2. številka. V Trstu, v soboto 5. januvarja 1889. Tečaj XIV. .,E D I N O S T" izhaja dvnkiMt tih teden, vsnko sredo 'n totooto oli 1. uri popolurin«. „Edinost" stane: za vse leto gl. K.-; icven A rut. O,— gl. za polu lota . —; „ , 4..V) „ za četrt leta „ l.oO; . „ 2 25 „ Pobu mirno it^vilke ne dobivajo v pro-dajainicah tolmka ▼ Trstt po r» nov., v Gorici in v Ajdovščini po « n„v. Na naročje brez priložene naročnice te upravniatvo ne ozira. EDINOST Vsi dopisi ho pošiljajo uredništvu t ulici Carintia St. 28. Vsako pismo mora biti frankoTano, ker nefrankovana so ne sprejemajo. Rokopisi ho ne vračajo. Oglasi in oznanila «e račune po 7 nor. vrstica v petitu; za naslova r. debelimi črkami ne plačuje prostor, kolikor bi ga obneslo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnic« itd. »e račune po pogodbi. Naročnino, reklamacije in innorate prejema upravnižtvo v ulici Carintia 28. Odprte reklamacije ho proste poštnine. Glasilo Vabilo na naročbo. Prestopili smo z novim letom v XIV. tečnj našega glasila. — Trinajst let smo so borili za narodne pravice primorskih Slovencev in kolikor je bilo v našej moči, ispolnjcvali smo vestno svojo nalogo. Naš položaj je resen, kajti tujci smo na las t ne j eemlji! Uvažite to, sorojaki, ter ostanite nam zvesti in točni naročniki, ker brez izdatnih denarnih sredstev nam je nemogoče vršiti naš program. — Glasilo našega družtva ne deluje v sebične evrhe, temveč v probujenje narodne zavesti. Kolikor več se širi naš list med rodoljubim, toliko sigurneji nam je vspeh našega dela. „Edinost" stane: za vso leto .... gld. 6.— za pol leta . , . gld. 8,— za četvrt leta . . . gld. 1.50 Okoličanom v prevdarek. i. Uže večkrat amo se na tem mestu oglasili, govorec splošno o razmerah tržaških okoličanov in nasvetujoč sredstva, z katerimi bi se dalo vsaj nekoliko še po-mtl »ti onemoglej okolici in njenemu pre-bivi.tsfvu. Ali vse naše in druzih besede padle ho na peščeno zemljo ter ne obrodile onega sadu, katerega smo si mi, bri-gajoč se za nje, srčno želeli. Okoličan ostal je vkljub vsem našem prizadevanju vedno pri svojej trmi in svojeglavnosti. Noben narod na svetu, ki bi štel tako malo duš, kakor slovenska okolica Trata — ako so kje na svetu nahaja tako majhen narod, — nima svojega povsem sebe na- menjenega glasila, kakor uprav tržaški okoličan „Edinost". Akoprav je organ političnega družtva, namenjen tudi drugim Slovencem, obravnavala je „Edinost" do-sedaj skoraj izključljivo zadeve, tikajoče se tržaških Slovencev in okoličanov ter se posebno prizadevala v zadnjih prebuditi narodno zavest, pomagati, kolikor je z dobrimi nasveti pomagati mogoče, njih b6di ter jih dovesti do pravega prepričanja in boljšega obstanka. V to svrho žrtvovali so se trudoljubni in zavedni sorojaki naši, ki so koj zagledali tukajšnjo narodno bedo in malomarnost ter sklenoli pomoči narodu krepkejše, razsvetlivši mu ono remotno stanje, v katerem se nahaja. A celo najnaprednejši in najsrčnejši teh narodnih boriteljev, padel je, rekli bi, podrt v narodnem boju. In tako so izginoli eden za drugim ti blagi značaji, deloma v prezgodnji grob, deloma pa so odšli v tuje kraje. — Storili so pač mnogo za nas tržaško Slovence, osnovavši nam marsikako narodno podjetje — ali žalibog njihovo delo obrodilo je vrednega Badu le v mestu, mej lastnimi ožjimi sorojaki, namreč mej tu naseljenimi Slovenci iz druzih pokrajin ; slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V »J most J« iiiofl«, 77—- Clo^rk je po njih misli nesamostojen in odvisen od dg/zih — od onih, ki mu dajejo dela in za delo denarja, kojega on tako živo potrebuje. Prepričan ti jo oko-j ličan, da se on brca bližnjega mosta no bi mogel preživljati ter bi moral poginoti lakote in po tej svojej krivi ideji, da okoličan no smo biti samostojen, ampak podvržen in poslušen, uruvnujo svojo čine in svojo načrte. Ubogi rojak, kako si zaslepljen in kako ti je jasnost tvojih misli otemnol sovražni tujec! Samostojnost in nezavisnost je pač različna : duševna in naravna, ali telesna. Hlapec je svojemu gospodarju poslušen in pokoren v vsem, knr zadeva telesna delaj si sem ter tja tudi družtva, ki jim dona-šajo primernega dobička ter pospešujejo narodno blagostanje. Povsod, kjer prebiva naš rod, zbudil se je zadnji ter so začel gibati in kazati svoje ži trenje. Le tu mod nami se redko kje opazuje napredek; živi so tje v en dan, ne da bi se skrbelo za omiko naroda, za njega prihodnost, za prihodnost lastne dece; d&, celo za lastno blagostanje je tu sorojakom našim malo mari, kajt; drugači poprijeli bi se kaj bolj dela ter začeli boljo skrbeti za narodni obstoj in individualnost. Kaj pač razumiš pod imenom narodnost? Ako staviš tako prašanjo našemu okoličanu, čudno te bode pogledal, po smehnol so ti zaničljivo ter te prasal: — rad izvrši ono, kar mu ukaže storiti go- Je-li si tudi ti tak sanjarski Slovenec? Si li tudi ti domišljuješ, da bodo Slovenci v Trstu „naprej prišli" ? Mene to ne mika : kdor mi daje "jesti, zaslužka, temu bodoin zvest, tega bodem spoštoval; sicer mi pa vse slovensko prizadevanje ničesa no do-naša. — In takih posebnežev nahajaš v okolici veliko. Rekel bi, v vsakem kotiču naletiš na kakšnega. „Kruh in trebuh", — to jim je vse: srce pa, njegova čutila, okolica je ostala nekako slepa do njiho- j lastna omika, lasten duševni in t e-vega požrtvovalnega delovanja. Začetek na- losni napredek — to se kruto za-rodnega dela, ki se je sem ter tja pojavil, nemarja! kmalu je prenehal ali pa vedno še živo- Ta skepticizem, ta brezobzirnost in tari tje v en dan. nemarnost v vsem, kar zadeva srce, omiko, Še vrli Kraševci, ubožnega stanu in narodnost in rekel bi tudi, versko prepri-potrebnejši od nas samih, pokazali so se , čanje, kaj nam pač kaže nogo dušno po-v zadnjem času prave Slovane, zbudili se habljenost okoličanskega naroda? Res jo ter marsikje osnovali si družtva, ki mej sicer, da človek po denašnjih materijali-njimi goje vredno cvetlico narodnosti, širijo ! stičnih načelih velja, kar plača; a ta rek, znanje in oliko moj priprostim ljudstvom, ki se nekaterim dobro ne podnje, ker vedo kar je v čast njim in vsemu narodu. No- ceniti tudi svojo dušne zmožnosti, podajal ustraŠeni in krepki v značaju osnovali so , bi so pač dobromu