30. številka. Ljubljana, v ponedeljek 8. februvarja. XIX. leto, 1886-
Izhaja vsak dan v.\vi'vr9 izimši uedelje in pravnike, ter velja po poŠti projonian za a v atrij sko-njfcuko deželo M vse leto 15 #ld., za pol leta 8 f»ld., za četrt leta 4 ^ld., jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za   se leto lil gUL, za četrt, leta H gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa so
10 kr. za mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kakor poštnimi znaš*. Za oznanila plačuje so od četiristopno petit-\rsto po 6 kr., Če so oznanil'* jedt-nkrut tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat seli večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fraiikirati. — Rokopisi M ne vračajo. Uredništvo in u pr a vništvo je v Rudolfa Kirbiša hiši. ,Gledališka stolna". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
za
po
Prememba vlade na Angleškem.
Kjer je tako zdrav konstitucijonalizern, kakor v Veliki Britaniji, v domovini ustavnih pravic, razvijajo se vladne stvari po gotovih pravilih in kdor logično presoja dano stanje, ni mu težko uganiti bodočnosti, ki se iz njega razvija. Ko so b le končane zadnje volitve za angleški parlament, dan je bil položaj, ki je bil začetek koncu Salisburvjeve konservativne vlade. Salisburv je ostal v veliki manjšini za Gladstonovo stranko in iz stiske bi ga mogli rešiti le zastopniki irskega naroda, osemdeset glasov broječi Parnellovci, ki so po zadnjih volitvah prišli do zmagovitega upliva, odločujočega angleško vlado. Kam jo bodo Irci krenili, da ne bodo podpirali konservativne vlade, o tem že iz kraja ni bilo nobene dvojbe. Sicer so v volilnem gibanji bili zavezniki Salisburyjevi ter se s konservativno stranko vred borili proti liberalcem To pa je bila le razumna taktika v zmislu bodoče cene irskih zastopnikov. Da se Parnellovci neso zmotili v proračunu, je znano. Gladstonovi stranki je bilo odvzetih ravno toliko glasov, da brez Par-nellovcev nema večine in ne vlade. Jedno in drugo angleško krilo more le tedaj vladati, če je za-se pridobilo Parnellovce. Ko so se bile stvari tako srečno zasuknile za program irskega naroda, Par-nell s svojo stranko ni mogel dolgo premišljati, naj bi podpiral liberalnega Gladstona ali konservativnega Salisburvja. Le liberalni nazori se morejo sprijazniti s terjatvami napredoljubnega in probujenega irskega naroda, tesnosrčni konservatizeni ne podaja rok za reforme, kakeršnih Irci želijo Vrhu tega pa se Parnellovci neso mogli vezati s stranko Sa,-li8buryjevo, katera bi se tudi z irsko pomočjo ne mogla držati na krmilu nasproti tako silni manjšini, kakor je „whigu-stranka v angleškem parlamentu. Takoj po končanih volitvah sta se si približala Parnell, prebrisani voditelj irske politike in pa „grand old mahu Gladstone, ki v svoji neumor-nosti vladati želi v zmislu visokih svojih načel. Po vsem tem je bilo gotovo, da so Salisbui vjevemu kabinetu štete kratke ure in da bode šel v počitek, kakor hitro ga doseže formalni povod v parlamentu. Da bodo Irci prestopili takoj k prvi nezaupnici za Salisburvjevo vlado, bilo je tem gotovejše, ker je bil Salisburv napovedal nove prinudne naredbe proti
irskemu otoku. In res, ko je 20. prošlega meseca v spodnji zbornici bil k adresi predlagan amende-meiit, čegar odobritev je vlada zmatrala za svojo nezaupnico, glasovalo je 76 Parnellovcev za proti-vladni predlog in posledstvo tega je bilo, da je odstopila konservativna vlada.
Na mesto Salisburvjevega kabineta stopi kabinet Gladstonov.   Komurkoli je v Veliki Britaniji napredek drag in potreben,   dobro  inu bode došla ta prememba.   Gladstonov liberalizem  ni laži-libe-ralizem in nemškemu liberalizmu je samo po Imenu podoben. Ali nas od dal ječ opazujoče ne zanima toliko teženje nove angleške vlade glede na državljansko  politiko,  marveč še druga, državnopravna vprašanja bode reševati Gladstonu  in  tu bode zanimivo gledati, kako se bode del države osamosvojiti hotel,   ne da bi se od celote ločil,  kako bode princip irske samouprave  obveljal v obvodu angleškega centralizma. Gladstonova vlada bode v stranki P. rnellovcev imela močen vir svojega obstanka, ob jednem pa tudi vir svojih težav. Kaj bodo Irci zahtevali   in  koliko jim bode dati  mogel  in hotel Gladstone?   To je sedaj na angleškem političnem nebu vprašanje, katero zanima vse politične zvezdo-glede, ne le v Evropi, nego še posebno v Ameriki. Glasila naših Nemcev in centralistov  pišejo o teženji irskega naroda po istih načelih  in pravilih, kakor to delajo,  kadar se je treba kazati neprijatelje pravičnim zahtevam avstrijskih, slovanskih narodov. Sedaj zvonijo k Gladstonovemu nastopu, kakor bi se bližala huda ura.   Gladstone Parnellov-cem  ni še ničesar obljubil, a vender je že kakor — grof Taaffe,   tudi on  bode Anglijo razkosal in spravil državno celoto v nevarnost. Gladstone, pravijo,  naj se vzgleduje nad odnošaji  mej Hrvatsko in Ogersko, parlament v Dublinu bode ravno tako uporen kakor sabor v Zagrebu.   Le naši zagrizeni centralisti morejo delati take primere.   Kaj potem, ako ima postavno zastopstvo svete  razloge,  da se upira proti krivici in zatiranju?   Mi  menimo, da bode irski narod, spremljan s simpatijami od vseh pravoljubov   zadobil z  Gladstonom  veliko olajšav, da pa njegovi  zastopniki  ne bodo s prenapetimi terjatvami spodkopali prijazne si vlade.
V unanjo politiko, v politiko na novi Balkan stopil je Gladstone, prijatelj novega Balkana, sedaj, ko so stvari že blizu konca dozorele. Pregloboko
[ je bil sprednik Salisbury zaoral, da bi se Glad-f stone mogel poganjati za Grke proti „unspeakable ! Turk". Jedino na konferenciji o dogovoru bolgar-j sko turškem utegnil bi se uveljaviti nazor Gladsto-! nov iz njegove balkanske teorije, da bi se ne jemalo toliko ozira na Turčijo. Toda menimo, da je mož tudi tuko j prišel prepozno.
Deželni zbor kranjski.
(XV. seja dne 16. januarja 1886.)
(Daljo.)
V specialni debati o tej zadevi nasvetuje poslanec Hren sledeče predloge:
a) Deželnemu odboru se naroča, da se v imenu deželnega odbora obrne do pravosodnega mi-nisterstva s prošnjo, da isto po državnih pravd-ništvih in s porabo pravnega sredstva priziva upliva na to, da sodnije postavo od 4. maja 1885 tudi glede ciganov strogo uporabljajo, ter da pri vsaki obsodbi zaradi vlačugarstva v zmislu §§. 7. in 8. omenjene postave izrekajo, da se smejo cigani po dovršeni kazni izročiti deželnim prisilnim delavnicam, oziroma, da se oddajo v poboljševalnice.
b) Vlada se vnovič naprosi, da konskribira vse po deželi se nahajnjoče ciganske rodovine in posamezne cigane in dožene njih domovinstvo. T: predlogi oziroma predlogi gospodarskega
odseka se vsprejmo. Reši se potem dolga vrsta peticij, mej katerimi omenjamo piošnjo g. profesorja Hubad-a, da naj kupi dežela prirodninsko zbirko znanega naravoslovca g. Šimenn Rob i č-a, kateri predlog se izroči deželnemu odboru v preudarek in ugodno rešitev, kar zbor odobri.
