Gospodarske stvari. Poduk o založnicah. III. 2. Da kredit ali zaupanje raste 8 poroštvom, kterega kdo podaje, to 8e samo po sebi razumi; nastane torej vpraaanje, na kaki način in po kteri poti podaje druatvo največ poroatva, da doseže s poroatvorn največji mogoči kredit? Društvo v druatveni zapisnik vpisano postane juridična oseba in je nasproti dragim nerazdelno kot vsak trgovec zavezano in se tudi kot tako po trgovinski postavi sodi. Društvo obstoji iz u d o v, kteri so se v posebni namen zedinili; torej se poroštvo drustva in v drugi vrsti nja kredit le po tem presoja, v kakošni zvezi in v kakošnih dnarnih zadevah da so druatveniki sami. Ako so torej društveniki stopili v zvezo, da zedinjeni ložje dosegajo kaki poseben namen, morajo zraven svo- jega prepričanja tudi svoje moči temu namenu posvetiti. Zveza toraj naj bode taka, da so vsi nerazdelno in neomejeno z vsem svojim prenio ž enj em zavezani za delovanje druatva t. j. v dosego druatvenega uamena. Da je to dnarnim zavodom, kakor ao založnice, najbolj primerno, vidi se iz eledečega. Angleži, že od nekdaj najbolj praktičen narod na Bvetu, so že zdavno spoznali potrebo takih diuštev in so jih od začetka osnavljali na podlagi neomejenega poroštva, leta 1862 pa je bilo vpeljano tudi omejeno poroatvo, in naaledek je bil, da je od druatev pred letom 1862 vpeljanib do tretjine likvidiralo, a od društev, ki so se od leta 1862 pa do 1872 osnovale, je nad polovico propadlo. Po teb skušnjab poduceni so Nemci po priporočilu začetnika nemških takih društev, Scbulze-Delitzscha 1 eta 1868 za nemško- severno zvezo naredili postavo, po kteii se druatva, založnice, dopuačajo samo z neomejenim poroštv o m. Avstrijska postava od 9. aprila 1873, ktera je v vseh drugih rečeh popolnoma po nemški prikrojena, dopušča vendar druatva tudi z o m e j enim poroatvom, a vendar mislim, da se bo tega sredatva le malo ktero druatvo posluževalo. Tudi Rusi so začeli po Scbulze-Delitzscbevem načinu založnice z neomejenim poroštvom društvenikov delati, in so res, kar se tifie prometa, koncem leta 1872 še Nemce prekosili; vsled statističnih popisov imeli so namreč Rusi v šestib letih na založniškem polju do 1872. leta 2,843.002 rubljev, (1 rub. = 1 gld. 61 kr.) a Nemci, ki so poprej začeli, v enaki dobi samo 241.817 tolarjev prometa. Kdo bode neki druatvu dnar zaupal, o kterem nikoli ne more prav vedeti, kakoaen da je nja fond ali zaloga; taka pa je pri druatvib z omejenim poroatvom, v tem ko mu je pri društvih z neomejeno zavezo samo pozvedeti potrebno, koliko in ktere ude da ima, iz česar mu hipoma razvidno postane, ali zasluži društvo nja zaupanje ali ne. Udom pri društvu z neomejeno zavezo se pa ni treba zgube bati. Kolikor je meni znano, se ravno pri posojevanju dnarja med vsemi podvzetji najbolj zanesljivost naprej preračuniti da; nesliaano je, da bi pri dobrem in poštenem ravnanju kde kaka hranilnica — kar so prav za prav tudi založnice — propadla. Društveniki založnic odgovorni so nerazdelno za vse premoženje in dolgove društva; ako so se torej na čelo druatva, to je v odbor in vodstvo postavili možje, o čijih poštenoBti, značajnosti in zvedenosti smo piepričani, kterih materialne razmere tudi poznamo, in kteri so za svoje delovanje in ravnanje drustvu odgovorni; ako se društvo ne spušča v nobene spekalacije, kar mu tudi vsled