dolu naših okoličanov. spodar, v njegovo (gospodarjevo) korist, dobro vedoč, da jo zato tudi plačan. Ako mu pa ukaže gospodar, naj gre v sosedovo skrinjo krnst ter naj prineso njemu denar — tega hlapec gotovo ne bodo ispolnil, osobito bi pa ukradonih stvari svojemu gospodarju ne prinesel. Slično temu hlapcu godi so našim tržaškim okoličanom, s to razliko, da oni kradejo sami sebi in iznašajo svojemu tujemu gospodarju, pri tem pa tolažijo svojo zamorjeno vest, rekoč: Slovnnec nema bodočnosti, narodnost mi ničesar ne donaša ; ako sem zvest Slovenec, odtujim si Italijane, moje dobrotnike, in z enakimi podlimi, praznimi izgovori. Avstrijski Slovani in novi vojni zakon. ii. Navdušenost toroj in jeklena volja državljanov vzmoro promagati vso sovraž- PODLISTEK. Proza. Spisal Branimir. II. Tri žene jo uže pokopal. Vsi ljudje ao rekli, da se ne bode več oženil in, da ae mu sploh treba ženiti ni. A on, gospod Kimav, mislil jo drugače. Res, dejal je, imam šestdeset let, a vender sem bolj korenjak, kot nekateri pri tridesetih. Tmol jo uže dva sina oženjena in tri hčero omožene, pa mislil je : oni so v zakonu, ki so moji otroci, zakaj bi pa jaz ne Brnel biti ? In kmalu po pogrebu tretje žene jel je pomežikovati dekletam in udovam, ki so prihajale v prodajalnico, ali pa jih srečaval na cesti. Ljudje, kateri so ga opazovali, dejali so, da ne bode Kimav dolgo udovec. Pametneji so mu branili in tudi njegovi otroci so ga odgovarjali od ženitve ; on je imel denar, zatorej tudi ženitbeno pravieo. Šol jo v drugi trg in oženil so je tam v četvrtič. Dobil je mlado natakarico, kojej bi bil mogel biti oče. Mudilo se mu je tako, da so ju kar prvo nedeljo enkrat za trikrat raz prižnice oglasili. Itodno, vsako leto ob istem času, dobil je Bina ali hčer. Vselej se je motal z ženo nekaj mesecev prej posvetovati, kakšno ime bi dali prihodnjemu otroku, da bi dva ne imela istega imena. Mej mnogobrojnim številom njegovih otrok bi človek dobil lahko vsa imena od Jurja do Milana, od Urše do Angeljice. Gospod Kimav je večkrat dremajo v stolu prešteval svoje otroke, a izvestno je vselej ka-j terega pozabil ter moral je šteti z nova. Mej mlado ženo in starim možem ni j bilo vodno ljubezni, namesto te pa večkrat ;— tepež. Ljudje so mu privoščili „zakonsko j srečo" ter blagodušno dejali: „Prav so ■godi staremu norcu!" Zbila mu jo misel iz glave, da bi se ženil v novič, ako bi zopet postal udovec. — — „Mlada ženka, — star soprog!a III. Anže Krikav je imel ženo na smrtnoj postelji, Spele Maznč mož pa je ležal v bolnišnici. Po volji božji umrje mož Špele Ma-začeve. Vesela jo bila njegovo smrti, saj jej ni bilo treba mnogo plačati za njegov pogreb, ampak so veliko je potegnila za njim, kajti ranjcega Mazača življenje bilo je zavarovano. Anžo Krikav bil je pijanček: ni imel zatorej vedno donarcev, katerih jo bilo treba za bolno žono. Ko jo bil zopet v denarnej stiski, napoti so k udovi Speli Mazačevej, užo nekdanjej znanki svoji, prosit jo denarja na posodo. Špela Ma-začeva Krikavu ni inogla odreči prošnje. Pogovarja jo so, sta se zmenila, da jo njej umrl mož, a Krikavu žena tudi ne bode dolgo živela. Oba sta bila jednake misli, toda daljo ni hotel nobeden razvijati svojih namer. Ko se poslovi Krikov ter mu poda Špela roko v slovo, šepetne Špeli bolj po tihem na uho: „Veš, ti si udova, jaz pa skoraj udovec, iz toga zna šo kaj priti." j In ona mu stisne krepkejše roko ter pravi ■i veselim glasom : „Saj morda res, Anže!" Ločila sta so složna v svojem mišljenju. Anžo Krikav ni živel posebno izgledno. Poznali so ga kot pijanca, proklinjavca itd. I Dekleta so pa imele o njem šo mnogo | druzega pripovedovati. Vedele ho, da ne j gre vsaka varno mimo njega Anžo Krikav. ' ! je imel tako dolgo roke, da mu jo malo ! katera ušla; vsako je objel in morala ga je poljubiti, sicer je ni pustil. Potom se jo hvalil, da ga „štimajo" vsa dekleta, ter da jo ujel od njih mnogo, mnogo poljub-cev ; a v resnici so ga sovražile ter mu' škodovalo, kjer so mogle. Špela Mazač jo drugače živela. Sama jo vedno trdila, da živi po božjih in cerkvenih zapovedih ter v strahu božjem, ali sosedje in sosede so rekli večkrat, da grešujo Špela zoper božjo zapovedi.-- Anžetu Krikavu jo res žena umrla deset dni po ranjcem Mazaču. Špela jo stala z dvemi sosodami baš pred hišo, ko je zapel mrtvaški zvon. Ugibalo so, kdo bi se bil preselil v večnost. Mimo prido Krikovčova Urša, katora jo vedela vsako novico prva. Vso tri jo h kratu vprašajo: „Strinka, veste kdo jo umrl?" „Knj bi ne vedla? kaj ni bila Krikavka bolna? ona je umrla, ona!" odvrno Urša. „0, baš prav!" vzklikne iznenadjena Špela Mazač. Sosedi se začudeno spogledajo. Špela, videč učinek svojih besed, zarudi in na to zaklepeče v enoj sapi: „Oh, revček Aiižp! ženica mu jo umrla, moram ga iti tolažit. Bog ve, čo se bo zopet oženil P* Sosedi ste šli domov povedat novico svojim, Špela pa še enkrat tleskne z rokama, so nasmehne ter zašepečo sama pri sebi: „O, loj, lej, kakor nalašč!" Zatem gre v sobo, se preobloče in kreno h Krikavu, kakor je dejala, tolažit Anžeta. Pa tolažnice Krikav ni potreboval, ker skrb in žalost si je znal sam dobro proganjati. Zaradi umrle svoje ženo jo bil kmalu po-tolažen; dejal je: „Ker ti nisi hotela pri meni živeti, bo pa druga; nič zato!" In res jo bilo tako. Dobil sije drugo in sicer Špelo Mazačevo. Krikav bi bil niti na sv. Alojzija dan svatoval in godovnl, a Špeli se je možiti tako mudilo, tla šo štirnajst dni ni mogla čakati. Ljudje, ki so to videli, so so čudili in dejali: „Tuko so naše —■ pobožne udove!" (Dalje prih.) nike. Ministerstva tedaj naj bi pred vsem gledale prikupiti sc svojim podanikom, pridobiti jili z dobrimi zakoni in praTico-ljubnostjo. Ako bi državljani sami vlade bili veseli, ker jim je z modrim postavo-dajsitvom pomagala do srečnejše sedanjosti in trdne prihodnosti — pripravljeni bi bili tembolj žrtvovati se za to svojo občno domovino. Ako listamo po zgodovini avstrijskih Slovanov, je-li vidimo kje, da se je našim prednikom pravica godila? Ali se godi morda nam v sedanjem veku živoČim ? Ne ! Slovan v Avstriji ee še vedno zanemarja, v tem ko se povzdiguje ter obilnejša pravica godi drugim narodnostim, osobito pa nemškej. Slovan v Avstriji zgubil