Poslanec vitez Gutmannsthal poroča v imenu gospodarskega odseka, o poročilu deželnega odbora o personalnem kreditu na deželi o prometu posojilnic na Kranjskem, kateri je 1.1884 iznašal 2.04tt.«iM g-lil.
Poročilo se odobri in vsprejme se predlog, da se deželnemu odboru naroči, naj posojilnice podpira in posebno pospešuje ustanovljenje novih posojilnic, v krajih, kjer bi se pokazala istih potreba in korist. Dalje naj nabira deželni odbor o delovanji in gospodarstvu v deželi že obstoječih posojilnic zanesljive izkaze in naj o istih poroča deželnemu zboru v letnem poročilu.
LISTEK.
Ivan Zbogar.
Zgodovin.sk roman. (Spisal CharloB Nodier,  poslovenil  J o h. Kržišuik.)
IX.
(Dalje.)
Tonici se je pričelo jasniti, kaj je uzrok mrkle žalosti Lotarjeve. Čutila je, kako mora ta nesrečnik, ne imejoč najslajšega daru božje milosti, sreče, znati in ljubiti Bogo, in vržen na zemljo, kakor potnik brez cilja, hoditi nestrpljivo po tej cesti in hrepeneti po trenotji, da bi jo ostavil na veke. Tudi se je zdelo, da je sam na sveti, ker ni govoril nikoli o svojih roditeljih. Če bi bil poznal mater, brez dvojbe bi jo bil kedaj spomnil. Za človeka, katerega ne veže nikako čuvstvo, mora biti grozna ta neizmerna praznina, v katero mu je utopljena duša, in Tonica, ne pomislivša še nikoli, da bi se moglo pogreznoti kako bitje v to skrajno bedo in osamljenost, zgražala se je, razmatrajoč ju. Posebno je razmišljala z velikim srčnim nepokojstvom
o onej Lotarjevej ideji, da je Bog nekatera bitja zavrgel ter ja že naprej namenil za ničevost, kar jih je unesrečevalo na tem sveti, uverjaje jih, da ne zaživo z nova na onem sveti. Premišljala je prvikrat o tej strahovitej ničavosti, o mrklej, o ne-izmernej grozi te večne ločitve; stavila se je v duhi na mesto nesrečnika, kateremu se zdi živenje kakor torišče, kder ljudje drug za drugim zamirajo ter padajo neoživnej smrti v naročje, in najblaže-nejša nagnenja samo kakor bežno mamilo dveh od praha storjenih src; predočevala si je prestrašen je soproga, pritiskajočega si na prsi ljubljeno soprogo, kedar se domisli, da ju bodo ločili v nekoliko letih, v nekoliko dneh vsi veki, in da ga vsako trenotje te naglo potekajoče sedanjosti primiče bliže ničavej brezkončnej bodočesti; in v tem bolestnem premišljevanji čutila je isto čuvstvo, kakeršno čuti slabotno in ubogo dete, izgubivše se v širnem gozdi, katero se bo'j in bolj zamota ter dojde naposled, ne mogoč razpoznati sled svojih stopinj ter vrnoti se na pravi pot, do trpke strmine kakega prepada.
Vsa utopljena v taka razmišljanja,  kakor v mukovite sanje, dvigne se s svojega sedeža, dočim
gospa Albertova in Lotar molče zreta vanjo, ter se napoti v svojo sobo. Dospevšej vanjo, prepusti se nje srce, oproščeno vsake zvunanje ovire, do cela težečim jo tužnim čutilom ter uživa svobodo trpenja z nekako naslado. Dotle so imele strasti zelo malo oblast nanjo in celo ljubezen do Lotarja, katero je gospa Albertova rada gledala, razvijajočo se v nje notranjosti, ni obujala onih viharjev, kateri spremljajo silna in mogočna čuvstva, kateri množe duševno delovanje ter dvigajo vsakeršne zmožnosti do najvišje stopinje. Uvidela je, da ljubi Lotarja in to uverjenje, polno slasti in udanosti, ni nikakor vzmanj-ševalo nje sreče. Toda misel o uničenji ali zavrženji, uničenji Lotarja razveže v nje srci najburnejša čutila ter je napoji z nemirom in grozo.
— Kaj! vsklikne, po tem toliko brzo pro-teklem živenji . . . nič! nič zanj! in on sam tako govori! in on sam nam preti, da ga ne bodemo nikedar več videli gori, kder se bodo ljudje sešli ter se nikoli več ne razstali!
Ničavost! kaj pač je prav za prav ničavost, in kaj je prav za prav večnost, če ni namenjena i Lotarju?
Poslanec Kersnik poroča v imenu finančnega odseka o dovoljenji deželnega doneska 50.000 gld. za gradnjo lokalne železnice iz Ljubljane v Kamnik. (Dotične nasvete smo že priobčili.)
Prvi pri glavni razpravi poprime poslanec prof. Š u kije besedo rekoč:
Slavni zbor! Nihče ne mora zameriti zastopniku dolenjskih pokrajin, ako se le težko, le s prav tehtnimi pomisleki in pridržki pridruži nasvetu finančnega odseka. Uvaževati mora, da se po tem nasvetu zahteva deželni donesek 50.000 goid. za progo, katera je komaj 22 km. dolga. Tudi tega mu ne gre prezirati, da so vsi kraji, katerih se bodo tikala nameravana lokalna železnica, itak po jako dobrih, skoro popolnem ravnih cestah zvezani med seboj in z Ljubljanskim mestom. Smelo trdim, da Dolenjec v svoji prirojeni skromnosti in ponižnosti se niti ne bi upal, glasno terjati želez-nično zvezo z drugim svetom, da bi mesto svojih strmin in klancev razpolagal s takimi občili, kakor jih že sedaj uživajo, kraji med Kamnikom in Ljubljano, saj govore številke dovolj jasno! Leta 1884 bilo je cestnemu okraju Kamniškemu, kateri glede imovitosti sigurno daleč presega vsak okraj na Dolenjskem, za okrajni cestni zaklad plačati le 6°/0 priklad in troški znašali so skupaj 2041 gold. 44','a kr., — dočim so bili cestni okraji Krški, Žu ženperški in Črnomaljski obremenjeni s 15°/0, okraj Ribniški celo z 20°/0 cestno priklado in je okraj Črnomaljski sam tekom jednega leta za svoje okrajne ceste potrosil 11501 gld. 83 kr., tedaj petkrat toliko nego oni, kateremu je v prvi vrsti sedaj namenjena dobrota nameravane in od dežele podpirane železnične zgradbe. Nečem se postavljati na tesnosrčno lokalno stališče, nečem zavidati Katnni-čanom njihove pridobitve, ali dolžen sem svojim vo-lilcem, da vsaj v neki obliki izjavim svoje pogoje in pridržke, predno dovolim onih oO.uOOgld., katerih finančni odsek nasvetuje za prevzetje glavinskih — ne predstvenih delnic Kamniške lokalne železnice.