pravil ni dovoljeno, temuč vloženi dnar sopet v zanesljive roke daje ali izposojuje, potem se res ni nobene zgube bati. Mogoče eicer je, da tu pa tam kteri ud ne more pvejetega dnarja več povrniti, ali to je redko, ako se je le pri iz- posojevanju dnarja količkaj pametno raTnalo. Za pokritje te zgube pa še vselej zadostuje regerTni fund, kteii v raznierju z diuštvenim premoženjem rasti mora. Ako se je pa društTo tako osnoTalo, da so udje takoj pri vstopu SToje opraTilne deleže morali popolnoma Tplačati, ali so jih po preteku nekterih let z letnimi prineski izplačali, potem druatvo itak labko tuji dnar cel6 pogreša in v najhujšem slučaji bi pri Tsem tem noben ud ne mogel druzega kot k večjemu stoj opraTilni delež zgubiti. 3. Na koliko časain proti kaki varnosti da se naj društTenikom dnar izposojuje, to natančno deločiti je zelo težko. Po ScbulzeDelitzschevem načinu izposojuje se dnar na o s e b n i kredit proti menjicam do 3 meseceT, ki pa se dajo tudi podaljšati. Raiffeisen je na Pruskem osnoval tudi poaojilnice 8 zemljiščino zastaTO; to bi bilo se Te da za kmetoTalce najbolje; če pa premislimo, da se v posojilnico na posodo Tloženi denar naJTečkrat v kratkem sopet Tzdigne, ne kaže drugače, kakor da tudi društvo pii STojem izposojeTanji ne doToljuje daljših obrokoT, kakor jih samo pri STojih upnikih ima. Toliko denarja se pa tudi nikoli v blagajnico ne Tlaga, da bi se T8em društTenikom, ki posojila želijo, pomagati moglo, če bi se dnar pri njib dalj časa pustil ležati, a Tendar je društTO obvezano na t s e SToje ude enakomerno se ozirati. Tudi dozdanje sodbeno postopanje pri izterjaTanju terjateT iz dolžnih pisem nam v tem oziru ne priporoča realnega kredita. Ko si društTO sčasoma opomore, in ko njegoT reserTni fond precej Tisoko naraste, zamore se tudi na zemljišča izposojevati, ako se ta način izposojeTanju da v sklad gpraviti z obresti, ki jih društTO terja. J. KukoTec. Letina. Po dolgem dežeTanji meaeca maja nastopilo je koncem maja lepo Treme in ž njim je prišla naenkrat poletna Tročina, ki je zaostalo rast naglo pospešila. Dne 5. junija prišel je precej zdaten topel dež, ki je praT dobro storil. Vsled ugodnega Tiemena se je v mariborski okolici*) Tse tako popravilo, da se smemo Tsaj s r e d n j e 1 etine nadjati, ako namreč Tse dozori, kar se zdaj kaže. Kar zadeTa Tinograde, je uima poprek sodeč dobro tretjinko Tzela. Po nekterih goricah ni skoro ničesar škode po mrazu, po drugih je poloTica, po drugih zopet le tretjina proč. Rase pa zdaj trta gilno naglo, in če ostane lepo, utegne t 8 dneh cvesti začeti, kar je seTeda nekoliko pozno. — Na polju je zimska rž precej lepa, pšenica prav lepa ter ravno cvete; tudi koruza je reTne žoltkaste bilke v zdravo zeleno la- *) Od drugih krajev nimamo poročila, kar je obžalovati, utegne pa povsod enaka biti, kjer nista mraz in poTodinj Tsega pokončala. toTJe spremenila; krompir in fižol Pta 86 lepo popraTila. Kar zadeva sadje, so slive in gruške silno polne; češeuj je malo in že zore, se manj bo jabelk, oreh je pa popolnoma Tničen. Kar se čuje iz druzih krajeT STeta, je po Tladinem naznanilu po severnib krajih cesargtTa, po Českem, za drugo še precej dobro, le traTniki obetajo praT srednjo košnjo. — Slaba je pa po Gališkem, kjer je Tes mesec majnik dežeTalo in mrzlo Treme bilo, da ni moglo rastlinstTo naprej. V