bi bil uže svojo narodno individualnost, ako bi se zanašal zgolj na vlado, ako bi zgolj od zadnje pričakoval rešitve. Okrepčal in ojačil se je ponajveč sam ter v lastno izomiko in napredek žrtvoval svoje krvavo zaslužene vinarje in dan na dan zbira in skuplja, da je donese na žrtvenik domovine ter pomaga v to, da se njegov narod izomika ter duševno postane neodvisen od drugih narodov. Akoprav so Slovani v Avstriji v izdatnej večini ter si je misliti, da bi se vlada uprav na nje v prvej vrsti ozirala ter je vzela posebej v svoje pokroviteljstvo, v realnosti se tako ne godi, temveč pač čujemo vedne tožbe za krivicami in zaprekami, ki se delajo slovanskemu razvitku. Navzlic temu pa smo opazili o debatovanju nove vojaške postave čuden slučaj, ki je ravnodušnega in nepristranskega opazovatelja javnega živenja v Avstriji izvestno osupnil. Uprav oni narod, ki je najbolj zanemarjen, glasoval je prvi za nove krvne žrtve, katere tira vlada od svojih podanikov. Slovanski poslanci namreč so koj vladi pritrdili v njenih načrtih ter glasovali za vsprejem novega vojaškega zakona, v tem dobro umeč misli slovanskih podanikov Avstrije sploh: Vdržavnej moči obstoji tudi naša narodna moč. O tej priliki videli smo v državnej zbornici tudi drugi tem čudnejši pojav. Nemški levičarji so se namreč novej postavi upirali, a konečno so glasovali za njo samo za to, ker neki p< množenje vojskine moči v Avstriji je prepotrebno radi zveze z Nemčijo, katera je, kakor znano, do zobi v orožju. Našel se je sicer neki poslanec, ki je tirjal razorožitev Avstrije in njeno zvezo z Rusko. Mi nismo nasprotniki zveze Avstrijske z Rusijo; da, mi si take zveze želimo, dobro vedoč, da imati ti dve državi v raznih krajih skupne interese, osobito pa na balkanskim poluotoku. Želimo je tembolj, kor bi se na tak način naša država rešila nemškega vpliva ter bi smela računati na severnega zaveznika gotovo sigur-neje, nego na toliko razupito nemško ligo, pomisleč, da je Ruska Avstriji storila uže velike usluge v najkritičnejših trenotkih, v tem ko nemški iredentizem v Avstriji vedno raste in rastejo njegove pretirane zahteve. O tej priliki se je sicer tudi od slovanske strani očitala vladi slaba skrb za svojo vojsko glede trdega ravnanja z možtvom in prepičle hrane; — vse to pa v prid državljanov, z katerim, ako se jih sili v vojake, naj se v času vojaške službe tudi milejše ravna in jih boljše prehranjuje. Glavni smoter pa: ojačenje naše države in njen ponos pred zunanjimi, ostal je slovanskim poslancem vedno pred očmi, kakor tudi blagor države sploh. A nemška stranka pokazala je o tej priliki, koliko jej je na srcu blaginja države in koliko moro zadnja računati na njih udanost. Tu se je pokazal pravi patrijotizem avstrijukih Slovanov, ki so dosedaj ob vsakej priliki prvi prišli vladi v pomoč ter podpirali njene namene. Čuda res, da je uprav oni narod vladi nehvaležen, katerega tako rekoč nosi na rokah ter mu dovoljuje, česar si želi ; ta jej deluje nasproti; a narod ki je še vedno zapuščen, ji je krepka podpora. Iz tega je jasno razvidno, na katerega izmed svojih narodov bi se morala avstrijska vlada pred vsem ozirati ter gledati, da se mu z blagim zakonodajstvom in pra-vicoljubnostjo prikupi ter vanj zasadi ono toliko važno čut, ki je nad vso orožje in vojskine priprave, namreč: pravo nt-vdušenost do svoje občne domovine Avstrije! Kaj je pač temu vzrok, da se Avstrijski Slovan za svojo vlado toliko poteguje ter jej skazuje svoje čute udanosti in zvestobe? Nehvaležnost je Slovanom tuja lastnost; miroljuben in dobrosrčen avstrijski Slovan zre še vedno v boljšo bodočnost. V njem nema odmeva izdajski duh — to kar želi doseči, želi postavnim, pravičnim potem; on upa v milejšo usodo a zadnjo upa zadobiti si od vlade same. Uvaževajoč vsakdanje njegove tožbe po zatiranju, kakor tudi marsikatere proti-avstriske čine drugih avstrijskih podanikov, — morala bi pač vlada enkrat spoznati, na katerej strani jej je iskati pravega domoljuba in odkritosrčne zvestobe in kje zjalastega šovinizma in izdajalskih namer ter po tem uravnati svoje daljno postopanje z enimi in drugimi. Iustitia regnorum fundamentu m — temelj državam je uprav pravica. Enako smo obteženi vsi narodi, i podaniki avstrijskej vladi, enake davke nam je vsem plačevati; naj bi tedaj uživali vsi jednako svobodo! Letos so se slovanski zastopniki na vse kriplje borili, da bi svojim soro-jakom priborili poboljška v narodnem obziru; a leto je uže preteklo, mi smo pa še vedno na istem stališču z prav neznatnim poboljškom; pač pa smo dobili novih bremen, mej katerimi najznamenitejši je novi vojaški zakon! Nadejamo se, da morda čez leto dni nam bode možno zabeležiti v knjigo slovenske povestnice nov pridobitek in nov napredek! Politični pregled. Notranje dežele. Gal i š ki deželni zbor se je sešel 3. t. m. V kratkem zasedanji ima še rešiti vprašanje o propinaciji ter nekoliko drugih predlogov. Na Dunaji je bil to dni zbor socijalno-demokratične stranke. Razpravljajo se je o mnogih vprašanjih, tikajočih se delavcev. Najživahnejša je bila debata o | delavskih komorah. Vsi govorniki so se izrekli proti dotičnemu načrtu, izdelanem v državnem zboru. Sklenolo se je resolucijo, kako naj bi se rešilo to za delavce jako važno vprašanje. Zanimiva je bila tudi razprava o šoli. Tu so govorniki kaj živo napadali Liechtensteina in njega nazadnjaški šolski predlog. Protestovali so proti vsacemu poskusu omejiti naobrazo naroda tako, kakor to zahteva Liochlen-steinov predlog. Sklenena je bila resolucija, v katerej pozivljejo vso zastopnike naroda, naj se krepko potegnejo za prava preprostega ljudstva, naj ne dovole, da bi se kratile uže tako in tako skromne pravice, naj bi se mu ne zapirala pot do omiko in naj bi se ne izdajali v oblast „mračnjakom in nazadnjakom*. Ako bi pa to storili, pala bi odgovornost za vse hude posledice tacega dejanja na one poslance, ki so zakrivili tak zakon. Dotična resolucija ima krepkih izrazov proti „nazadnjakom" v izobilji, kar nikakor ne povišava njene vrednosti. V Budimpešti je navada, da o novein letu izustijo voditelji madjarske države in politike govore, ki nam kažejo program, katerega so bodo držali v nastopajočem letu. Tudi letos so je poklonila deputacija