Glasoval bodem namreč za predlog, kojega danes zastopa prijatelj moj, poslanec Krsnik, zlasti iz tega razloga, ker se mi pripravljenost vlade, podpirati to zgradbo z doneskom 200.000 gold., prvo znamenje vidi, iz katerega se da sklepati, da bode centralna vlada odslej nekako bolj obzirno postopala nasproti hrepenenju naše dežele po novih želczničnih zvezali.
Doslej so Dunajske vlade, zaporedoma jedna za drugo brez razločka politične barve, ravnale z deželo Kranjsko in njenimi komunikacijami kakor trdosrčna mačeha z milovanja vredno pasterko. Prehodna dežela smo, na našem ozemlji križata se dve veliki svetovni progi, jedna, ki iz nemškega morja drži'proti Adriji, druga, katera zapadni kontinent evro-pejski veže z balkanskim poluotokom in s pristaniščem solunskim, o katerem se vsaj meni dozdeva da je „emporij bodočnosti" in da bode kmalu v trgovinskem oziru i avno tako nadkriloval Carigrad, kakor Marše i 1 le nadkriljuje že dandanes nekdanje trgovinske republike italijanske. Lega naša je svetovne važnosti, a poleg tega treba pomisliti, da je priroda z raznimi drugimi prednostmi obdarovala naše ozemlje, da imamo vodnih  sil na iz-
bero, lesa v izobilji, premoga, železa in drugih koristnih kopanin, ne glede na to, da mej Karavankami in Kolpo prebiva narod, tako odličen po svoji ročni spretnosti, tako ustvarjen za vsako obrt, da moramo le nebrižnosti dosedanjih vlad in zanemar-jenju naših komunikacij pripisovati, ako kranjska dežela do denašnjega dne pogreša količkaj znamenite obrtnosti. Mnogo se je grešilo z nami, za to se mi vidi pripravljenost visoke vlade, zgradbi Kamniške lokalne železnice priskočiti z doneskom 200.000 gld., kot prvo znamenje, da se bode vendar le tudi na Dunaji jedenkrat opustila ona kvarna pasivnost, s kojo so se dosihmal prezirale najbolj opravičene naše želje v vprašanjih železnične in prometne politike. Jaz argumentujem tako: Za Kamniško progo, ki ima vender le lokalni pomen za Kamniško mesto in za jeden del Kamniškega okraja, dovolila je vlada 200.000 gld. za prevzetje glavinskih delnic. Tem bolj mora biti pripravljena, da nam vender jedenkrat omogoči dolenjsko železnico, o kateri je očividno, da je znamenita ne le za vso deželo našo, temveč ob jednem za monarhijo in za svetovni promet. In le v tej trdni nadi, ker zmatram drž. zakon z dne 1. maja 1885 (št. 67) in v njem izraženo koncesijo za Kamniško železnico kot simptom, da se je sploh začela tajati ledena skorja, da eksistujemo vender tudi mi na Kranjskem, kadar se na državne troške ali z državnimi podporami zidajo železnice, in ker trdno pričakujem vladno predlogo za dolenjsko železnico, dal sem slovo svojim utemeljenim pomislekom in glasoval bodem za donesek, kojega nasvetuje predlog finančnega odseka, izražen v prilogi 75.
In še drug motiv  uplival je na me. Vidite, slavna gospoda, ko smo bili voljeni na Dolenjskem 1. 1883 v deželni in, nekateri izmej nas, 1. 1885 v državni zbor,  obetali smo svečano svojim volilcern, da se bodemo pote/ali za njih gmotne koristi, da se bodemo trudili za zboljšanje  njih materijalnega položaja   Čisto naravno, gospoda moja.   To ni bil volilen manever dvojljive moralirne vrednosti, temveč vsak izmej nas moral je biti do duše uverjen, da smo Dolenjci tudi od strani deželnega zastopa doslej bili v stran potisnem,  zanemarjeni v marsikaterem oziru. In sedaj, gospoda moja,  kaj se sedaj zahteva od  nas?   Da  prav  veliko investicijo tega dež. zbora hladnokrvno Jžrtvujemo jednemu samemu g o r e nj s k P m u okraju ! Ne bodem ugovarjal, opetuo izrekom, da  takih  vprašanj ne presojam z lokalnega, temveč z deželnega in narodnega stališča.   Ali  če bodo  fin. odseka predlog danes vsprejet, vsprejet tudi z glasovi dolenjskih poslancev, potem gospođa moja,  [oživljam  Vas, ozirajte se tudi na naše bedno stanje,  na želje in težnje Dolenjske ter priskočite na pomoč dolenjskim svojim rojakom.   Povoda bodete imeli v izobilji; pri ustanovitvi 'dolenjske vinarske šole in pri njeni dotaciji, pri naši železnici in pri uravnavi naših vod&, ravno tako pa tudi pri novem  zakonu o cestah in njih kategorizaciji pokazalo se bode, ali smo pravo ukrenili dolenjski poslanci, glasujoč za to, da dežela z doneskom 50.000 gld podpira Kamniško lokalno železnico.
(Daljo prib. |
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 8. februvarja.
V ogerNkem državnem zboru se sedaj vrši specijalna budgetna debata. Pri posvetovanji o bud-getu ministerstva za uk in bogočastje začela se je cela narodnostna debata. Povod temu je dal Ki-kindski poslanec, vladi prijazen Srb Saboljević, ki je v dolgem govoru hvalil vitežke Madjarje in izrekel nado, da se bodo poslednji ozirali na narodne in cerkvene pravice ogerBkih Srbov. Potem je o tej Rtvari govorilo več Madjarjev, mej njimi tudi Tisza. Vsi so sicer na videz kazali prijateljstvo do Srbov, a poudarjali, da madjarska narodnost mora dajati značaj ogerskej državi. Ti govori so pokazali, da Srbi ne bodo na Ogerskem nič dosegli, če tudi podpirajo vlado. Glavni smoter Madjarjev je in ostane pomadjariti vsi nemadjarske narodnosti.
Vnaiije države.
Kakor je že znano, so se mirovna pogajanja mej Srbijo in llolgurijo nekoliko zavlekla, ker Madjid paša ni imel dostojnega pooblast la, ampak samo nek telegram od velicega vezirja. Predvčerajšnja seja konference tedaj ni mogla nič bistvenega sklepati. Danes se pa nekda mirovna pogajanja v istini začno, kajti Madjid paša se nadeja, da bode že dobil svoje pooblastilo. Prva seja bila je zategadelj pomenljiva, da je turški odposlanec posebno toplo poudarjal nado, da se ustanove dobre razmere mej balkanskimi državami. Kakor nekateri sklepajo, cikal je s tem na osnovo balkanske zveze. Ta stvar sedaj ni brez pomena, ko je Gladstone, ki je posebno unet za tako zvezo, prišel zopet na krmilo. Dosta upanja se ve da ni, da bi do take zveze prišlo, kajti nasprotja mej balkanskimi državami so prevelika, da bi se dala kar tako poravnati. Pa tudi Rusija bi pri sedanjih razmerah ne marala za tako zvezo, ki bi le pomanjšala njen upliv na Balkanu, zlasti ko se je pokazalo, da je niti Bolgari niti Srbi ne kažejo hvaležnosti, da jej je osvobodila. Sicer bi pa balkanska zveza za raz« voj balkanskih narodnostij ne bila posebno koristna, ako bi se jej pridružila tudi Turčija, kajti ohranila bi le za dalj časa turško barbarstvo v Evropi.
