NEKA.J VPLIVOV .NA OBLIKOVANJE FINANČNEGA IZIDA Prof.dr. Ivan Turk ICEF 14/74 IZOBRAŽEVALNI CENTER EKONOMSKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI dr. Ivan Turk NEKAJ VPLIVOV NA ODLIKOVANJE FINANČNEGA IDILA 1. UVOD Z družbeno-gospodarskega vidika je organiza¬ cija združenega dela samoupravna organizacija v skupnem delu povezanih delavcev, ki pri pridobivanju dohodka uporabljajo družbena sredstva s skrbnostjo dobrega gospo¬ darja. Delavci se vključujejo v organizacijo združenega de¬ la da bi s skupnim delom z družbenimi sredstvi trajno za¬ gotavljali zadovoljevanje svojih osebnih potreb; te. po¬ trebe si morejo zagotavljati z osebnimi dohodki in tistim delom dohodka, ki je razdeljen v sklad skupne porabe. To- ■da po drugi strani s svojin; delom delavci tudi zadovoljuje¬ jo družbene potrebe, ki niso povezane samo s takoimenova- no splošno porabo in družbenim standardom, temveč tudi s krepitvijo materialne podlage združenega dela in s poveča¬ njem družbenih sredstev nasploh; te potrebe se zadovolju¬ jejo s tistim delom dohodka, ki ni razdeljen na osebne do¬ hodke ali sklad skupne porabe oziroma ki ni odtegnjen od. osebnih dohodkov delavcev. Z družbeno-gospodarskega vidika je bistvena kategorija ravno dohodek. Namen poslovanja je dohodek. Proizvodnja ali opravijanjestoritev je za delovno skupnost same sredstvo za doseganje primernih osebnih do¬ hodkov in sklada skupne porabe, gledano z daljšega roka pa tudi za povečanje drugih skladov. S poslovno-sistemske- ga vidika je tolmačenje seveda nekoliko drugačno. Težnja delovne skupnosti po določenih osebnih dohodkih je sedaj iz poslovno-tehničnih razlogov izražena z ocenjenimi, lahko rečemo tudi pogojnimi stroški. Na tak način je namreč lažje izbirati med različnimi možnostmi pri poslovnem pro¬ cesu in se odločiti za tiste, ki po pokritju osebnih do¬ hodkov omogočajo večji presežek, dohodka, tj. dobiček za razdelitev v sklade. Kadar takšnih osebnih dohodkov poleg tis tir. jpgoubejnip .r, zakpns .ih obveznosti iz dohodka, 3 katerimi .je treba' ’&dno ra5 .nati ne glede na višino do¬ hodka ? ni 'mogoče pokriti, e vorimo o izgubi, v nasprotnem primeru pa p dob:. Ivu. S pos ..ovno-si stenskega vidika je tc- rej kategorija čck.lka raz: Ijena na kategorijo vračuna¬ nega ' iohpike in ni kategorijo dobička oziroma izgube, kadar govorim. . fine..:;.:....:.! izidu. mislimo potemtakem na dobiček ali izg..bo. ne pa n-ir pre p.r sto na dohodek, iiedte®. ko je dobiček pozitivni- binančni zid, tega ne bi mogli trditi z-e. dohodek, ' saj zahode k še ..e izključuje izgube, linančni izid, ki g o stvari organizacija združe¬ nega (.£„£• v določenem razdo ju, je dobljen bot razlika med teče njimi prihodki in tedan imi odhodki. Če .30 prihdclki ve č ji od odhodkov, ii- organi z cija združeneg« dela dobiček, Če sc odhodki večji od prihodkov, ima izgube, Če so prihod¬ ki enak:, odhodkom, nima nit , dobička in niti izgube. laki prihodke kot odhodke moremo deliti ne redne ir; izrecno i .Hecne prihodke o z va jamo iz prod jnih cen pro¬ danih 1 ro izvodov .1 blaga oziroma opravi je.:. ,h storitev. N 3 ?roino redne odhodke i; jamo iz-stroške ki se-nana¬ šajo :i£ prodane proizvode in blago oziroma > pravi jene sioriiv , Izredni prihodki in odhodki na s p.: >tno v istem razdobju, n: 3 <- pove zsr.i z zaračunane prodaji, proizvodov, storioev iri.- trgovskega blaga. Izredni prihodi nastajajo nerad L povečanja določenih sredstev ne da b.. bila istočasno kaka dr^ga sredstva ali povečani .1 .ki.viri sr.ed- siev; prav tako pc nastajajo zaradi zmanjša :ja določenih virov sredstev,. da bi bili istočasno -zmanjšani kaki drug.. v:.ri sredstev ali zmanjšana kaka sreu.ova. V prvo sku Pino 3 ] e jo npr jrihodki, ki imajo -svoj . nor v presež¬ kih pri gotovini, ...vnerialu, proizvodih in )lagu, pozneje ugotovljenih poslovnih terjatvah iz poslovnega leta, merjenih, odpisanih poslovnih terjatvah, prejetih arah, suesn _i:.ah, pogodbenih kaznih, pena lih, stojninah in ZjB 9 'b skupino pa spadajo prihodki, ki Jiudnii obrestih; — j,o svoj izvor v drugo; pozne je priznanih blagajniških popustih, A mogoče zamisliti tudi prejemke, ki niso v nikaki zvezi s prihodki.. če organizacija združenega dela proda', kako osnovno sredstvo 'in ga kupec plača, pride d'o prejemka, ki pa ni v nikaki zvezi s prihodki, saj prodaja' osnovnih sredstev ne vpliva na finančni izid. Odhodki so sicer res večinoma gospodarsko pove¬ zani s stroški in izdatki, vendar do te povezave ne pri¬ haja nujno v istem trenutku ali v istem obračunskem razdob¬ ju. Kazlika je že med stroški in izdatki. Stroški so cenovno izraženi potrošiši prvin poslovnega procesa pri doseganju določenega poslovnega učinka. Če organizacija združenega gela kupi material in ga plača, ima izdatke, to¬ da ne stroškov; ti se pojavijo šele tedaj, -ko -material po¬ rabi. Pravtako še nima stroškov tedaj, ko kupi stroj in ga plača, temveč šele tedaj, ko obračuna amortizacijo. Toda stroški se utegnejo pojaviti tudi preje Lot ustrezni izdatki, če organizacija združenega dela kupi material in ga preje plača kot porabi, ima preje v te j zvezi stroš¬ ke kot izdatke, kožni so■pa tudi stroški, ki niso v ni¬ kaki gospodarski zvezi z izdatki, če dobi organizacija' združenega dela brezplačno osnovna sredstva, jih mora kljub temu amortizirati. Amoratizacija teh osnovnih sred¬ stev je strošek in. ni kak izdatek, saj se ne zmanjšujejo denarna sredstva zaradi nje. Po drugi strani si je mogoče * zamisliti tudi izdatke, ki ne vodijo do nilskih stroškov/ če organizacija' združenega dela kupi zemljišče in ga plača, ima izdatek. Toda zemljišče se ne amortizira, kar pomeni, da se njegova vrednost nikoli ne pojavi med stroški. Odhodki sicer večinoma izhajajo iz stroškov, vendar se le ne pojavljajo 'istočasno z njimi. Izjemo najdemo le pri tistih organizacijah združenega dela, pri katerih se nikaki stroški ne zadržujejo v nedokončani proizvodnji ali zalogi proizvodov. V vseh drugih primerih se odhodki, ki so gospodarsko povezani s stroški, po javi ja jo'kasne je kot _ sami stroški, tj. tedaj, ko prodamo ustrezne' proizvode. Možni so pa tudi odhodki, ki niso v nikaki zvezi s stroški. Sedaj, ko nam. je jasen pojem 'prihodkov in odhod¬ kov, se pa lahko lotimo vprašanja, kaj vpliva nanje. 2. SPREMEMBE NA STRANI PRIHODKOV Ker se omejujemo na redne prihodke in zanemarja¬ mo izredne, lahko prihodke enostavno opredelimo kot ce¬ novno izraženo količino prodanih izdelkov, storitev in trgovskega blaga. Prihodki so torej v vsakem obračunskem razdobju zmnožek tedanjih prodanih količin z ustreznimi prodajnimi cenami. Iz tega pp sledi, da se pri dani sesta- j vi prodaje v določenem obračunskem razdobju prihodki pove¬ čajo, če so: a) povečajo prodane količine in prodajne cene; b) povečajo prodane količine ob nespremenjenih prodajnih cenah; c) povečajo prodajne cene ob nespremenjenih proda¬ nih količinah; č) povečajo prodane količine močneje kot zmanjšajo prodajne cene; d) povečajo prodajne cene močneje kot zmanjšajo prodane količine. Prihodki se pa lahko povečajo tudi pri danem ce¬ lotnem obsegu prodaje, če se: e) poveča udeležba prodanih količin z višjimi prodajnimi cenami in zmanjša udeležba prodanih količin z nižjimi prodajnimi cenami. Opozoriti pa je treba na to, da so prihodki v obračunskem" razdobju ne gibljejo nujno sorazmerno s pro¬ danimi istovrstnimi količinami, mnogokrat mora organizaci¬ ja združenega dela znižati prodajne cene, če želi v istem obračunskem razdobju prodati večjo količino. To pa pomeni, da se povečujejo prihodki počasneje kot prodana količina. Včasih pa mora organizacija združenega dela celo močneje znižati prodajne cene kot se povečuje prodana količina, nato TDOvzroč;: se .od n, u .CJO , ca dar se pr o dana količina povečuje. Primer, da organizacija združenega dela ob višjih cenah uspe prodati'večjo količino in da se torej povečujejo prihodki močneje lot prodana količina, pa moremo obravnavati kot izjemen. Glede na to, kako se gibljejo prihodki v odvisno¬ sti od obsega prodaje (poslovanja), izraženegajkoličinsko, lahko teoretično razlikujemo a) sorazmerne (proporcionalne) prihodke; b) napredujoče'(progresivne) prihodke: c) nazadujoče (degresivne) prihodke,;. č) padajoče (regresivne) prihodke. ( * S' razmerno so tisti prihodki, ki se gibljejo so¬ razmerno z obsegom prodaje (pc anja), Na količinsko noto so vedno er. Takšne p ' o najbolj pogosto' edpostavijamo. Napredujoči prihodki so tisti,.ki se povečujejo .i tre je kot obseg-prodaje (poslovanja), prav tako pa se rove Ču je jo-tudi na količinsko enoto, kadar organizacija združenega dela v enakem časovnem, razdobju prodaja več. • Taksne prihodke pa bi lahko imeli zgolj za izjemo. Nazadujoči prihodki so tisti, ki se povečujejo po¬ časneje kot obseg prodaje (poslovanja), na količinsko enoto pa se zmanjšajo kadar se poveča, obseg prodaje (poslo¬ vanja). To je normalen primer. Padajoči prihodki so pa končno tisti, ki padajo, kadar obseg prodaje (poslovanja) raste, na količinsko enoto po upadajo hitreje kot rase obseg prodaje (poslovanja). Neomejeno stalni (absolutno fiksni) in omejeno stalni (relativno fiksni) prihodki, na katere sploh ne bi imel vpliv obseg prodaje (poslovanja) oziroma bi nanje imel vpliv samo ob prehodu no nov razmak (interval), na¬ sprotno lahko povsem zanemarimo. ' j.: .U, • ; IKIČ. I'luv:il i — ■ r j — ii v in uuv ih r i v'.iuu r m ; • r-.tl j 0(1! .UV Prihodki, ki jih dosega organizacija"združenega' * ‘ ' dela pri različnih vrstah proizvodov, spadajo v različne pravkar navedene vrste, ha splošno pa moremo prihodke kot celoto le označiti s tem, da nazadujejo v primerjavi z gibanjem preodanih količin v istem obračunskem razdobju. Gibanje prodanih količin in prodajnih cen sta namreč naj¬ večkrat v obratnem razmerju. "Dejstvo, da je gibanje prodanih količin in prodajnih cen največkrat v obratnem razmerju, pa lahko interpreti¬ ramo še drugače. Pri danih prodajnih cenah organizacija združenega dela računa le z določenim obsegonj .prodaje in i s tem z določenimi prihodki. Namesto da bi se povečala ta obseg prodaje s splošnim znižanjem prodajnih cen, morda zadrži stare prodajne cene, star obseg prodaje in stare prihodke na dosedanjem trgu, zato pa nastopi na kakem drugem trgu. z nižjimi prodajnimi cenami. Takšno diferen¬ ciranje prodajnih cen je izvedljivo takrat, kadar kupci ne morejo prehajati iz prvega trga na drugi. Ne glede na to, ali organizacija združenega dela povečuje obseg prodaje na danem trgu z znižanjem prodajnih cen ali na kak drug način, in ne glede na to, ali začne nastopati na kakem drugem trgu, se vedno pojavljajo razlike .med prihodki pri novem obsegu prodaje in pri. starem obsegu prodaje'. Razlike so praviloma pozitivne, v izjemnih pri¬ merih tudi negativne. Tiste prihodke, ki jih povzroča do¬ datna količina prodaje, pa lahko imenujemo dodatne prihodke. Pri poslovnih odločitvah je seveda treba imeti informacije o prihodkih, ki se bodo v organizaciji združe¬ nega dela po vsej verjetnosti pojavili v naslednjem razdob¬ ju, če bo podvzela kako akcijo. Te pa je mogoče načrtovati na. podlagi analize že nastalih prihodkov in novih razmer na trgu. Ni torej mogoče predvidevati gibanja prihodkov v prihodnjem razdobju, če niso poznane zakonitosti njihove¬ ga gibanja v preteklosti. 3 j ir' iv j iVlLJ-U X>Ji; A STRANI ODHODKOV Ker se spet omejujemo na redne odhodke in zanemar¬ jamo izredne, lahko odhodke enostay.no opredelimo kot ce¬ novno izražene potroške delovnih sredstev, delovnih pred¬ metov, storitev in delovne sile, tj. prvin poslovnega ; procesa, ki nastopajo v zvezi s prodano količino proiz¬ vodov, storitev in trgovskega blaga. Predno pridemo do njih, pa imamo opravka s stroSki. Stroški so v vsakem obračunskem razdobju zmnožek takratnih potroskov z ustreznimi cenami ali obračunskimi postavkami,, mddtem ko se spremenijo v odhodke šele tedaj, ko so v zvezi s prodanimi proizvodi. V primeru storitev in trgovskega blaga nasprotni ni razlik med nastajanjem stroškov in odhodkov. Stroški torej pri proizvajalni organizaciji zdru¬ ženega dela nastajajo zaradi proizvodnje, odhodki pa šele 3b prodaji. Pri danem obsegu in sestavi proizvodnje (po¬ slovanja) v določenem obračunskem razdobju, se stroški povečajo,) Če se; a) povečajo stroški in zvišajo čepe; b) po v g če j r potroški ob nespremenjenih cenah’, c) povečajo cene ob nespremenjenih potroških; č) povečajo potroški močneje kot zmanjšajo cene,; d) povečajo cene močneje kot zmanjšajo potroški; Stroški kot celota se pri danem obsegu in sestavi proizvodnje (poslovanja) lahko povečajo tudi, če se: e) povečajo stroški pri nekaterih prvinah poslovnega procesa močneje kot se' zaradi zamenjave zmanjša¬ jo stroški pri drugih prvinah poslovnega procesa. Brž ko se v določenem obračunskem razdobju spre¬ minja obseg proizvodnje (poslovanja), to seveda vpliva tudi na tedanje stroške. Glede na to, kako se gibljejo stroški v odvisnosti od obsega proizvodnje (poslovanja), izražene-' ga količinsko, pa teoretično razlikujemo: ■ T ' ' a) neomejene 'stalne (absolutno fiksne) stroške; b) omejeno stalne (relativno fiksne) stroške; c) sorazmerne (proporcionalne) stroške; č)' napredujoče (progresivne) stroške; d) nazadujoče (degresivne) stroške. Neomejeno stalni so tisti stroški, na katere sploh ne vpliva obseg proizvodnje (poslovanja). Njihov znesek je enak pri velikem ali malem obsegu proizvodnje-, pri po¬ polni ali delni izrabi zmogljivosti. Na količinsko enoto' r proizvoda so pa ti stroški obratno sorazmerni z obsegom proizvodnje; čim večja količina je proizvedla na v istem časovnem razdobju, tem manjši del teh stroškov odpade na količinsko enoto proizvoda. Omejeno stalni so t isti. s troski, na 'katere ne vpliva obseg proizvodnje (poslovanja) v določanih mejah; čim so te meje prekoračene, sunkovitoma skočijo, vendar nato do prve naslednje meje spet ne vpliva nanje obseg proizvodnja (poslovanja). Na količinsko enoto proizvoda so ti stroški obratno sorazmerni z obsegom proizvodnje v okviru kateregakoli razmaka (intervala); ob prehodu na nov razmah obsega proizvodnje (poslovanja) pa skočijo. Sorazmerni ro tisti stroški, ki se gibljejo so¬ razmerno z obsegom proizvodnje (poslovanja). Na količinsko enoto proizvoda so ti stroški vedno enaki. Napredujoči stroški so tisti, ki rastejo hitreje kot obseg proizvodnje (poslovanja), prav tako pa rastejo tudi na količinsko enoto proizvoda, kadar je v enakem časovnem razdobju proizvedenega več. ■ ■ i i i . / • i i ■ . * : 1 . i ; . ■ Nazadujoči so pa končno tisti stroški, ki rastejo počasneje kot obseg proizvodnje (poslovanja), na količin¬ sko enoto proizvoda po upadajo, kadar porase obseg proiz¬ vodnje (poslovanja). Teoretično si sicer moremo zamisliti tudi padajoče (regresivne) stroške, tj. takšne, ki se v svojem celotnem znesku zmanjšujejo, kadar se povečuje obseg proizvodnje 10 I (poslovanja), kar pomeni, da na enoto padajo hitreje kot rase obseg proizvodnje (poslovanja). Vendar jih zaradi redkosti moremo v celoti zanemariti. V vseh teh primerih predpostavljamo nespremenje¬ ne cene'ali obračunske postavke, po katerih so potroški preračunani v stroške. Pripomniti pa je treba, da niti za navidezno istovrstne stroške ne moremo trditi, da imajo vedno čist značaj v pravkar opisanem smislu, Celotni stroški, ki se pojavljajo v organizaciji’ združenega dela, so sestavljeni iz stalnih in spremenlji¬ vih stroškov. Medtem ko se neomejeno stalni stroški zmanj¬ šujejo na količinsko enoto proizvoda, kadar se povečuje obseg proizvodnje, so sorazmerni stroški na količinsko enoto proizvoda nespremenjeni, kadar se povečuje obseg proizvodnje. Če za hip zanemarimo omejeno stalne stroške in jih obravnavamo kot neomejeno stalne in če domnevamo, da se gibanje napredujočih in nazadujočih stroškov med '** seboj izravna tako, da spet dobimo sorazmerne stroške, si gibanje celotnih stroškov precej poenostavimo. Združek neomejeno stalnih in , sorazmernih stroškov nam'vedno daje nazadujoče stroške.,Brž ko torej povečujemo obseg proiz¬ vodnje, lahko pričakujemo, da odpadejo manjši skupni stroš-. ki na 1 količinsko enoto proizvoda. Toda zmanjševanje stroškov na enoto proizvoda čedalje bolj slabi, čeprav povečujemo obseg proizvodnje * • - ' /n ' * ). (poslovanja). Razlog za to je v dejstvu, da’ se stalni stroški pri začetnem povečevanju obsega proizvodnje (poslovanja) na količinsko enoto zmanjšujejo v večjem cnesku kot kasne¬ je, medtem ko se sorazmerni stroški na količinsko enoto ploh ne zmanjšujejo, kadar povečujemo obseg proizvodnje . ... , .. ... . stroškov pri večjem kot pri manjšem'obsegu proizvodnje (poslovan ja).. ' ;' , , - II - I ■ Dejstvo, da se stroški ne gibljejo v istem razmer¬ ju kot obseg proizvodnje (poslovanja), pa lahko interpre¬ tiramo še drugače. Stalni stroški nastajajo zaradi tega, ker so v pripravljenosti določene, proizvodne in prodajne zmogljivosti; Čeprav so morda zmogljivosti izrabljene le delno, nastajajo stalni stroški v- svojem polnem znesku. Nasprotno spremenljivi 'Stroški .nastajajo le tedaj, kadar 'se proizvajajo kaki proizvodi. Če organizacija združenega dela poveča obseg proizvodnje (poslovanja), se s tem ne povečajo neomejeno stalni stroški. Ne glede na to, kakšen , je/obseg proizvodnje (poslovanja), mora vedno računati z ■ «M njimi. Omejeno stalni stroški se že morda povečajo. V vsakem primeru se pa poyečajo spremenljivi stroški. V stroŠ kih-, ki jih povzroča povečano količina proizvodnje, torej ni neomejeno stalnih stroškov. Povečana količina proizvod¬ nje povzroča le povečanje siceršnjih spremenljivih stroš¬ kov in morda omejeno stalnih stroškov. Tiste stroške, ki jih povzroča dodatna količina proizvodnje, pa lahko ime- / • . . nujemo dodatne stroške. • j ' Poslovne odločitve imajo vpliv le' na'tisto, kar ' se bo dogodilo v prihodnosti, medtem ko ne morejo več spreminjati tistega, kar se je že zgodilo v preteklosti.. Zato ne zadošča poznati stroškov, ki so že nastali. Nujno je imeti informacije tudi o stroških, ki se bodo po vsej verjetnosti šele pojavili. Res pa je mogoče 'načrtovati X , . stroške šele na podlagi analize že nastalih stroškov^ Ni mogoče predvidevati gibanja stroškov v prihodnje razdobju, če niso poznane zakonitosti njihovega gibanja,v preteklosti "$se , kar smo do sedaj povedali o stroških, velja ..tudi za odhodke, seveda s tem, da se ti pojavijo navad¬ no nekoliko kasneje, ko so proizvodi že prodani. Vsi na¬ stali stroški namreč pri proizvajalnih organizacijah zdru- . ženega dela še niso istočasno odhodki. Le če ni nikake nedokončane proizvodnje ali zaloge proizvodov, v kateri bi se utegnili zadrževati stroški, lahko govorimo o isto- 1 - ■ vetnosti stroškov in odhodkov. Nasprotno pri storitvenih 12 ' • 1 \ ' • ' in trgovskih organizacijah združenega dela ni časovne razlike med stroški in odhodki. y Toda vrnimo se spet k proizvajalnim organizacijam združenega dela! Pri njih lahko proučujemo razlike med stroški in odhodki takole: \ v razdobju nastali stroški + stroški v začetnem stanju nedokončane, proizvodnje_ - stroški v končnem stanju nedokončane proizvodnje f = stroški v razdobju dokončanih proizvodov + stroški v začetni zalogi proizvodov * - stroški v končni zalogi proizvodov v = stroški v razdobju prodanih proizvodih ■■■ = odhodki ■ ' . Kateri stroški preskočijo vmesno stopnjo in>se takoj pojavijo kot odhodki, je odvisno od metod vrednote-' nja nedokončane proizvodnje in zaloge proizvodov. Pri v i. otenju po lastni ceni vsi v. razdobju na¬ stali stroški vik;: rajo v lastr ceno proizvodov ter se , torej postopno p mikajo prekc nedokončane proizvodnje in - naloge proizvo k« do prodanih proizvodov. Nikaki v rpz-\ dobju nastali stroški ne preskočijo nedokončane proizvodnje in zalogo proizvodov. Stroški 'prodanih proizvodov so to¬ rej sestavljeni iz lastne cene prodanih proizvodov, po kateri so ti pred samo prodajo prikazani v knjigovodstvu t proizvodov. Velja enačba: , lastna cena prodanih proizvodov = odhodki' Pri.vrednotenju po proizvodnih stroških ne govori¬ mo več o lastni ceni proizvodov, temveč o njihovih proiz¬ vodnih stroških. Vsi v razdobju nastali proizvodni stroški se postopno premikajo preko nedokončane proizvodnje in zaloge proizvodov do prodanih proizvodov. Nasprotno vsi v razdobju nastali splošni up.ravno-proda jni stroški presko¬ čijo nedokončano proizvodnjo in zalogo proizvodov. Stroški prodanih proizvodov so torej sestavljeni iz proizvodnih stroškov prodanih proizvodov, po katerih so ti pred samo prodajo prikazani v knjigovodstvu proizvodov, kakor tudi' iz vseh v razdobju nastalih splošnih upravno-prodajnih stroškov. Velja enačba: proizvodni stroški prodanih proizvodov + splošni uprevno-prodajni Stroški v razdobju = odhodki < Pri vrednotenju po spremenljivih stroških prav tako ne govorimo več o .lastni ceni proizvodov v starem smislu, temveč o njihovih spremenljivih stroških. Vsi v razdobju nastali spremenljivi stroški se postopoma pre¬ mikajo preko nedokončane proizvodnje in zaloge proizvodov do prodanih proizvodov. Na’sprotno vsi v razdobju nastali stalni stroški preskočijo nedokončano proizvodnjo in jlogo proizvodov. Stroški prodanih proizvodov so torej .IN v'!- 1 .: . , . ;j. »sta^l jeni \ ' '..Ijivih stroškov prodanih proizvodov, o katerih so xi- pred samo prodajo prikazani v knjigovodstvu . ■ I proizvodov, kakor tudi iz vseh v razdobju nastalih stalnih stroškov. Velja enačbo: spremenljivi stroški prodanih proizvodov + stalni stroški v razdobju ' = odhodki ' ' Pri vrednotenju po materialnih .stroških in amorti¬ zaciji končno spet ne govorimo več o lastni ceni proizvodov v starem smislu. Vsi v razdobju nastali materialni stroški in amortizacija se postopoma premikajo preko nedokončane proizvodnje in zdloge proizvodov do prodanih proizvodov. Nasprotno vsi v razdobju vračunani osebni dohodki, zakonske in pogodbene obveznosti iz dohodka preskočijo,» nedokončano proizvodnjo in zalogo proizvodov. Stroški prodanih proiz- . . . ' 4 $ vodov so torej sestavljeni iz materialnih stroškov in amoi>* tizacije, po katerih so ti pred samo prodajo prikazani v knjigovodstvu proizvodov, kakor tudi iz vsgh y razdobju obračunanih sestavin dohodka. Velja enačba: 'I materialni stroški in amortizacija prodanih proizvodov + vračunani osebni dohodki, zakonske in pogodbene / obveznosti iz dohodka v razdobju / = odhodki ■ Brž ko se del stroškov zadržuje v končni nedokon¬ čani proizvodnji ali zalogi proizvodov, se sprememba obsega proizvodnje ne odraža takoj v odhodkih, temveč šele tedaj, ko so proizvodi prodani. Povečanje oblega proizvodnje npr« povzroča zmanjšanje stroškov na loličinsko enoto proizvoda, toda v istem obračunskem razdobju so morda tedanji odhodki povsem enaki tistim .iz preteklega razdobja, če v tem' raz¬ dobju še hi bila prodana nikaka količinska enota iz nove proizvodnje. Zato pri'Študiju razmerij med prihodki'in odhodki navadno enačimo proizvodnjo s prodajo in potem¬ takem z odhodki. Če pa proizvodnja in prodaja- le nista ‘ obračunskem razdobju enaki, se navadno I • i poslužujemo drugač'.. poenostavitve in sicer takšne, da vse v razdobju nastale mine stroške obravnavamo kot odhodke, tj. se poslužuj vrednotenja zalog po spremenljivih stroških. 4. SPHEMEmSE NA STRANI PRIHODKOV IN ODHODKOV • ' •' \ Dobiček je razlila med prihodki' in odhodki. V dolo¬ čenem obračunskem razdobju ga je mogoče povečati, če se: a) povečajo prihodki'in zmanjšajo odhodki; b) povečajo prihodii ob nespremenjenih odhodkih; c) zmanjšajo odhodki ob nespremenjenih' prihodkih; c) povečajo' prihodki hitreje Lot povečajo stroški; d) zmanjšajo odhodki hitreje kot zmanjšajo prihodki. ' Zakonitosti gibanja prihodkov in odhodkov so^v na¬ čelu poznane. