodarskih interesov.
Vojno posojilo, štero so naši lüdje dosta podpisali, se naj vsem, ki neso bogataši, kak najhitreje povrne ali pa začne že plačüvati kamate, kak je to že indri se začelo. Tüdi našim posojilnicam, štere majo peneze na Vogrskom, se naj pomaga, da bodo prišli do svojih penez, četüdi se njim da dovolenje, da smejo za te na Vogrskom naložene peneze pripelati sem blago, štero tü lehko se razproda in potem bar lüdem morejo izplačüvati njihove vloge. Zahtevalo se je nadale, da se naj naši školani prekmurski lüdje v zemejo v slüžbe. Vsakši čestnik. šteri slüži v Prekmurji bi naj prvo postano domači človek, le če nega dosta takših, naj se takša slüžba
drügomi Slovenci dá. Protestiramo pa proti tomi, da bi vsakši zadnji poštni sluga, vsakši žandar in vsakši najmenši državni uslüžbenec bio samo od indri se k nam poslani. Prekmurje ja tak gosto naseljeno, kak niedna drüga krajina v Jugoslaviji. Dosta je lüdi, šteri nemajo krüha, nemajo zaslüžka, čiglih bi znali opravlati dela, štera zdaj drügi delajo, a oni pa morejo stradati.
Posebno tüdi od agrararne reforme se je dosta gučalo. Tüdi tam se nastavla le lüdi, šteri so od naših drügih krajin prišli k nam, a domače se pa nazaj postávla, celo slüžba se njim jemle. To je škand«!, kaj takšega še celo Angleži na Irskorn ne delajo! Vsi zavüpniki so ednoglasno tüdi zaklačili, da zahtevajo-izpelavo agrarne reforme, a ta reforma pa more biti Zdrava. Ne tak, da bi se samo talalo po ednoj törmi, pa nič ne poslüšalo ne na lüdi in ne na oblasti. Zemlo najbole poznajo Prekmurci. Povsod je zemla ni ednaka, i že zatogavolo nemre se povsod v ednako formo delati. Tüdi zavolo drv so bile strašno glasne pritožbe. Negda je bilo dosta drv, zakaj pa jih zdaj nega? Zgovori, štere má agrarna .reforma, da lüdje neščejo iti sekat, ne valájo, ar Znamo, da tam, gde je agrarna reforma drva zapovedala sekati, na meter visoko vode in blata. Zahtevalo se je nadale, da se raztála na občine tüdi sküpne pašnike, štere še jih do sedaj nemajo.
(Dale.). 1
Naročte si Novine!
Dopisi.
Renkovci prosimo: 1) Pred 60 leti nam je od beltinskoga grofa bila odvzela od naše občine Zemlja, to zemljo smo mi z arende meli 30 let; zdaj je pa prišla agrarna reforma i je proli našoj želi i zahtev! to zemlje nam vzela i jo dala törjan-čarom čeravno občina Türnišče ma zadosta zemlje za svoje sirote. G. delegat so se nam protili z vojskov, če mo protistáli. To zemljo prosimo nazaj. —O. Zemlja je ešče ne zastalno nindri vödana, samo dočasa z arende. Pravde od agrarne reforme ešče nega. Vse se dela samo z začasni bi: ali zato valanimi odredbami. Če znate posvedočiti, ka Vam je grof te zemljo po krivici vzeo, jo dobite kšenki nazaj. A če se je občinska Zemlja delila i je vsaki dobo en falat, ki je v vašem hatari meo svoje se-lišče, te se teške posvedočiti kaj na grofa, da je on tüdi meo tam selišče. Stare grüntnice i stari ljüdje so svedoki. V najem pa ste mogoči zemljo nazajdobi^ i mate tüdi vekši juš, ár vsaki mora priznati , ka če vam ide Zemlja z árende Vam v vašem határi' ide i obprvim tista, štero ste že 30 let gnojili. Prošnjo vržite v vsemi pravičnimi svedočanstvi opremijeno na ministerstvo za agrarno reformo. — 2) Naša občina niti en meter drv nej dobila na edno hišo, v drügih pa prišlo pét metrov na edno hižo lansko leto. — Prosimo i mi teliko drv. —O. Drva so se delila, kak je štera občina prosila i svedočita ka potrebüje.. Ka so nešterni dosta drv dobili, jé
Podlistek.