Kakor časniki pišejo, si bode Rusija na konferenci posebno prizadevala, da o-labi turško-bolgarski dogovor. Drugo velevlasti se pa nekda vse strinjajo z določbami tega dogovora in ne bode dopustile nobenih bistvenih prememb. V druzih zadevah se bodo pa velevlasti, kolikor se da, ozirale ua Želje Rusije. Ko bi Rusija zahtevala, da se uvedć reforme v Armeniji, bodo velevlasti priporočale Turčiji, da naj se ozira na ruske želje.
Bolgarija se tudi pripravlja za boj. Po vsej Bolgariji in Vzhodni Rumeliji se pridno vežbajo vojaki. Nabralo se bode pa tudi mnogo vojaških novincev. Vzhodnorumelijska vojska se hitro preustroja. — Upravna sodišča v Vzhod nji Rumeliji so se od-I pravila, ker mnogo stanejo in ker Bolgarija nema I podobnih uradov.
Ruski poslanik je grbskej vladi izročil noto, da se mirovna pogajanja ne smejo dotikati nobene j določbe Berolinske pogodbe.   To je spravilo srbsko j vlado v veliko zadrego, ker nekda druge vlasti mi-j slijo isto zahtevati. Sedaj se je tedaj približal čas, da se Srbi odločijo za mir ali pa za vojno, katera i pa njim ne obeta nikakih vspehov. Belgrajske vladne ! kroge je jako potrla vest, da vse velevlasti razen Rusije odobravajo turško-bolgarsko sporazumljenje. V Belemgradu so se vedno nadejali, da Avstrija ne bode dovolila zjedinenja Bolgarov, dokler Srbija ne dobi kakih kompenzacij. Avstrijski upliv v Belemgradu se manjša, ruski pa narašča. Pomenljivo je, da tudi Nemčija deluje za Rističa.   Govori se, da kralj Milan odpotuje na Dunaj, da zve natančno, če
Izkušaje razbistriti si te misli,- približa se nehote in nevede' svetemu razpelu, in nje roka se opre ob križ. Potrta dvigne oči ter pade na kolena:
--- Moj Bog! moj Bog! vsklikne, ti. kateri gospoduješ prostoru in večnosti, ti, kateri vse moreš in toliko ljubiš, nisi li ničesar storil za Lotarja?
Govoreč te besede, Tonica čuti, da omahuje; toda z nova jo osvesti prijemša ter opirajoča jo roka, roka gospe Albertove, ostavivše Lotarja, da je prišla za njo, boječa sc, da bi bila bolna.
— Upokoji se, uboga Tonica, deje jej gospa Albertova, tvoji dedi so dali vshodu knezov, tvoja imovina se šteje po milijonih. Soproga Lotarjeva bodeš, naj bi bil tudi kraljev sin.
— Kaj pomaga, odgovori Tonica vzmočena, kaj pomaga, če on ne vskrsne (od mrtvih vstane).
Gospa Albertova, ne mogoč urneti zmisel teh besed, zamaje bolestno z glavo kakor človek, utrjujoč se proti svoji volji v brezupnem uverjenji, katerega se je branil dolgo časa a brez uspeha . . .
— Nesrečno dete ! pravi stiskaje jo v naročje in rose jo s svojimi solzami, koliko žalostiš svojo sestro! Oh! če ti je nebo namenilo to nesrečo, da bi jaz vsaj prej umrla ter je ne doživela!
Prevaran ni, ne da bi bil igral; ostaje ti de žolj, a mamila ho prošla. Domišljija je bogata, bojna iti ćarovita, a ži-venje bedno, suho in pusto. Srce ti je več ali menj prazno, in ne u/.iv.ši ničesar, naveličan si vsega
Ch atean b r i and. Lotarjeva zaupljivost je postala Tonici prava potreba. Ljubila ga je že živo, predno si je priznala da ga ljubi, in nadeja, da z nova obudi v njegovem srci vero, navdihovala jo je s prenežno gorečnostjo. Nič menj dragocena ni bila za gospo Albertovo; vznemirjala se je bolj in bolj ob usodi svoje sestre, mlade deklice brez opore, stopajoče mej beli svet s slabotno organizacijo, omahljivim zdravjem in silnim nagnenjem, da so se je bolestno dotikali vsi močnejši utisi, da bi jej zagotovila trdno srečo ni videla druge možnosti razven, da jo navede, da si poišče, kamor bi jo krepka in silna ljubezen nagibala, čuvajočega varstva proti mrzlosti živenja. Zdelo so jej je zelo koristno, da se pridruži uže zgodaj v podpiranje nje, malo da ne materinske navezanosti do svoje sestre še nežnejše in še previdnejše čuvstvo, takšno, kakeršno je vdibnol Tonici
brez dvojbe Lotar, če prav je bilo Čudno in neraz-ložno, da se je mudil javiti, kar je bilo vsakemu posamičniku očevidno, da čuvstvuje. Dalo bi se misliti, da si je vstvaril v vzvišenejšera sveti kak čudovito sovršen idejal, da ga Toničina podoba in značaj le nanj spomina ter da le zato upira nanjo svoje poglede s toliko živo in nežno pozorljivostjo, ker mu nje črte obujajo sliko onega, ne na zemlji bivajo-čega bitja.  Ta okolnost je vzrževala v njih občevanji nekako mučno skrivnost, katera je bila nadležna vsem, a katero je mogel razjasniti le Čas. Tonico je sploh dovolj osrečevalo prijateljstvo takega človeka, kakeršen je bil Lotar; nje boječa in nezaupljiva duša, dobro poznavajoča drugo srečo, ne bi se bila drznola, želeti si je. Nje živenje je krasilo uverjenje, da zanima živenje Lotarjevo ter da upliva na misli tega naobraženega moža, kakor morda Še nijeden drug človek ne.   Kar se dostaje Lotarja, temnelo mu je mračno mislijo bolj in bolj in temnilo mu je je posebno ono, kar se je zdelo pripravno, da bi je razkadilo. Stiskaje roko gospej Albertovej in upiraje svoje oči na sladki smehljaj Toničin, govoril je često, z vzdihljajeni se boreč, o svojem odhodu in trepalnice so mu orosile solze. (Daljo prih.)
ima Srbija še kake pomoči pričakovati od Avstrije. Ako ne, bode se v Belemgradu dosti premenilo. Sedanjo ministerstvo bode naredilo dražemu prostor, katero bode prijaznejše Rusiji.
Upanje, da Grki ne bodo rušili mini na Balkanu, se je nekoliko povekšalo. V Atenah so se dosedaj vedno nadejali, da bode Gladstone podpiral njih težnje. Po novejših poročilih iz Londona, je pa Gladstone svetoval grškemu poslaniku, da naj se Grška uda željam Evrope. Grški poslanik sicer ni izjavil, da se bodo Grki udali, ampak trdil je da bi to bil gospodarsk pogin njih države, vendar sedaj ni verojetno, da bi Grki začeli boj. Da bi zmagali, si skoro v Atenah misliti ne morejo, ker bodo Bolgari pomagali Turčiji, ako bi pa bili tepeni, pa sedaj vidijo, da se ne bi nobena vlast zanje potegnila.
■luski listi se nadejajo, da bode strogo postopanje Prusov proti Poljakom imelo te dobre nasledke, da bodo poslednji spoznali, dii se jim v Rusiji še vedno bolje godi, kakor kje drugej. Jedino popolno sporazumljenje z Rusi, more jih obvarovati daljših nevspehov.