državne zbornice ministerskemu predsedniku. Njen govornik je bil grof Julij Sznpari, bivši finančni minister, o katerem so nedavno pisali, da kani preiti v opozicijo proti sedanji vladi. O novem letu je grof Szapari temeljito ovrgel vse take trditve ter jasno pokazal, da je najzve-8tejši zaveznik Tiszine vlade. V svojem govoru je proslavljal Tiszo kot državnika, človeka in očeta. Trudil se je dokazati, kako je Madjarska napredovala, od kar je Tisza na krmilu. jSploh pa jo imelo vse to bolj družinski, nego političen značaj in nam je samo v dokaz, da ima Tisza mogočno in udano stranko za seboj ter da mu je osigurana še jako dolga doba ministrovanja. V svojem odgovoru ni se tak-nil Tisza skoro nič vnanje državne politike, ter ni ne z besedico omenil balkanskih držav ; katere so pa vender njemu in vsem Madjarom tako na srci. Rekel je samo. da od nikoder ne preti nevarnost in da se ni bati vojske. — To je čudno, da so letos Madjari tako malobesedni o vna-nji politiki, o katerej so druga leta v tem času tako oblastno govorili. Hrvatom jo dala njih madjaronska vlada za novo leto poseben dar; odstavila je župana zagrebškega g. Badovinca, češ, da se je pregrešil proti obstoječim pred-j pisom ; znano je pa, da ga je imela zaradi ! tega na zobu, ker jej jo bil političen pro-i tivnik. Madjari na Hrvatskem napredu jejo korak za korakom; — kmalo napoči dan, ko bodo vsa hrvatska prava — samo še na papirji. Vnanje dežele. Glasilo ruskega vnanjega minister-stva piše, da nastopajoče leto ne budi onih | skrbi, kakor jih je lansko leto, kajti vse j države si prizadevajo ohraniti mir. Nikdo I več ne verjame bajke, da bi hotela Rusija ' napasti Nemčijo ; ves svet ve, da Rusija I želi samo ohraniti mir Francija pa tudi j nima druge skrbi, ker se pripravlja na j veliko svetovno razstavo. — Zastopnik perzijske vlade na ruskem dvoru je dobil ! o novem letu podobo svojega vladarja v jako lepem, z dragimi kameni odičenem ! okvirji. To tolmačijo v Peterburgu tako, | da je hotel Šah s tem odlikovati poslanika, • ker si je največ prizadel, da odstrani vBe j neprilike in razjasni nesporazumke mej I obema državama. Velika skupština srbska je uže zvršila svoje delo ter zaključila zasedanje. Novi ustavni načrt je bil vsprejet z veliko večino ; zanj je glasovalo 494 po" slancev, proti 73, nekoliko zastopnikov je .manjkalo in 17 jih ni glasovalo. Vodja kljubujočih radikalcev, Tajsič, je govoril jako zmerno in stvarno. Kralj Milan je dosegel svojo svrho, a vender ne tako lahko kakor si je mislil. Oni možje, ki so glasovali proti kraljevej želji, so si nakopali njegovo jezo na glavo; da, nekateri listi trde, da je Katic, poleg Tajsiča najimenitnejši pristaš radikalne Btranke, uže zaprt zaradi „veleizdaje". Kralj, ki je dal to povelje, je hotel menda koj pokazati, kako svobodo govora in glasovanja hoče podeliti zastopnikom svojega naroda. Na Rumunskem Bi je vlada priborila zmago nad starimi konservativci v državnem zboru. Pri pretresanji vprašanja o svobodnih pristaniščih je bil vsprejet predlog vladne stranke in zavržen oni konservativcev. Stari konservativci štejejo v svojej sredi vse ruraunsko plemstvo ter so odločni pristaši Rusije in nasprotniki tako zvane „zveze miru". Za dopolnilo volitev, ki se bode vršila dne 27. t. m. v P a r i z u, zanimajo se vse republikanske in monarhistične stranke. Republikanci se pa prepirajo mej seboj, mesto da bi se složili, zato podležejo in bržkone bode izvoljen Boulanger. Govori so o raznih kandidatih, nekateri celo trde, da kani Floquet odložiti svojo čast kot ministerski predsednik, da kandiduje proti Boulangerju. — Francija je za eno stranko bogatejša. Komunisti in revolucijonarci so se zložili v stranko, katere proglas je podpisalo nekoliko državnih poslancev, nekda- njih komun ardov in drugih. Ti ljudje trde, da more samo revelucija rešiti ljudovlado na Francoskem. Nemški cesar, ki siccr jako rad govori, ni prav nič govoril ob novem letu o priliki sprejemanji dcputacij in diploma-tičnega kora. O vnanej putiki nemški ni črhnil besedice. — Biamarkovo glaBilo trdi, da bode novo leto boljše od preteklega in da so ni bati vojske. V kra.kem bode pa slikal v državnem zboru poslancem zlodja na steno ter zahteval, da mu dovole nove kredite v pomnoženje top-ničarstva. Na Španjskem so v prestolnici ob novem letu pokale petarde pred vrati nekaterih ministrov in drugih znamenitih mož. Žrtve ni bilo nobene ; vlada se dela, kakor da bi jej to bilo ravnodušno, v resnici se pa zelo boji, da ne navotanejo v kratkem resni nemiri v deželi. DOPISI. Iz tržaške okolice 3. januvarja 1889. (Izv. dopis). Zvedeli smo iz gotovega vira, da mestni uradnik g. Bocardi pobira po nekemu okraju tržaške okolice prav zlo vmazano perilo — ter je nosi v svojo žehtnico — „sezione scolastica, 3. piano* — da je požehta. Finale te veliko žehte nas bo podučilo, kdo je v Trstu pravi gospodar, ali mogočni magistrat, ali c. kr. namestništvo. Nekaj leti sem — pravo pa no moremo pozvediti v marsikaterih naših važnejih zadevah; — kdo vender jo v Trstu pravi postavni zapovedovalee ? Tetika „Triesterica" nam bi odgovorila gotovo tudi v tej zadevi prav jasno tako le: „Gutter Gott im Ilimmel! Leut'1 warum so viel Liirin ? Ist ja nichts an-deres als ein dutnmer Bubenstreich — Bubenstiick — Inuter Lapalien !!" Pa vender so misli, da bode pri tej obravnavi tudi neko drugo človeče — ki z žlico brije magistratove doktorje — občutilo resnico laškega pregovora : „Ogni groppo viene o prima o doppo al pettine. Tudi o nekem učitelju in učiteljic',bi se dalo kaj lepega povedati, ali pustil*/ j to za danes. Prihodnjič nekaj druzega. Iz Barkovelj 2, januvarja 1889. (Izv. dop.) [Pro Patria in podružnica sv. Cirila in Metod aj. Nedavno ustanovilo je družtvo „Pro Patria", katerega namere so dovelj poznane, na Greti svoj otročji vrt, katerega obiskuje preveliko število slovenske dece, koja je s tem lastnemu narodu izgubljena. Lahoni so si znali izbrati prevažno mesto v svoje namene in kakor se čuje, odločilo se je pri občnem zboru „Pro Patrie" v Trstu, da se ustanovi v okolioi še jeden otročji vrt in sicer kjer je po mnenju „gospode najbolj potreben". Odločili so baje baš Barkovlje v te namene. Tržaški okoličanski Slovenci pa zaradi teh sklepov ne smemo obupati, temveč izbijati moramo »klin s klinom" — vsaj po svoje) moči. Nikjer ne proti narodnosti našej pogin tako, kakor baš na Greti in to so sprevideli naši rodoljubi. Vsled sklepa nekaterih domačih narodnjakov, posvetovalo bc bode v nedeljo 13. t. m. v krčmi „pri Ferlugi" na Greti o ustanovitvi podružnice sv. Cirila in Metoda. Brezdvojbeno prido k temu posvetovanju lepo število rodoljubov iz Rojana, Barkovelj in Grete. Moje mnenje je, da bi se dalo napraviti baš na Greti močno podružnico sv. Cirila in Metoda in potem naj bi se skrbelo, da se skoraj napravi i otročji vrt. Rodoljubi iz Barkovelj, Grete in Rojana ! Pokažite, da ste še tu na domačih tleh, da vas ni še podrla tujčeva sila; zberite se v nedeljo 13. t. m. mnogoštevilno v krčmi g. Ferluge! Posvetovanje bode se vršilo ob 3^" uri popoludno in vsekakor bi bilo dobro, da se ga vdeleži tudi naša gospoda iz Trsta. Na svidenje 13. t. m. v Barkovljah, da so vzajemno stavimo v bran naBilstvu „Pro Patrie !" Domače vesti. Raznim bivšim pzg. naročnikom, kateri nam niso vrnoli prve letošnje številke, ki jim je bila poslana na ogled, odpravili smo tudi današnjo Številko. Vse gospode, kateri nam je ne vrnejo takoj, vpišemo med stalne naše naročnike. Odbor političnega družtva „Edinosti" opozarja vso gg. odbornike, namestnike in poverjenike, kateri so dobili tudi posebna vabila, da izvolijo priti jutri točno ob 10. uri v prostore „delalskega podpornega družtva" (Via Molin piccolo, št. 1) k dogovoru o bližujočih se volitvah v mestni zastop. Najvišje odlikovanje. Presvetli cesar je podelil knezoškofom dr. Jak. Missiji, dr. Janezu Zvvergerju in dr. Sim. Aich-nerju dostojanstvo tajnih svetovalcev. Cesarjevičina Štefanija prispela je dnć 3. t. m. o poludne na Reko. Sprem-Ijevala jo je grofinja Pallfy. Ustavila se je samo pol ure v mestu, obiskala guvernerja grofa Zichyja ter se vrnola v Opatijo. Ravnateljem zavoda javne dobrotvor-nosti potrjen je za prihodnja štiri leta g. Fran Dimmer. Družba sv. Cirila in Metoda je prejela z naslednjimi vrsticami naslednji dar : „Velečastiti gospod prvomestnik ! Poslednja občna zbora „Slovenskega učiteljskega družtva" in „Narodne šole" sta odločila izdavanje knjižnice za mladino, častno se je lotila tega velevažnega posla družba sv. Cirila in Metoda. Da bi ga mogla nadaljevati, v to svrho pošiljam 100 forintov. Bog in Slovenci! Veselo in srečno novo leto! V gorah slovenskih, 1. prosinca 1. 1889. Izrazujoč Vam . . . bivam naju-danejši čestitelj, slovensk duhovnik". — Neznanemu domoljubu prisrčna zahvala; drugim domoljubom prisrčna priporočila. Slovenskim trgovcem naznanjamo, da bodemo odslej zopet prinašali v sobotnih številkah „tržno poročilo" po najzanesljivejših virih. Rodoljube tržaške, posebno pa gospode iz Barkovelj, Grete in Rojana poziva se, '"•a se blagovoljno vdeležo shoda dno 13. m. pop. v Ferlugovej gostilni v Bar-kovljah. Namen shoda je plemenit, kajti staviti 60 moramo energično v bran vedno rastočej mogočnosti „Pro Patriett v okolici. — Obširnejše javljamo o tej zadevi v dopisu „Iz Barkovlju v denašnjej številki. Žrebanje tržaških 4% komunalnih srečk vršilo se je dne 2. t. m. Dobitki so nastopni: št. 16.572 — 10.000 gld.; po 1000 gld. št.: 900 in 12.619; po 200 gl. št.: 3941, 4487, 8561, 8594 in 15.167 5 po 150 gld. št.: 6052, 11.672, 15.447 15.501 in 17.775. Mesto Trst z okolico štelo je 1887. leta 154.055 prebivalcev. Leta 1888. rodilo se je 4383 in umrlo 4623 oseb. Poročilo se jo 1289 parov. — Ozirom na izselitve in nove naseljenike izračunilo se je prebivalstvo v ietu 1888. na 156.042 duš. Vojaštvo in mornarji niso všteti. Promet v Trstu leta 1888. Statistični urad trgovinske zbornice objavlja o trgovinskem prometu mesta tržaškega v letu 1888. nastopno številke: Navadnih ladij prispelo jo v naše pristanišče v teku leta 4164 z blagom 189.760 tonat. Parnikov je bilo 3506 z blagom 1,178.946 tonat. Skupno torej 7670 ladij, 1,368.706 tonat. (Leta 1887. smo imeli 8033 ladij; tonat: 1.384.877. — O d p I u 1 o je iz Trsta 4203 malih ladij in 3473 parnikov, skupej 7676 ladij; 1,393.524 tonat. — Po suhem se je p r i p e 1 j a I o : z južno železnico 5,637.947 kvintalov; z državno 775.479 kvt.; z vozom 811.969 kvt., skupaj kvt. : 7,225.395. (L. 1887. smo imeli 8,192.692 kvint.) — Izvozilo se je: z južno železnico 2,993.156 kvt.; z državno: 537.389, z vozom 59.884; skupaj 3,590.429 kvt. (Leta 1887. 3,275.115 kvt.) Skupni promet nam kaže, da je tržaška trgovina padla v letu 1888. proti 'etu 1887. za 651.983 kvintalov. Potrjen zakon. Nj. Veličanstvo cesar potrdil je zakon, katerega je sklenol in predložil deželni zbor isterski glede urav-nanja pravnega od nošaja učiteljev na javnih osnovnih šolah v Istri. S tem zakonom so spremeneni §§. 27, 29 in 30 dež. zak. od dne 3. novembra 1874 in §§. 23 in 25 dež. zak. od 10. dec. 1878. Po novem zakonu zboljšane so nagrade učiteljstva. Plesni odsek delalskega podpornega družtva vabi uljudno slavno občinstvo na „plesni venček", kateri bode danes, 5. januvarja 1889. v dvorani ulice Torrente. h. Št. 16. Ustopnina 30 nvč. za osebo brez izjeme. Začetek ob 8 in pol uri zvečer. Vstopnice se dobivajo še zvečer pri blagajni. Za poplavljence na Tirolskem nabralo se je v noviČ: Pod preČ. šk. ordinarijatom v Trstu gld. 101.18, v Poreču gld. 86. V raznih okrajih: Gradiška gld. 74.63. Tolmin gld. 17. Voloska gld. 16.30, Sežana gld., 8.32, Lošinj gld. 1.60 in Pulj gld. 11.94, skupaj gld. 317.57. — Z poprejšnjimi milodari odposlalo se nesrečnim občinam vsega skupaj gld. 582.25^ kr. Praktična iznajdba. Tehnik g. S. Ur-banis izumil je vsled poziva mestnega magistrata jako umesten električen aparat za mrtvašnico na kat. pokopališču pri sv. Ani. Ta aparat je tako umetno sestavljen, da opozori pokopališčnega Čuvarja zvonček takoj, ako bi se Blučajno kateri v mrtvašnici ležeči navidezno mrtvi le količkaj ganil. Zvonenje jenja še-le, ko so se odprla vrata mrtvašnice, t. j., ko je čuvar vstopil. Zanimivi aparat more si vsak ogledati v delavnici g. Urbanisa v ulici Artisti h. št. 3* Nenavadna burja, katera razsaja uže nekoliko dnij v Trstu, zahtevala je doslej dve žrtvi. Godca Emila Borrija vrgel je silni veter na cesti proti Žavljam v morje. Nesrečnež je utonil. — V mestu je zgrabila burja necega gospoda ter ga treščila tako silovito ob tla, da si je zlomil tri rebra. — Dobra je burja, dokler suši ulice in pometa smeti, ali, kadar so v nevarnosti zdravi udje in celo življenje, ako so stopi na ulico, je uže dobrote odveč. Zadovoljni bi bili, da nam odnese neki smrad iz mesta, kateri se vkljub poštenega mraza vedno veselejše razvija. Italijanska brezvestnost. V tržaškem pristanišču odtrgala je burja na nekem ital. trabaklju jadro. Da jo zopet priveže, poslali so brezvestni mornarji fantiča na jarbol, kajti sami so se bali hudega vetra. Deček se 'burji ni mogel ustavljati, padel je v morje in utonil. Naši italijanaški listi ta žalosten slučaj prav ravnodušno pripove-dujo ; vse kaj druzega pa bi bilo, ako bi se na katerej slovanskej ladiji kaj tacega pripetilo. Listonošom bodo se plače uredile. Nujstarejšim bodo so dodala plači dosedanja osebna doklada in vštela v pokojnino. S časom pridejo mlajši na vrsto. V letošnji proračun se je postavilo za doklade 120.000 gld. Senožeška čitalnica je imenovala gosp. Jos. Gorupa častnim članom. Vabilo k občnemu zboru „Solkanske čitalnice", ki bode v nedeljo 6. januvarja 1889. ob 3. uri popoludne v družtvenej sobi z nastopnim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Denarničarjevo poročilo. 4. Volitev predsednika in novega odbora. 5. Razni nasveti. Solkan, 28. decembra 1888. Odbor. Kastavsko delavsko družtvo vabi na družtveno veselico, ki bode dne 13. t. m. v prostorih „Narodnega Doma" v Kastvu. Početek točno ob uri zvečer. — Vstopnina 1 for. — za obitelj for. 1*50. Novi okrajni šolski nadzorniki. Za prihodnjo šestletno dobo so imenovani okrajni šolski nadzorniki na Kranjskem gospodje: Za postojinski šolski okraj na-dučitelj Janez Thuma; za kočevski vero-učitelj na kočevski gimnaziji Ivan Kom-Ijanec ; za krški nadučitelj v Krškem Fran Gabršek; za kranjski učitelj na drugi mestni šoli v Ljubljani Andrej Žumer; za Ljubljano prof. Fran Leveč; za okolico ljubljansko učitelj na vadnici Ivan Tomšič ; za litijski šolski okraj učitelj na meščanski šoli v Krškem Josip Bezlaj ; za logaški okraj profesor Vilibald Zupančič ; za radovljiški župnik na Dobrovi Jakob Aljaš ; za novomeški vodja na novomeški gimnaziji Andrej Senekovič; za kamniški nadučitelj v Moravčah Lovro Letnar in za črnomeljski nadučitelj Anton Jeršinovec. Pravniško družtvo je dne 29. p. m. zvečer zborovalo v Ljubljani; predsedoval je deželnega sodišča svetovalec g. Ven-cajz. Zbor je z malimi spremembani vsprejel pravila ter sklenil, da prevzame uredništvo „Slovenskega Pravnika". Vrteča št. 1. prinaša: Novo leto. — Ob novem letu 1889. — Pot v nebesa. — Podlasica in golobica. — Taščica. — V samostanu. — Sv. trije kralji. — Praznik sv. treh kraljev. — Ptice po zimi. — Božična noč. — Strah. — Pred gosposkimi vrati. — Oj to srce ... — V prilogi: — Staro razpelo. — Zimsko veselje. -- O mehurčku. —Lisica v škripcu. — Listje in cvetje. Maher Iv. 1 gl., Morucutri Marija 1 gl., M. M. 1 gl., Martelanc, župnik, 26 kr., Trnovec Bogdan 5 gld., Turk Ana 2 gld., Ucnian. kanonik 1 gld., Urbančič Jože 2 gld.. Vi-ličić II., 2 gld. 20 kr., Varto Juliua 2 g'., Vari Ivan 1 gld., Vuga 30 gld., Vatovac 3 gld., Martelanc Ana 50 kr., N. N. 10 gld., N. N. 20 kr., N. N. 40 kr., N. N. 1 gld., N. N. 1 gld., N. N. 1 gld., Na-bergoj F. 1 gld. Na 22. decembra: N. N. 1 gld., Pertot Franja 5 gld., Petornel Rozalja 1 gld., Polič 5 gld., Panvera T.f 1 gld., Pokornj 50 kr., Pertot Antonija 1 gld., Polaj 3 gld., Resman Paulinka 1 gld., Ružička Norberta 1 gld., Schilz. 2 gld. Živic Katarina 3 gld. Šmidt Marija nabrala je pri odborovej seji „del. pndp. družtva" : 5 gld. — Kovačić 1 gld. 50 kr., Jeršek 1 gld., Zitko Anton 1 gld., Fabjan Frane 1 gld., Sturm Marija 20 kr., Ilačič Ana 30 kr., Mandič Frane dr. Počkaj Marija 1 gld. 50 kr. (Konec prih.) 1 gld., Javna zalivala. Podpisani zahvaljuje se v imenu slo- Statistika umrlih. Od 23. do 29. p. m. venskih starisev najiskrenije vsej čestilej umrlo je v Trstu 87 oseb in sicer 48 mož kih in 39 ženskih. Po starosti jih je bilo gospodi rodoljubom in rodoljubkinjam slovenskim, kateri so tako bogato obdarili V Trstu, 31. decembra 1888. Ivan Ferluga, Oglas. V ulici Acquedotto štev. 4 odpre se 14 do 1., 14 do 5., 4 do 20., 3 do 30., 0 „Božičnici* v „Slov. čitalnici" otroke, 9 do 40., 16 do 60., 22 do 80. leta, 4 obiskujoče slov. zabavišče in I. razred preko 80 let in 1 neznane starosti. V istej osnovne šole pri sv. Jakopu. Bog plati! dobi 1887. leta umrlo je 28 oseb več. Poprečno je umrlo izmed 1000 oseb 28 99. Sila burje. Iz Reke brzojavljajo: Silovita burja je vrgla nad Bakrom tovarni vlak državne železnice iz tira ter ga raztrgala. Dve osebi ste ubiti, mnogo je ranjenih. Sodnijsko. Marija Drelich, po domačo "®va ^govina z svežim sadjem, zelenjavo, « • m * a um • j- i j Marijinem cvetjem, ribami za akvarije, „Gelasca* iz Trsta dobila le zaradi hudo- . J . J > , - , . . • " j konservaun za hrano, kitajskim čajein, delstva proneverjenja 7 mesecev težke angleškimi biskoti, pravim jamajskim' ni-ječe. Zapravila je bivšej natakarici Mariji mom in južnim vočjein po jako nizkih Scrobogna 181 gl. — Težaka Ernesta Pri- cenah ter so ob enem jamči za pristnost možiča je obsodilo deželno sodišče na 4 bIftSa' ~~ Na P' obćinstva j° P°" .V, . , v . seben težak, ki dostavlja nakupljene stvari mesece težke ječe zaradi žaljenja stražarja nft 8tanovanje> in javnega nasilstva. Prepiral se jo dne______ ____ 2, p. m. z n kim vinskim bratcem. Primožič se je preveč segrel, zato so ga spravili na hlad. Med potjo je razlil svojo jezo nad stražarjem. — Služkinja Marta Svetina iz Knina, nevarna tatica, je obsojena na osem mesecev zapora. Prebivalstvo Evrope se je v teku sedanjega stoletja skoraj podvojilo. L. 1800 imela jo Evropa 175 milijonov prebivalcev, danes jih šteje okolu 350 milijonov. Iz nastopnih številk je razvidno, kako rapidno se je prebivalstvo pomnoževalo. Leta 1800 štelo so je 175 milijonov, leta 1830. 216 milijonov, leta 1860. 289 milijonov, leta 1880. 331 milijonov, leta 1888. 350 mili- „ .. ... v . . „ . ... jonov duš. Ako se prebivalstvo v istej Maruaceljske želodčne kapljice + Debelost, medlost *>; po novej metodi gotovo odpravit . Vse kožne bolezni, kot grinte, žoltinu, ogrci, pege, rndcee nosove in roke, bolezni las ho radikalno ozdravi)!'. Piko od osepnic in kocine po obrazil se /miruj odstranijo. V viukem kosmetičnem p uiaiji djje se svoi. Navodi, kuko s« zdraviti, dujo se pismeno, fle Nt* vse obširno poroči in se priloži murka za odpis v i i sni u z nuslovom: „Hygiea-OfflciR" Breslau II. meri množi, sedeli bodo naši potomci ako> raj da drug drugemu na glavi. Izkaz daril za Božičnico v korist otroškemu vrtu družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu. Podpisano načelništvo je nabralo mej rodoljubnimi gospemi, gospodičnami in gospodi raznih darov za „Božićnico", ki se jo napravila otrokom slovenskega zvrstno zdravilo pri vseh boleznih na želodcu. M Noproconljivo dobroto jo posebno vpliv njihov pri uetu&-UOHti, slabosti žolodca, ako z Kilu Hmrdi, napon junju, kislom poliunju, koliki, želodeČnem katuru, gorečiče (rzavol) pri preobilnoj produkciji slin, ru-menici bluvanju in gnjusu, glavobolu, nko boli iz želodcu) krč v želodcu, zubusuuji, preobilnosti jodi in pijač v želodcu proti glistam, bolezni nti vra- otroškega vrta pri sv. Jakobu dne 22. de- Varnost, znamka cernbra 1888. v „Slovanskej čitalnici". Da-; mci in •ie,riU 1,1 tU(li l,roti zlttti ži,i ,lli hiraor°j- dam Cena steklenici ju z nakazom vred mimo rovala so v ta namen sledeča gospoda : 40 nov , voliku Htokenica samo 70 nov Glavni A. A. 1 gl., Angeli 1 gld., Alič 50 kr., [ma lekarniftar „k angel j u vurlm" ... t, , 1 j »A 1 , r, . , Bradv Kremsir, Morava. liartelj i^ma 1 gld. 30 kr., Bretton-Scherl Marijaceljsko želodčno kapljice niso tajno 3 gld., Blažon 40 kr., Bekar J. 1 gld. «redntvo. iieli, iz katerih obstoji, oznanjeni ho na ' vHukej steklenici priloženemu poduku za vpombo Cegnar 1 gl., Černe, kanonik 2 gld., Del-kin Jozefina 1 gld., Dekleva Marija 1 gl., Dolenc Irena 3 gld., Delkin 1 gl., D. M. 2 gld., Golija 1 gld., Flego 1 gld., Pabris K. 10 gld., Gomilšak 1 gld., Glaser dr. Karol 50 kr., Gombač Mnrija 1 gld., Gre-gorič Ivana 1 gld., Š. J. 5 gld., Slavec 1 gld., Šterk, kanonik 5 gld., Sepic 3 gl., Sobar 1 gld. 50 kr., Sever 2 gld., Sila 1 gld., Šab ec Ivan 5 gld., Segula dr. 2 gl.. Iloman, župnik 1 gld., Ipavic Franja 2 gl., Jereb Matilda 1 gld., Jerala 1 gld., J. . . 2 gld., Jesenko Ivan 1 gld , Kavčič Gilda 2 gld., Klodić 5 gld., Korenčan 2 gld., Kalister Franjo 50 gld., Kolman 2 gld., Koželj Anton 1 gld., Lieske Marija 5 gl., Legat 2 gld., Mankoč Ljudmiia 25 gld., Pristne dobe se skoraj v vseh lekarnah. V I i'nIu s Lekarna: Antonio Suttina — Lekarna : de Leitonburg, aH1 Ercole triofante, — Lekarna: Eduard do Leitonburg, ulla Saluta. — Lekarna : A. l'raKinajer, ul due Mori — Lekarna : Pte-.ro Pren iiid, al a F nitima Impe-nale. — Lekarna: Bcn«dttt> Suraval, al Amazone TrioinfanoH, _ L<-Ia : Bmiedeto Vlach Miniussi, alla C'>rt<}. — Lnkarnu : dr. Vittorio Serravallo al U dentore (glav ukludiš ). — Lekarna: Biasol^io iilPorso nco — Postojna: L< kurilu Kr. Buc«-;irc ch. Sežana: Lekarna Phdipp Uit'ch-1, — Kvarilo ! Pristne Marijaceljske želodčno kapljico poimrejujejo 111 posnemajo ne mnogovrstno. V znamenje pristnosti mora biti zamotanu vsaka steklenica v rdeč omot, providen z gornjo varnostno znamko ter mora biti na vsakem priloženem poduku za vporubo razun tega opomnjeno, da je bil isti tiskan v tiskarni g. Gusek-a i Kremericah (Kremsier). Vabilo na naročbo. S 1. dnem januvarja začne » [jjubljuui dra-ttfat na mesec izhajati nov lint P Oliravntivnl bode v resni in Šaljivi obliki vsa dnevna vprašanja t„r skrbel za čitatelja pouk in subnvn. Poleg raznovrstne vsebine prinaial bode tudi lepe ilustracije in slike odličnih narodnjakov. Ker preneha .Roja č*. bode Brus jedini šaljivi slovenski list, ki si bode vestno prizadeval ustrezati občinstvu slovenskemu, katero prosimo, ili pa blagovoljno podpira duševno in gmotno. „Brus* stoji za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gl.. za četrt leta 1 gl. Naročnina pošilja se na „Brusovo* upravnistvo v „Narodni Tiskarni11 v Ljubljani. aštlle FranzonI, katere se uže 27 let vporabljajo, so izvrstno sredstvo proti kašlji, hrapavosti, bolezni v grlu, katarju (tudi kroničnemu); posebno se preporo-ćajo učiteljem, pevcem, govornikom i. t. d. Skatljic i volja 25 kr. Prodaja „Premiata Farmacia Franzoni" via Nuovu v Trstu • Pontoni in Cristofoletti v Gorici. Gorsko maslo, 1 kg. . . » » 5 „ franko Namizno „ i „ Ovčji sir . i „ . ] " n • 5 „ franko . Radgorski sir od piva 50 kom. Pošilja no Doštarskpm nnv? 'S O D dO ^ M c 9 t. r a 3 N D * -3 u j) ► e » as * a* L-S O B J « o Z * 3 6C ® C - 2 « ® a e « S3 «2 f X N » •M «« eri i>" x C X C I i M I £ o a js ju ® -B .M i •-3 O to * C B S et :■?£ >30 Q H =3 2 u O 0 3E c! . 50C JS M ^"Sfic •- = K ; ; m S * C 5 © e n Č » i © O 3 O O o fc. Mrt^HHH 09 n « « ji « t viBitl svoje dolo Iii izvad.liinj v .or.ihi i- Hiih je ozdravela. Z vlsoklin apog'ov inj ni ' . , _ Jožefa Welmettl. . 'v a'"»,iT, iJ .rV Av^tr- '0- janin-aru HS.t. VaB® ,b •l?or°U« ! f«volito ml bla(tov-oljm »»tati ifcroEm^'« J«leij »avltek Vag h Izvinih k-Mirfl-iih krogliL». 1'nailjena Be.n, lir fli Van popuno Amerikansko mirilo /a "-»anje po tih. nalh"lj«l poiaoflek - proti protlnn H družin rHuinatiBiii:« b >leati >i v (i hrbtenem mo/(ru, mi^rinl, nervoznim ?mbo olhn Kiivobollm trginju v uAeaih itd. Ud. 1 «1,1. 20 kr! i Esenca za oil Romurhaus n-n, 1 skl -niča f 2.50* l2 steklenic« f. 1,50. Pr&h ta tno| na nogah l škatMic.i oO k . /. poštnino 75 kr. PsarhofarjBva tinnokininski pomaria •i najbiilJUo sredstvo za rastje las. Lo .o op-avljina *■ »katljica S K' <1(1- •• Uriiversalni nlaShr Prof«j- stmici« pr ti .'.' —;--■ — .i i »i n vsnknvrstnlm ranam, . jrnjusnim ulesom, celo proti starim nleso-n na no-gali. ki se zdaj pa zduj za viB odpirajo, proll firvu na '• prstu (Flujrertvufin Itd. I po«. 50 k. % poštnino 7.i k. A. W Bulrichnva uni»«r»*'na eistiin* •>! ' mni^hmbhbm l/vrstnl p in fck proti i • vs^rn nastopk ni sl.ilv pri na ve kakor: giav>holu, trganju v clavl, «el duCnl in krCu, horaoMjdalnlm bolest m. z.ipoki itd. 1 zavitek 1 gld. pr/nanje gle 1« vrednosti teh krogljlc, kntere bodem uriporocila, kjer bodem le mogla, najtoplejše vsem bi mikom. O tnj svoi^J z«,v »li Vas pooblagBuiein, Ji | i morete objaviti po Va Bej driigaj volji. Z visokim »pogwvAnjom Tereza Ka®tner. Gottsjhd.rf pri Kohlb. Avetr. ŠImIJ., R. okt IHR8. v«g, blag>r>dje t frosim Va» nljudno, da ml poglJ«to z .v.tok 0 Skatl ji,: V« ||h Un vor.aUlh kr -eintilnlh krogljlc. Sun, V«gim P„dovalin, krogljl-o»m Imun «8 zihvaliti, di sem ref>na lielodene bo-1 •■ni, i.a katerej sem trpela kro« 5 let. Ne bodem nlkdtr ve« brez njih b, VaBemu iJagor dju i ?, • n najtoplojg o sihvalo. Z odliff„imJ 'po"to- n t, » An« Zw«ckl. , »inrbnch, 88. frbrttvarja lssfl. Vage blago-odje ! M-seca novembra p l naroBil sem iti V,,s z,vitek kr.gljlo. Op .zlUo.n ja. i moj i oba Jva trpela na hndem . ... 1 n "'abmn tzpra^novji, Hft sva bila u*e »dvoj ta, „koprav Imiva Be-1^ i0 lot. n irlej i V»B„ Sp.g-ovmem Anton Ust Franoovo {janje 1 skelnioa fi kr. J. Ps9rhofar-j9v Lerlwn> balzam tile mno- go let »a najboljši pomoB k z po v na, i 'lir ntiTz ei il i -nam vsake vrste kakor tudi proti star,m ra- amltd. I pisodica 40 kr. pi posti -5 ki. Btliiin za aaltannc *an®8ijiv pomneek proti Lr. p, PM ,|5 kr. đ"be,e,,,U VrfttU> 1 Ž'vinjlca BSRnC'1 tr1?*11® kapljic«) proti ro im I n !>■■■ Li n nahli.-n-mu ielodcu slubl pre ,4vl. vsikovr.^tnmn ti*enju v dolenje n telesu, Iioorao do naBe vraCilo 1 fla^on 92 kr. Trootgiv »ok "•»"n''1 enano izvrstno zdravilo k it ni, hrlj>avog, 1, k rBnomu kaSlJu iti. 1 steklenica 50 kr. Angležkl čudnovati balzam * "teki. ia kr„ ■HBMHMMB 13 Stck. 1 fr »0. Fljakerskl p r a i e k i,roti ^amru, hripHvosti, iMHLHkalUo Itd.. 1 Skatlja 3o kr., z pogto 00 kr. Izv«n lm«novanih is laikov v lobivajo sa Su dru?e farma.;eutl£ne specijalitete ki NO bilo po vsih avst-ljskih rtasnpisih oznanjene. Razpošiljanja no pošli s« točno odrjravljajo orotl gotovini ali povzntju Pri orajštijej douošiljatvi denarja (najbolja po poštnej nakaznici^ atat.e porto dosti ma ij n«qo pri povznlju r Ilustrovan gospodarski list s prilogo „Vrtnar" Uradno l o. kr. kmetijske družbe glasilo vojvodine kranjske. Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. „Kmetovaleo" izhaja 16. in zadnji dati v mesccu ter stoji s prilogo vred 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice [>a le 1 gld. na leto. — Udje o. kr. kmetijske družbe kranjske dolivajo list Lrezplae:io. Inserali fo/.nunila) zaraćunjajo se po nastopni ceni: Tnserat načeli strani 1C gld., - na '/j strani b gld , na '/« tetrani 5 gld. in na lL strani 3 gld. Pri veGili iiaro-^ milili velik rabat. Družabnikom izdatn« ceneje. Vse inserate zunaj Kranjskega sprejemata le Haasenstein & Vogler na Dunaji (Wien, 1., WalUi8ohgasse Nr loj. •i ; 'ti mm. Vsa plsiua, naročila in reklamacije pošiljati je o. kr. kmetijski drulbi v Ljubljani, v Siilniidrovih nlicali 6tcv. 5. Z 1. 1889. nastopil jo ..KMETOVALEC" VI. letnik. ,,KMETOVALEC" je edini voči gospodarski list in ob onera najcenejši, zato ni čuda, ako je moil najbolj razširjenimi slovenskimi listi V l 1888. prinesel je .,KMETOVALEC ' na 212 straneh velike oblike 80 većih in 105 matijfiili gospodarskih in sicer poljedelskih, živinarskik, vinarskih in go?darskih člankov, nad 135 sploftno zanimivih odgovorov na gospodarsku vpraianja. katera so stavili naročniki uredništvu, blizu 175 gospodarskih novic itd To berilo razjusnjovalo je 50 podob ,,VRTNAR" jo poseben vrtnarski strokovni Ust, kuturoga dobivajo naročniki „KMETOVALCA" zastonj. „VRTNAR' je prinesel 1. 1888. na «<» straneh velike osmerke 85 većih in 78 manjftili sadjarskih in vrtnarskih člankov ter blizu 70 podob. — Borilo v ,,KMFTOVALCUa in . VRTNARJU'1 je dandanes za naprednoga kmotovalca tako važno, ila ne ume biti slovenskega gospodarja brez teh koristnih listov. — ..KMETOVALEC" s prilogo ..VRTNAR" stoji mi leto 2 gld., uditelji plačajo pa le polovico. Udje c. kr. kmetijske družbe dobivajo ..KMETOVALCA' zastonj. Naročila sprejema c. kr. kmetijska družba v Ljubljani/v Salendravih ulicah št. 5 Naročniki, ki vstopijo mod letom, dobijo vse izSlo fiteviikn TVRDKA Bernhard Ticho Briinn, Krautmarkt 18, (v lastnej hifij, pošilja proti povzetji: Sukna za gospe lrs>jt metrov, sama volna v vs'h modernih burvah dvojna Širokost f Kal muka le«ft metr., črtež po modi se da oprati 60 ctm f S IO, Valarljne flanele deset met., ki se da oprati napol volna po najnovejših risarijah 60 ctm, f. 4. Baršena za obleko leset metr , ki se da oprati, krasni vzorci 60 ctm- širok f. 3. Nlger«kega valjanega sukna deset metr., sama volna, najnovejšo blago jesenske in zimske obleke dvojne Širo-kosti for 5. Velurjevi šali '/* dolg» samo volna t S.SO. Ragusa moderno eukno Ivostroko široko, za kostum^, v vseh liarvah t,udi progasto In pisano 10 m^tr. for. • Blago za epalne sukne BO ctm. šir najnovejši uzorci 10 m. f S.50 Životi „Jarsey" za gospe i(joplce) z svilnatimi pumbi, v vseh barvah kompletne, velike; 1 komad t I,SO Košulje za delalce b. rumburškega oksforda velika, 3 kom f. * Holandske dolge preproge (ostanki) 10—12 metrov dolge, 1 ostanek f. 3.00 Normalne košuljn in hlafie, kompletne, velike, 1 kom. f. ■ 5« Crni Terno saksonski izvod, dvostroko širok celo < bleko, 10 metrov f. 4.50 Progasto blago za obleke 60 ctm široko, najnovejši vz.,rki, ___SO met t 3.50 Volnatl ryps v vaeh barvah, 6.0 etru Širok, 10 metrov f 3.90 Dreidrath (Trožičje) najb djSa vrsta, BO Cim. Široko, 10 metrov f. Ženske košulje iz močnega platna sftipkumi 6 komadov f. Dom če platno 1 komad, 3«) vatlov *ft for: 1 • 30 » »/< ■ ».»O Kiug-Webe boljše n- go platna 1 knrna I s . Širnk. .'-10 vutl iv f. O Sifon 1 knmad, 30 vatlov, I u f. C5.fiO. imj-bt»ljk;>. f. 9 ft« Košulju za gospoda, lastno Ho bele ali l>a vane 1 kos I a f. I SO, II a t. 1 «0 Ž«nske košula iz Sifona in platna, fino pleten", 3 kom for. * IiO Tovarno skladišče suknena bla^n Urnsk o sukno Odst n«'k 3. 10 in- trov za podpol o možlin ■ bleko f. » 9S Ostai ki B nskega suki>l ko 3,10 m trov dolgo fnr S i Blago za zimske suknja »stunek 2- lu m zu popolno z ni £-•» suknjo rjavo in višnjevo, f ».SO Blago za povišuje suknja najfinejša vrsie, zu i-elo suknj f. ■UM^^i—iiiui u——m—^»m« 11 ■ »in ........— Vzorki brezplačno In franco. Kar komu ni vš^č se sprejme br ez ugovora nazaj. Lnstnik pol. dru/tvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc v Tratu.