Drobtinice od zdaj valanom pravi.
Piše Dr. Janko Leskovec, fišk. v D. Lendavi.
Civilnoga zakona, kakši je bio v Prekmurji pod Vogrskov vladov naša postava ne pozna. Porokc, zdavanje se vrši le v cerkvi. Samo teči bi dühovnik ne šteč poročiti iz kakšega takšega vzroka, ki ga naša postava ne priznava, se smeta zaročenca obrnoti na Civilno gosposko, ki jiva potem poroči brez. dühovnika. Na primer : če bi dühovnik ne šteo poročiti katoličana z evangeličanci^ ar nesta ene vere, se smeta zaročenca obrnoti na okrajno glavarstvo in se tam poročila.
Po naših postavah je prepovedano je, ženiti se onim, ki se že kak dühovni ki slovesne obljübili devištvo, med prebližov rodbinov i. t. d. Poprejk se ravnajo naše postave v tej stvari po včenjej katoliške cerkve.
Mož in žena živela po poroki skupaj dobro ali slabo. Navadno potrpita in svoje slabe strani drüg drügomi odpüstila. Zgodi se pa, da sta oba zakonca ali pa tüdi samo žena ali pa mož tako hüdoben, pre-pirljiv, vtragliv ali pijan da ne mogoče dalje vküper živeti. Ali je dopüščeno se ločiti popolnoma tako, da sa mož in žena razideta in poročita z drügimi osebami ? Naša postava pravi, da što je bio za časa, gda se je oženo, katoličani se ne sme drügič poročiti, dokeč njegov htož ali žena ne vmrje. Pač pa dovoli naša postava in tüdi cerkveno pravo takšim nesrečami zakoncom ločitev od stola in postelje, to se pravi, obadva ideta popolnoma narazno i sta si Čisto tüja vendar se ne smeta v drügo poročiti. Taka ločitev od stola in postelje se dovoli lahko sporazumno, to je, ako sta mož in žena za to, da ideta narazno, se to lahko izvrši brez tožbe, če pa je eden izmed obeh za to, se more ločitev doseči le s tožbov. Da je pa zakonsko življenje za državo velike važnosti, ár se v zakonih rodi deca,
se morajo tüdi pri sporazumno ločite vah vršiti trije spravni poskuso. Z drügimi rečmi tüdi sporazuma lo čitev se ne dovoli, če nejdeta mož in žena, prle kak se ločite, trikrat pred sodnijo ali dühovnika, ki poskuša jih pregovori, davbi se zbogala i zopet skupaj živela. Šele, če to nič ne pomaga, se njima dopüsti ločitev, obe-nom se pa ukrene tüdi vse potreben glede njihove vrednosti in odloči tüdi, kje bodo živeli otroci. . Sodnija ima pravico, če se mož in žena pri ločitvi nesporazumita, sama spoznati, ali bo deca živela pri očeti, ali pri materi, ali jih bo nekaj živela pri očeti, nekaj po pri materi itd. Naj bo deca kjerkoli, imata oba stariša pravice, posečati in ž njo občevati. Deco preživlati je pa vedno dolžnost očeta, če eče nikaj nema, mora zna ne'skrbeti mati, če tüdi ta ne ali če nič nema, morata zanje skrbeti očetova mati in očé, če pa tüdi teh ne, pa materin očé in mati.
(Dale.)
3
NOVINE
1921. 13. februar
istina a krvica pri občinskih svedočanstvih. Ta more popolnoma pravična biti. Če župan za takše zapiše drva, šteri majo na svojem za vseči, je ne kriva agrarna reforma, če te v dragih občinah sfalijo siromakom. Natenkoma nej se pozve, štera, občina je dobila več kak njoj je šlo, te izkaz predložite agrarnoj reformi i svoje'potrebe pa se krivica bo popravila. 3) Tü i tam Orožniki i financi vkraj jemljéjo blago našim küpcom. Zakaj se dela to, tak daleč niti vogrski boljševiki nej se oli. —O. Če Šteri trgovec nema obrtne pravice, nema juša küpüvati i odavati. Krivica je samo te, če se takšim vzeme, ki majo ebrtni list pa še njim li vzeme. Takše poedine šlučaje z imenom per-šcne, mesta, Orožnika, financa trebe natenkoma popisati svedoke naznaniti pa oblasti (icdniji) celo delo prekdati. Teliko je istina, ka se zapleni dostakrat kaj, ka se ne bi smelo, če bi količkaj srca bilo v tiskom človeki, ki blago zapleni. To je najvekša falinga vu pravdi, ka se pooblaščenec slobodno zaplenü konči deloma za svoj nüc i trüd. Proti toj krivici se bomo borili z cele moči, samo Naznanite pravilne narejeno i svedoki podpisano tožbo nam.
Glasi.
Žiški. Čüdno delüje pri nas agrarna reforma Lastniki zemlje se prerninjavlejo vsaki dén; ednok eden dobi, drügoč drügi. Do stalnoga nigdar neüire priti. Ravnotak je tüdi z drvami. Pričakovali smo, če de agrarna reforma delila drva, da dobimo po falejšoj ceni i si po ležejšem tali spravimo domo. Pa vkanili smo se, drva so draga kak prlé i tüdi si je žmetnejše spraviamo domo. — Zapoved je takša, ka si vsaki more v logi drva na metre sekati. Ali je to nej potrata časa? Mi smo bili navajeni, da smo posekali, na falate zvžagali i je tak domo pelali. Ali se ne bi zdaj tüdi lehko tak delajo ? Nadale se nam pa v takšem mesti dajo, da v denešnjem vremeni v nikšo formo nej mo-' goče do njih priti i či nade močne zime me mogli čakati do meseca julija. Pitamo g. delegati!, ka do delali tisti, ki nemajo nikaj drv sa svojem? Ali ae ne bi tüdi lehko, v Radmožancih sekala drva?
Sajenje tobaka v Prekmurji. Ljubljanska tobačna tovarna (fabrika) je te dni poslala prekmurskim županom Oglas od sajenje tabaka v Prekmurji. K oglasi se poležene tüdi prijave. Kmetje, ki ščeje v leti 1921. tobak saditi, sé morejo pri’ rihtaraj Zglasiti do 20. jan. Zglasiti se lehko tüdi pri finančna straža!*. Pripromaiti moremo, ka z tobakom vnoge trüda
je, da pa držáva, štera bode znala trüd ceniti, fina bode določila tüdi ceno tobaka i bo na tom, da se trüd pavrov obilno poplača, Pa zvün toga dokeč drügim zemeljskim prídeikotn, kak žiti, pšenici, cene od dneva do dneva bodo kapale, nasprotno cene tobaka do zmerom više šle, zato pavri to pridobitev, Osvojenje sadit*! tobaka nepüstite zrok. či zdaj to zamüdimo, Bog zna, kda páiik ino meli to srečo. Vodstvo tovarne more znati gde i kelko tobaka se bo sadiio, ka de se znala za seme poskrbeti, štere se more že, če de prav vreme, meseca marca posejati.
Na spomenico, štero je kmétska zveza i zveza županov dolnjelendavskoga okraja poslala na ministerstvo, za finance za volo vinske porcije i čisti penez, smo od predsedstva delegacije ministerstva financ za Slovenijo, dobili sledeči odgovor:
V Prekmurji je bila prle dvoje féle porcija há vino kakti produ-cijska, to je kelko vina što popevao, od tistoga mogao dačo plačati, i trošarina (ficerung) to je davek na pitje Vina. Prva se je   zbrisala z dne 30. sept. 1920. tak da se od 1. okt. 1920. ta porcija več ne sme brati. A drüga porcija (ficerung) pa ešče stoji i od sak-šega hektolitra se plača 14 koron. Zavoljo čisti penez smo pa dobili te odgovor, ka so Prekmurci meli zadosta prilike si peneze zaštemplati, da so se v Prekmurji tak dvakrat štemplali, Či so pa to ne včinoli, ali so z manjarnosti to ne včinoli, ali pa z špekulácije i zato se njim zdaj nemore pomagati.
Páli nikaj za Vas!
Zdravila (vrastva) za marho. Živinski prah 1 kaštula 7.50 K. Mazalo za konje 25 — K. Arinka 6 — 30 — K. Bridka sol 3 — K. Kreolin 15 — K. Terpentinov oli 6 — i 30 — K. Gosti terpentin 5 — i 10 — K. Mazalo za vüši 3 — i 12 — K.
Pakivanje i poštnina se računa posebi ali najfalej. Kelko več se naednok naroči, tem falejši bodo stroški. Naročila se adresirajo: EUGEN V. FELLER, lekarna Stubica donja Centrala 146. Hrvatska. Pri pitanji se štempl more pridjati za odgovor.
V Bogojini je bio v nedelo 5. februara jako lepo obiskani lüdstvi gyülés, na šterom so govor držali od gospodarskih stvari g. Božidar Sever in od Orlov br. Hafner iz Ljubljane. Na predlog domačega g. plebanoša se je sklenolo, poslati oster protest v Beograd zavolo toga, ar agrarna reforma šče v Prekmurje spraviti primorske begunec, kje niti za prekmurske lüdi ne zadosta zemle. Tüdi
Važna resolucija zavolo vojaoga posojila se je sklenola, od toga pa bomo ešče pisali.
Dr. Hohnjec in Klekl J. našiva poslanca sta hodila pri ministri financ i ga prosila naj dovoli štirikrat na leto do 5 kg. živeža nesti prek meje na Madjarsko ali Austrijo i si prinesti domo obleko, obüteo, škér i vse to brez carine. Zavoljo dolenskoga g. plivanoša sta tüdi hodila pri ministri za zvünešnja dela, da se voze reši. G. Klekl, naš poslanec so se vozili v Subotico, da poskrbijo delo našim ljüdem. V Novinah se objavi kelko zrnja se da za žetvo.
Vsem tistim, šteri iščejo kakše slüžbe! Vredništvi „Novin“ v Dolnjo Lendavo se naj pismeno zglasijo vsi tisti, šteri majo kakše šole i ščejo dobiti kakšo slüžbo. Napisati morejo, kelko so stari, kakše šole so dovršili, štere jezike znajo govoriti i pisati i tüdi v kakšo slüžbo ščejo stopiti (za občinskoga tajnika, pisara ali kaj drügoga). Potrebno je, da znamo za vse takše lüdi, ar se dostikrat kakša slüžba najde, štero bi naši Prekmurci mogli dobiti.
Na Tišini bode v nedelo dne 13. februara gospodarsko spravišče. Začne se po prvoj sv. meši Popoldne bode pa spravišče v Krogi. Govorili bodo g Božidar Sever, župan iz D. Lendave od vseh potrebnih gospodarskih reči.
Penezi. Velika nevola je znova z penezi., Nišče nešče večnene^.po 80 kron jemati, ar p dosta hamišnih poleg. Kak čüjemo je Vlada dala na znanje, da bodo se vsi SO kronski bankovci pri orsačkih kasah do 28. februara notri meniii. Čüdno je, da ne glasijo, gde in gda se začne to menjavanje. Tüdi po 4.000 kron je nekaj hamišnih. Lüdje, pazite!
G. orožniški stražomajster Jožef Ozmec, ki so bili vodnik orožniškoga voda v Beltincih, so prestavljeni v Maribor. Zastopao jih bo g. Drolc, strežomajster v Dolnjoj Lendavi. Cela kroglina žalüje za dobrim in pravičnim stražomajstrom, i želejo, da jih postavijo znova nazaj na njihovo mesto, ar so že poznan vse prilike tű v Prekmurji.
Občni zbor (közgyülés) lendavski goric bode v nedelo dne 20. februara v hoteli Krona ob poltretji vüri popoldne. Vsi šteri majo gorice v lendavski!) gorah naj pridejo. Šteri pa ne bode mogo priti, naj pošle svojega namestnika z pooblastili.
Ogen v M. Soboti. V nedelo 30 jan. vnoči se je vužgala hiža dovice Verenove. Prednjoj rambi je samo rušt zgoro, a zadnja ramba pa  do zemlé zgorela. pravijo, ka so kola privezana bila, da se je ne mogli vöpotegnoti. Drügo hižno pohištvo pa
4
NOVINE
1921. 13. februar
ka so dobri lüdje rešili, so neki nepoštenjaki taki dalespravili i zpokradnoli. Kak je prišao vö ogen, ešče ne znano. Vertinje ne bilo domá, bila je v Bakovci, da glas dobila, je omedlela. Kvar je preveč velki.
Franc Seršen, trgovec v Ljutomeri pri cerkvi ma zmérom veliko zbiro lepoga i močnoga blaga za moške i ženske obleke, štere odava po najzmernejših cenah. Pri Seršeni se dobi tüdi vsevrste svilo za mlinske sita (pajtlne) po najnižišoj ceni.
Dom i svet.
Jugoslavija. Iz Belgrada. Naši poslanci Jugoslovanskoga kluba so 30. jan. položili prisego. Ne so bili proti prisegi že od začetka mao, ali zato neso prisegnoli, ár je poslovnik bio protizakoniti, to je nedonesen po poti pravde. Zdaj se pa te poslovnik na njihove zahteve konči nikelko spremeno i ár brez prisege nebi mogli ničesa delati, nikaj ne dosegnoti za svoje ljüdstvo, zato so se odločili, da položijo prisego. Po prisegi so se volili odbori. Najvažnejši je ustavni odbor. Te more v 40 dnevaj opraviti svoje delo, to je celo našo ustavo (alkotmány) prebroditi, pripraviti i za 40 dni predložiti celomi parlamenti.
Naša stranka ma v tom odbori 3 mandate. Kak se kaže, je malo vüpanja, da bi dobili velko autonomijo zdaj vzačetki, ár večino majo tisti, ki so proti autonomiji, samostojni kmetje (Serügova domača vérstvena stranka) je pa tüdi pomagajo. Radičova stranka pa ne prišla v Belgrad.
Na Hrvatskem nove volitvi. Dr. Ribar predsednik konstituante je izjavo, da za kratek čas se bodo razpisale na Hrvatskom nove volitve za 50 Radičovi követov, šteri neščo priti v Belgrad.
Dva vagona novi bankovcov je prišlo v Belgrad, z šterimi bodo zmenjavali 80 kronske bankovce, ki pridejo z prometa. Naj samo že ednok začnejo to zmenjavanje v Prekmurji tüdi. Ali mislijo, da mo mi nesli naše 80 kronske bankovce v
Ljubljano ali Maribor zmenjavat? To bi bilo palik edno neumno delo.
Na zidanje katoličanske katedrale v Belgradi so sv. oča darüvali 100 jezer lir, belgijski kardinal Mercier pa 1000 frankov.
Kovačija i šlosarija
na lepom mesti, kje v celoj okolici blüzi nega kovačije ali šlosarije, se po ugodnoj ceni proda. Stoji z edne nadstropne hiže z 2 kühinjoma šest sob, 3 kleti in štale za živino i ograček. Pogoji se zvedijo pri Alojzi Jurša v Gornjoj Radgoni št 17.
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.
Ščete dobro i poceni küpiti? Najzanesljivejša
vöra je Suttnerova vöra!
Niklasta, jeklena (ocelna) srebrna ali zlata vöra, vsaka Vas bo zadovojila. Tüdi verižice (lančeke), prstane, vühane, vsakovrstne dare, i potrebščine kak: škarje, nože, priprave za britje šibičnjeke (toke za špice) diamante za rezanje stekla (glaža), doze za smodke (cigare) i cigaretlne, zapestnice itd. Vse dobro i poceni najdete v ceniki.
H. SUTTNER, Ljubljana, št. 945.
Gospodarska Zadruga za Prekmurje, Mursko Polje i Slovenske gorice r. z. z. o. z.
odáva:
razne tkanine za moške i ženske obleke, vseh vrst začimbe, črevlje, usnje (leder), deske (blanje), stavbeni les (za cimpranje), poljedelske stroje (mašine).
Küpüje: pšenico, žito, kukorco, hajdino, proso, oves, kože, pač vse kmečke pridelke. Posredüje (pomaga küpiti) pri küpili vekših poljedelskih strojov, kak parnih mlatilnic (mašin za mlatiti), motorov i. t. d.
Pravico küpüvati i odavati zadrugi majo samo kotrige. Nove kotrige (člani) se sprijmejo v zadružnoj pisarni v Gornjoj Radgoni i pri vseh podrüžnicah.
Glavna trgovina i pisarna v Gornjoj Radgoni.
Podrüžnice: Gornja Radgona, Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeri (Lotmerki).