podnožji karpatgkih planin je gnežilo do 20. maja ter je sneg po ožjih dolinah za 3' globoko ležal. — Po Dolenje-ATstrijskem utegne sicer doTolj Tina biti, pa — slabo bo. — Na Dolenj e-Kranj skem kaže letina slabo. — Na, Ogerskem je blizo tako kakor pri nas na Štajerskem. Tedaj: Bog nam ohrani Tsaj to, kar se zdaj kaže, sicer bo huda! Gospodarske skušnje. Kaj bolje kaže, goTeda t hleTU krmiti ali na pašo goniti? V hleTU krmljena goTeda dosti Teč g n o j a dajo kakor pa, 5e se na pašo gonijo. Vendar pa ima zaganjanje žmne na pašo tudi SToje dobre strani, ako se nekteri ppgoji izpolnujejo, kterih se je pri tem držati. Ce se živina na lastne pašnike zaganja, ki niso predalječ od doma, se umno tako-le raraa: Paaniki ge naj od časa do casa t to puščajo, da jih traTa preraste, in ge živina po njih pase; potem pa se sopet preorjejo in obsejejo. Gnoj, ki ga živina po pasniku raztresa, se ne sme puščati ležati in se sušiti, ampak se naj marljiTo pobira, na kupe znaša in s prstjo meša, da se ta zmes koncem paše ali zgodaj spomladi pred pašo po pašniku raztrosi. Pod temi pogodbami se more zaganjanju gOTed na pašp dajati prednost pred rejo v hleTU. ŽiTina se namreč lepo prehodi in v čistem zraku prezrači, kar ji gotoTO dobro tekne, na drugi strani pa tudi gnoj ue gre v zgubo. Ce se pa žiTina na tujih ali občinskih pašnikih ali po ledinah in Tieajih pase, ki se nikdar ne preorjejo in obgejejo, se po taki paši lastnim njiTam in traTnikom preTeč gnoja zgubi, zatorej taka paša ni priporočeTati. GlaTno praTilo Tedno ostane: Prideluj kolikor le mogoče klaje, da žiTino z Tečine doma t hleTib rediš. Kako žižke, žitne črTe (curculio = Kornwurm) pokončati? Na žitnicah se t nakopičenem žitu radi žižki ali žitni črTi zarejajo. Nasuto žito se mora najprej premetati, in če je prašno, izprasiti. Potem se Tzamejo friani kalmusoTi koreni, se po dolgem na dva dela razrežejo, 3—4 palceT dolgo, in od Tseh strani t žitne kupe porinejo tako, da duh Tes kup prešine. V kiatkem začnejo žižki kup zapuščati, iz žitnice lezti in poginejo. Drugi dan se žito iz noTa pre- meče in koreni v kup potaknejo. Če koreni duh pozgubijo, se Tzamejo ali novi, ali pa se stare poloTice sopet po dolgem preiežejo in potaknejo. To raTnanje se tako dolgo ponavlja, da vsi žižki žitnico zapuste. Kakor je letni ^čas, se to t krajšern ali daljšem času doaeže. Ce pa se t kupu zaostala zalega izleze, se ta na ravuo tak način preganja. Zdrobljeno zrnje in moka kot konjska klaja. Zdrobljeno zrnje ali drob in moka sta dosti ložje prebaTljiva od nezdrobljenega ali celega zrnja. Vendar je taka klaja bolj pusta in alabivna. Če ae neskrbno in neprevidno rabi, lahko neprebaTljiTost naiedi. Takošnji zob sicer odebeli, pa moči ne daje. ŽiTina postane mebkužna, se pri delu brž utrudi, se rada močno poti in pri trdem delu hitro meso z nje drkne. Drob (Scbrott) in moko gre toiaj le starim in takim konjem pokladati, ki so za počasno in ne pretežko delo odločeni. Vsi omenjeui nasledki se pri moki se prej pokažejo, kot pri drobu, in sopet pri zrnju prej kot pri stručju. Zdrobljen oves, kakoršnega sem ter tje priporočajo, je le dober mladi ali zel6 stari živini. ŽiTina pa, ki ima dobre in zdraTe zobe, ne potrebuje drobljenja. Namakanje TTodije pri trdem in suhem zrnju in stročju priporočbe Tredno. Le Teč Tode, ko je potrebno, se ne sme vzeti.