Kakor se brzojavlja iz Novega Yorka, je 21 senatorjev in članov kongresa v odprtih pismih izjavilo upanje, da bode nova angleška vlada dala Irskej resno avtonomijo po vzgledu razmerja mej posamičnimi državami ameriškimi in centralno vlado. — Angleški parlament odložil je svoje zborovanje do 18. t. m., ker bodo ta čas nove volitve v onih okrajih, kjer so bili voljeni novi ministri.
Dopisi.
Iz ItriiMlovt* 6. februvarja. [Izv. dop ] Pre- j teklo nedeljo dne 31. januvarja bil je v Braslovčah pri Vrankoviču pogovor o ustanovitvi poddružnice sv. Cirila in Metoda. Sklenilo se je, da se poddruž-nica ustanovi in dotična prošnja na slavno minister-ttvo odpošlje. Udov oglasilo se je nad sedemdeset, mej temi 8 ustanovnikov in sicer gg. Radoslav Bohince, dekan; Radoslav Hribernik, kaplan; Anton Vovšek, usnjar; Anton Plaskan. trgovec; gospodč. Ana Cene, vsi iz Braslovč, nadalje Josip Lipold, veleposestnik, Anton Goričar, c. kr. poštar iz Mozirja in Ivan Gabršek, okr. tajnik z Vranskega. Gosp. Ivan Prislan iz Braslovč daroval je novemu društvu prav lepo podobo sv. Cirila in Metoda. V osnovalni odbor bili so sledeči gospodje voljeni: Radoslav Bohinec, predsednikom; Josip Lipold, namestnikom: Radoslav Hribernik, tajnikom; Franjo Rojnik namestnikom; Ivan Vrankovič, blagajnikom in Franjo Prislan, namestnikom
Tako se bode ustanovila v Braslovčah vsaj „Poddružnica sv. Cirila in Metoda", kar je tudi nekaj; torej kličemo: Vivat, floreat, erescat!
Ix {'momlja .3. februvarja. [Izv. dop.] Po dolgem molku, po dolgem prestanku oživela so se zopet naša srca dne 2 svečana praznujoč spomin prvega slovenskega  pesnika „Valentina Vodnika".
Take veselice, take elegance, tako odličnega občinstva že dolgo časa ni bilo vkupe. Dvorana „Narodne čitalnice" bila je okusno ozaljšana, z narodnimi trakovi preprežene so bile slike in na Čelu v sobani visela je podoba našega slavljenca, katero so zelo uzorno nase vrle narodne gospodičine okrasile. In pa ta godba! Šestorica vojaške godbe 96. pešpolka baron Ramberg iz Karlovca igrala je tako izvrstno, da sinemo baš hvaležni biti izvrstnemu kapelniku za tako umetno izurjenost.
Ne vemo, koga bi bolj h val no omenjali ali gosli, klarinet ali bas; vse je bilo tako harmonično spojeno, tako umestno izvajano, da smo v istini prisiljeni javno izreči zahvalo gosp. polkovniku omenjenega polka. Do rane ure ostalo je društvo v veselem krogu in mi le želimo, da bi nam častiti odbor Narodne čitalnice kmalu zopet priredil kako prijetno urico.
Domače stvari.
— (Imenovanje.) Državni pravdnik v Trstu g. Mihael Urbančič imenovan je državnim nad-pravnikom.
— (Občina Bled) imenovala je državnega poslanca kneza Erneata Windischgratza svojim častnim občanom.
— (Dnevni red javni seji Ljubljanskega mestnega odbora) v torek 9. dan februvarja 1886. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanila prvosedstva. II. Stavbinskega odseka poročilo a) o udeležbi Ljubljanske mestne občine pri gradnji obrežnih zidov projektovanih po načrtu za osušenje Ljublj. barja; b) o pozivu dru-Stva „Donau-Verein", glede udeleževanja pri II. mejuarodnem kongresu za pospeševanje trgovinskega brodarstva na rekah in kanalih.   III. Policijskega
odseka poročilo, a) o mestnega magistrata nasvetu, da bi se mestni redarstveni straži odmerila nagrada za izredno službovanje; b) o prizivu zaradi plačila pasjega davka; c) o lekarniških računih glede zdravil za mestne uboge v II., III. in IV. kvartalu 1884. leta. Tajna seja.
— (Zabavni večer) pisateljskega podpornega društva preteklo soboto bil je posebno Živahen. Gosp. predsednik skrbel je bil za berilo, za petje in godbo. Gosp. E. Lah nadaljeval je svoj sestavek o krajevnih imenih na Kranjskem, gosp. Ku-čer a. novi učitelj „Glasbene Matice*, sviral je na goslih s spremljevanjem glasovira par skladeb. pevci pa so nam naklonili nekoliko ubranih zborov in čveterospevov.   Navzočnih bilo je okolu 40 članov.
— (Zabavna kronika.) Predpustno gibanje postaje čim dalje valoviteje. Od vseh stranij prihajajo vabila, plesi, veselice in zabave vrste se dan za dnevom, vse prepeva, pleše in se raduje, kakor bi v burnem veseličnem življenji hoteli pozabiti in utopiti vsakdanje sitnosti in nadloge. Za časnikarskega poročevalca so to mučni dnevi. Povsod naj bi bil in vsaki veselici posvetil naj bi vsaj nekoliko vrstic. Ker pa to ni lahko mogoče, in ker marsikatera veselica nema dejanske važnosti, baviti se nam je le z glavnejimi. Mej glavneje spada pa slavnostna beseda s plesom, ki jo je včeraj priredila Šišenska Čitalnica v Čast in spomin Valentinu Vodniku. Vodnikova beseda Šišenske Čitalnice je od nekdaj že na dobrem glasu in prostori Kosler-jeve zimske pivarne so vsekdar pretesni. Tako je bilo tudi včeraj. Odbor Čitalnice je pa tudi izvrstno skrbel za zabavo. Prostori bili so z mnogimi zrcali, zelenjem, zastavami, Vodnikovim kipom itd. jako bogato in okusno okrašeni, spored mnogovrsten, kajti razen vojaške godbe nastopal je tudi slavnoznani Šišenski mešani zbor, kateri vsakikrat z veseljem poslušamo, govoril se je prolog, o katerem bi bili samo še to želeli, da bi bil nekoliko glasneji, in predstavljala se je veseloigra v dveh dejanjih „Hišnik v zadregi", pri kateri so si gg Pogačnik, Vrbovec, Slavko, Milavec in Rus stekli mnogo pohvale in ploska. Po končanem sporedu bil je prav eleganten ples, pri katerem je g. Juvaučič kot aranžer Četvorke zopet jedenkrat pokazal izredno svojo spretnost. — Včeraj imelo je tudi delavsko izobraževalno društvo v čitalnični restavraciji delavski plesni venček. Tudi tu so bili prostori vsi polni, plesalo se je jako marljivo in vztrajno, vsa
1 veselica imela je prav prijeten značaj, lepo občin stvo, brdke in tudi elegantne plesalke. — V soboto bil je v Schreinerjevi pivarni plesni venček strojnih in kjučarskih pomočnikov. Kakor čujemo so es tudi ondu prav <iobro imeli in je bilo vse prav okusno prirejeno.
— (Kranjsko veteransko korno društvo) ima svojo veselico v prostorih čitalnične restavracije dne 21. t. in. zvečer Svirala bode godba domačega pešpolka baron Kuhn št. 17.
— (Zgodnjo spomlad) prorokujejo nam vremenski proroki Ljubljanski, ker so se ščinkovci že začeli oglašati. Veselilo nas bode, ako so dobro pogodili, sicer pa porečemo s Preširnom: „Vsi pojte rakom žvižgat, —--vremena vi proroki!"
— (Ogenj.) Včeraj zjutraj ob Vi3 uri gorelo je v Črni vasi št. 17 pri posestniku Petru Škafarji. Požar upepelil je kozolec in hlev, škode nad 800 gld. Sosedje so hitro pritegnili in tako obvarovali, da ogenj ni napravil večje škode. Zavarovan je bil Škafar pri Graškem društvu za 550 gld. Žažgal je baje nek potepuh, mlad dečak, ki je po dnevu v vasi beračil. Ognja čuvaj na gradu zaradi megle ni mogel razločiti, zatorej ga tudi s strelom ni naznanil.
— (V deželni bolnišnici) pokral je neznan tat vsem hlapcem obleko in obutev, ter jim v zameno pustil svoje blatne in zelo podkovane škornje. Tat ali tatovi, ker jih je najbrže bilo več, prilezel je čez zid na vrt in potem na hlev, kjer je bila obleka shranjena.
— (Zoper škode po hudournikih na Gorenjskem) sklenil je deželni zbor sledeči zakon: §. 1. Zagradba in poprava potoka Trebiža pri Radečah se pod pridržkom, da državni izbolj-ševalni zaklad v zmislu §. G. št. 1. državnega zakona z dne 30. julija 1884 (drž. zak. št. 116.) pripomore s petdesetimi odstotki na 16.000 proraču-njene potrebščine, tedaj s prispevkom 8000 gld., razglasi za podjetje,  ki se vrši iz deželnih novcev,
za katero se ne bodo pobirali doneski drugih udeležencev. Vender se ob jednem predpolaga, da v kolikor se bode pri zagradbi in popravi tega potoka potrebovala skupna lastnina udeležencev, morajo taisto udeleženci v ta namen brez povračila dati na razpolaganje. §. 2. Natančnejša določila o tem. kako je zvršiti podjetje, o času in vodstvu gradnje, o nakazu v izplačilo prispevkov iz izbolj-sevalnega zaklada in iz deželnih novcev in ob upli-vanji vlade na tek podjetja so pridržana posebnemu dogovoru, katerega vlada sklene z deželnim odborom. §. 3. Ako bi troški zagradbenih in popravnih del ne dosegli na 16.000 gld. proračunjenega zneska, tedaj je državnega izboljAevalnega zaklada, kakor tudi deželne prispevke, primerno nastopivši prihranitvi, jednakomerno omejiti, oziroma kažoči se že uplačani prebitek povrniti. §. 4. Za vzdrževanje vse zagradbene in popravne stavbe je po zvršeni gradnji iz posestnikov tistih posestev in naprav, katere varuje stavba, po upravnem poti osnovati včdno zadrugo ter uravnati prispevno dolžnost zadružnikov po §. 42. deželnega zakona z dne 15. maja 1872 (dež. zak. št 16.).
— (Akademično društvo »Slovenija1' na Dunaj i) napravi v sredo dne 10. t. m. povodom slavnostne promocije sub specialibus auspiciis imperatoris svojega Člana gosp. dr. Mat. Murka zabaven večer. K udeležbi vabi uljudno odbor. Začetek ob 8. uri zvečer. Lokal: Restaurant Robi-tsehek I., Wipplingerstrasse 47 in Schottenring 14.
— (Vabilo) na bal Novomeščanske garde, kateri se bode vršil v soboto dne 13. februvar a t. 1. v prostorih „Narodne čitalnice". — Začetek ob 8. uri zvečer. — Ustopnina za pojedince 1 gld. Dame imajo prosti ustop. — Čisti dobiček namenjen je za nakup godbenih instrumentov. — Glede tega, da je dohodek namenjen zavodu, za katerega se zanima vse občanstvo, želeti je obilne udeležitve.
Odbor.
— (Vabilo) k plesni veselici, katero priredijo Postojinski fantje v prestorih „k ogerski kroni" dne 14. svečana 1886.   Znčetek ob 8. uri
j zvečer. Ustopnina 1 gld. za gospode. Čisti dohodek
j je namenjen  „Postojinskemu godbenemu društvu". ---
Telegrami „Slovenskomu Narodu''.
Miraniar 8. februarja. Cesarica včeraj j zjutraj semkaj dospela.
Sofija 8. februarja. Včeraj bil je povo-i dom združenja „tedeum",  pri  katerem je bil I prisoten knez z ministri. Potem je bila „revne" . vojakov,  katerim je knez združenje naznanil. Carigrad 8. februarja. V soglasnih izjavah veleposlanikov priporoča sc turškej vladi , glede mirovnih pogajanj v Bukureštu: Berolin-ska   pogodba   se   mora absolutno spoštovati. Vsaka misel  o  vojnej  odškodnini Bolgarskej na korist naj se opusti. Rumelijskega vprašanja ni smeti dotakniti se.    Zastopnikom vlastij v Bukureštu naj se o pogajanji sproti poroča.
London 7. februvarja. Z ozironi na razpisane nove volitve odložilo se je zborovanje dolenje zbornice do 18. februarja.
Razne vesti.
* (Na medicinski fakulteti v Parizu) bile so minulo leto mej 4000 slušatelji 103 ženske. Jedna bila je Turkinja, 3 Avstrijanke, 8 Francozinj in 7i) Rusinj. Po izjavi dekana Beclara se Rusinje jako dobro uče, četudi navadno prihajajo na fakulteto z manjšini znanjem, nego li Francozinje.
* (Najviši stavba) na svetu je ravno dovršeni spomenik Washingtona v Filadelfiji, ki ima podobo obeliska in je 160 metrov visok. Zvonil.e v Kolonji torej odmeri za 9 metrov.
* (Starost ptičev.) Najvišjo starost mej tiči doživi labud. Trdi se, da živi celih fiOO let. Knauer pripoveduje o sokolu, kije bil 16 i let star. Jastrebi in orli žive tudi jako dolgo. Leta 1819 poginil je na Dunaji orel, katerega so ujeli že od-rasenega leta 1715, bil je tedaj 104 leta jetnik. Beloglavi orei, katerega so bili vjeli 17u6 leta, poginil je v Schbnbrunnu 1824. leta. Bil je tedaj zaprt 118 let. Papige, popolnem dorasle vjete, živele so še v kletkah nad 100 let. Pomorski in močvirski ptiči učakajo starost več človeških generacij. Tudi kukoviea in gosi dolgo žive. V nekem kraji slišali so kukavico, ki je bila znana po svojem zamolklem glasu, v bližnjem grmovji peti celih 32 let zaporedoma. Tudi krokarji žive nad sto let. Srake žive zaprte 20 do 25 let, fazan 15 let, golobje 10 let, mali tiči pevci 8 do 18 let. Slavec živi zaprt k večjemu 10, kos pa 15 let. Kanarčki učakajo 12 do 15 let, divji na Kanarskih otokih žive mnogo dalje.
Narodno-gospodarske stvari.
Deputacija /astran nase lesne trgovine.
Na Dunaj i 5. februvarja.
Deputacija, o kateri je nSlov. Narod" poročal, da poj de na Dunaj potožit, kako vsled vožnjih ta-rifov nazaduje lesna trgovina na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem, opravila je sedaj svoje po slanstvo ter se vrnila včeraj domov. V deputaciji so zastopali Kranjsko: gg. trg. zbornice svetnika Fran Hren in Karel Luckmann iz Ljubljane, Štajersko gg. Pfrimer iz Maribora, Wa 1 a u d iz Konjic in Zamolo iz Poličan, Koroško g ><p. Wiit iz Beljaka.
Zadnja leta se naša lesna trgovina po imenovanih kronovinab neprestano bliža velikej nevarnosti, če ne svojemu poginu. Cena je lesu v kratkem času padla za 30 odstotkov, na tržiščih v Trstu in na Reki se je pokazala konkurencija, v kateri mora naš les podleči nasproti boljšim in cenejšim kvalitetam iz drugih dežela Dokler ni bilo te konkurencije, naše trgovine z lesom neso toliko obte-ževali visoki vožnji tarili južne železnice, ker naši trgovci so po teb okolnostih uravnavali prodalne cene in kupci v Trstu, na Reki in v Italiji so se jim morali udajati, če so les hoteli imeti. Toda prišel je čas, ko je tržišča, katere je poprej oskrboval trgovec od Save in Drave, preplul tuji les, prihajajoč visoko doli od severa, iz Galicije. Navstala je konkurencija, v kateri se je naš les videl slabši, a nič cenejš, kakor tuji, ki je pa zato bil lepši. Našim trgovcem se je tedaj bilo umikati s svojimi cenami, še danes se umikaio, tem bolj v to siljeui, čim večji je natisek vnanjega osobito gališkega lesa. Ali to umikanje ima svoj „bisher und nicbt weiter", ono privede konečno, če le predolgo trnja, do tega, da se je s tržišča sploh umakniti treba. Ako se to zgodi, irmjo v prvi vrsti škodo trgovci, ki tako pridejo ob svoj „dobiček," ob svoje eksistencije v drugi pa vsa dežela, katere les nobene cene nema, ali pa le tolikšno, da se niti ne izplača, prirejati ga za tr govstvo. Za Kranjsko, Koroško in Štajersko bi napočili hudi časi, ako bi se konkurencija za les tudi v bodoč« še tako razvijala, kakor se zadnji čas. Kakšna večja trgevina nam potem še preostane, kaj nam potem „mrtvo morje14 ob Trstu in Reki?
Sedanje stanje ir-še lesne trgovine je torej vsega premisleka vredno, ne le za trgovce, nego za ves narod Opazujočim je bilo takoj jasno, kje jo vir žalostnemu nazadovanju v lesni trgovini Saj se je sleharnemu moralo uriniti vprašanje: Kako je to mogoče, da ima vnanji les, prihajajoč iz Galicijo, v Trstu isto ceno, kakor les, ki se je naložil v Mariboru ali v Borovnici? Ako se našemu producentu vidi „greh", sekati drevje po takej ceni, kamo so prišli producentje v Galiciji? Ti se morajo uprav za „Bog plati" znebljevati gozdov, po tem soditi, da je njihov les z isto ceno v Trstu, kakor naš, navzlic veliki daljavi in stroškom, ki bi jih prevoz imel v navadnih, normalnih okolnostih. Da pa v resnici neso normalne razmere, moralo se je slutiti, predno se je to za istino vedelo. Za les iz Galicije se je ustvarilo nekaj anormalnega; trgovska firma Mor-purgo e Parente v Trstu za dovažanje svojega lesa iz Selzthala itd. ne plača toliko, da bi bilo imena vredno za takšno daljavo. V teh in takih pogodbah je iskati razloga, da more vnanji in oddaljeni les konkurovati z našim blagom, katero je prav prud pragom Tržaškega mesta. Tarifi južne železnice so zategadelj tako visoki za naš les ker so za konkurenčni les tako ni/.kt. Zavoljo tega južna želez niča uničuje lesno trgovino in tako lep del blagostanja kranjske koroške in štajerske dežele.
Da bi se tedaj razmere v kratkem predruga čile v prid domači trgovini, to željo je prišla na-glašat rečena deputacija. Bila je 1. dne t. m. pri trgovinskem vodji južne železnice g. Packe nyji, 3. dne pri predsedniku državnih železnic, g. Gze-diku in 4. dne pri trgovinskem ministru gosp Pi-notu. Deputacija je poudarjala željo in potrebo. 1. Da bi se tarifi za prevažanje lesa iz Kranjske, Koro-ko in Štajerske v Trst, Reko in Italijo, zlasti v Trst primerno znižali. 2. Da bi se rečeni krogi ne spuščali več v pogodbe, kakor so se dosedaj n. pr. zastran Galicije in s firmo Morpurgo e Parente v Trstu bili pogodili. Odkrila je deputacija, da je vsled nizkili tarifov iz teh pogodeb prišlo toliko lesa v Trst in Reko, da bližnje tri kronovine svojega lesa ne morejo prodati, ker trgovci rajši segajo po gališkem blagu, ki je lepše, širše in bolj po ceni, da bode to pogin za našo lesno trgovino.
Kakšen uspeh so imela ta pota, se tačas ne da še povedati. Z znižanjem tarifov bode težko šlo, ker se južna železnica vedno sklicuje na svoje „slabe bilancije." V tem oziru se tudi ni dajalo mnogo upanja. Pač pa se je utegnilo uviditi, da se je jako lahkomiselno ravnalo, ko so se pogodbe sklepale z ozirom na jednostranske koristi. Oblju bilo se je, da do tacih pogodeb v bodoče več ne pride, in se sedanje ne obnovijo, kadar jim (blizu v 3 letih) čas poteče. Deput;»cija, ki je svojemu namenu veliko žrtvovala, dosegla je vsaj to obljubo Ali še kaj več, utegnemo v kratkem zvedeti. Nika kor pa ni te važne stvari pustiti iz pogleda!
Migljaj tnrmdničlvu. V velikem dela sedeče životarenje je največkrat uzrok bolestim na jetrah, alatej žili, zasedenju krvi itd., katerim boleznim sigurno ■ dpomore Moll-ov „Seidlitz-prašek". Skatljica I gld Vsak dan ga razpošilja proti poštnemu povzetji A. Moli, lekarnar in c kr. dvorni založnik na Dmiaji, Tuehlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat l njegovo varstveno znamko in podpisom. 9 (20 — 1)
Tujci-
7. februvarja
Pri t mu: Kohlar, Grossman ■ Dunaja. — ILmfsch iz Gradca. — pl. Schivvit bofeu z Gorice. — Kiimerer, Kai-ser z 1'unaja.
Pri l^l'^ft Bratimliller z Dunaja — Klein iz Linca — Luinpe, Schiller Reichiuan, Engel z Dunaja. — pl. Du-car iz Ceh>   —f"Dr. PtVjtb-r i/. Trot*.
Trr#,ii«* če««* * *Ulut>IJ»^
dne 6 februvarja t. 1.
			ir.		jCpg)
Plenica, hktl.        . .		6	f)0	Speli povojen, kgr. .	- Ml
	m ...	5	80	Surovo maalo, „	-H
1 Ječmen,	n ...	4	B9	Jajce, jedno ....	— [3 5,
' Oves,		3	o!(	Mleko, liter ....	..-I 8,
j Ajda,	. ...	■5	06	Goveje        meso, kgr.	-'.64,
1 PlOSO,	n ...	5	06	Telečje          „ „	— 60,
Koruza.	• ...	4	h:	Svinjsko         „ „	— fM
1 Krompir,	„ ...	3		KoHtrunovc*    „ „	— 86
Li oa.		8			— 5
Grab,				Golob......	— !l8
: Fižol,	n ...	8	5<	Sen »,    100 kilo    . .	2 jlfil
Maslo,	kgr. .	—	WQ	Blatna,   ■ .	3 Ift
			,2	Drva    trda, 4 Q tuotr.	7|6e
i Speh frMfl	a. i	—		„   mehka,   ; „	o! BO
Meteorologično poročilo.
a p	Ca s opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
6 febr j 1 1	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	734*33 inm. 733 57 trim. 732-61 rm.	—5-0" <; 1-2" <; —1 6 C	Sl. BVZ sl. SV Z. z BVZ.	oi'1. obl. obl.	0-70 mm snega.
7. febr. 1	7. zjutraj 9. pop. 9. zvečer	783-10 n«. 787-Uiftii. 743-86 .hm.	—3-8" C 1-2 • 0 —1-6" 0	sl. vzh. si. vzh. •1« vzb.	jas. d. jas. obl.	0-00 ram. 1
Srednja temperatura — 1-8 in — 1-4", za 1'3° in 10° pod nortnalom.
3DTJi-:riaosls:EL "borza
dne" 8. februvarja t. 1.
(Izvirno telegrafieno poročilo)
Papirna renta.........
Srebrna renta ......
Zlata renta ..........
5 ,. marčna renta ......
Akc'je narodne lianko.......^t><>
Kreditne akcije.........
London
Srebro......
Napol
C. kr. cekini Nemške marko
4U/ državne srećko iz I. 1854 250 gld. Državne srečke h I. 1-64 100 ,^ld.
Ogrska zlati renta 4'.,,
i    ptipirnA renta 5 6" (. štujersko zemljišč, odvez, oblig. Dunava r g. srećke 5'.,, 100 gld.
Zemlj. obć. avstr. **/■'• ,, zlati Kast. listi Prior, oblig. E izabeline zapad, železnico Prior, obli-tc. Ferdinandove sev. žele/.nice Kreditne srečke 100 gld.
llndolfove srečke 10 Akcije anglo-avstr. banke 120 Traintnway-društ. velj. 170 gld. a. v.
Št. 2086.
Hi gld. 40		kr
H4	• 70	
'13	—	
101	. 70	
H&i	-	
299	. 75	
126	45	
10	1 08	
5	• U	
«1	, 95	
12S	—	
171	—	
JOI	. 4f>	B
^3	. 60	a
114		
116	. 75	
I2i		
116	„ 20	rr
10S	■ 75	J
177	, 25	
1«	—	
112	, 90	
206	, —	
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI
je izšla knjiga:
V*iAiViM v AiBierSki.
Roman.   Francoski spisal Jteni Lefebvre.  Poslovenil * * * S-at nominifi umbra.   Ml. 8", 53o strani j.   Stane 60 kr., po pošti 70 kr.
f Posredovalec ženitve
se Išče.
Ponudbo do 10. t. ni na upravnlltvo „Slovenskoga Naroda" pod B. 150. (76—3)
• s koga Naro< •••••••••
Ha (flas.
(66—2>
Opiraje se na §. 34 provizoričnega obč. reda za Ljubljansko mesto magistrat javno naznanja, da so imeniki volilcev za letošnjo do[»olnilno volitev mestnega zastopa
<mI 1. do 'iS. IV'l»s«ii vurja letos
v magistratnem ekspeditu razpoloženi za splošno pregledovanje.
Ugovore zoper te imenike bodi si, da je kdo vanje upisan, ki nema volilne pravice, ali da je kdo izpuščen, ki ima volilno pravico, ali pa da kdo ni upisan V pravem razredu, uložiti je
«lo zn<ln|cga fVbriivurja letos.
Ta razglas se hišnim posestnikom oznanja, da naj  opomnijo svoje za volitev opravičene gostače.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 31.januvarja 1886.
Župan : G r as s e 11 i.
je razpisana pri žiipuustvu v Krškem. — Letna plača 180 gld., postranski zaslužek blizu 10O gld. in prosto stanovanje. (70—2) Prošnje do koii«a fel»ruvnrja t. 1. na žii|»imstvo v krhkem (UurklVl«l).
Trgovski pomočnik,
24 let star, kateri je te ddi časa v službi v nekej večjej prodajalni, i mešanega blajra in deželu h pridelkov, želi do dne 1. iiVKUMta t. 1. priti h kukej vdovi kot ponlovnl vo«lj»t, ii-govsi.i poiit<»«'iia Si ali pa kam kot mni;asl« ner. — Pisma pod lt. 7 ua upravništvo „Slovenskoga Naroda". 54—5)
Anchor parobrodna linija
iz Trsta v New-York naravnost.
Odhod v 1, in IS. dan vsakega meseca.
Veliki prvorazredni paniiki te, s> etovnoznane v AvHtriji jedino koiicesijonirane linije vsprejemajo potnike po najnižjih Otipati in z najboljšo postrežbo.
Potniki naj sti obrnejo na Gergolet Sc I*o-54*li;i<*o. glavne agente, Via tle 1" Arsenal«« štev. 2 v Trstu.
Dobivnjo se tudi vozni listki za vsa mesta /.jedinjenih držav po najnižjih cenah. '62—9)
Cvet zoper trganje
po dr. Hali«Su A SO lcrM
Koper (»rutin ter rcvinatizem, trganje po udih boleritie v križi ter živcih oteklino. OiPple rivce i< kil« itd. V svojem ueiiik<' je nepresetfljiv in bitm ter radikalno ".orpvi kur ihikaznje na stoiine priznanj iz nair>'/.ličnejšili krogov.
Prodaja •t"4<5— 5)
TjffiT »raven rotovia v Ljubljani.
Razpošilja  ne  vsak  dan   po poŠti.
••••••
Velika partija 1,(788^-182)
(po 3—4 metru, v vseh barvah, za polno možko obleko, portiljapu poStiiLin pov^otji, Ohtauck poti gl.
Ntorcli v Kinin.
Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti pošiljatvi marke za 10 kr.
l«lfl«()Me«l««9U>S9«HIHailll
zavarovalno
n inljonjo v
Filijala za Avstrijo:      |      Filijala za Ogerako:
Dunaj, Gisslastrasse St 1, i Pešta, Franz- Josefsplatz
v hiši društva. |      fit. 5 in 6, v hiši društva.
Jruštvena aktiva.................. frank.   87,284.4-JO-—
Letni dohodki na premijah in obrestih dne SO. junija 1884 ... „      1V,184A26 05
Izplačitve zavarovalnin in rent  in znkuptiin iid, za obstanka društva (1848) vee kot.   .   . ........... „     149,800.000 —
V Blednjej dvanajsi:mesečnei poslovilne} perijodi uložHo se je pil
društvu za...................... „ 63,99\27o-—
ponudb, vsled česar znuša skupni znesek za obstanka, diiiatva
na uloženih pouudbab već kot........... r 1.324,770.129*55
Prospektu in druga razjasuila daje
Glavna ageniura v Ljubljani, na Tržaškej cesti št. 3, II. nadstropje
(315—10)
pii "Vali ^ossoliliotii-
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan deležnika r.
Lastnina in t'ak -Narodne Tiskarne".
HU
05
1994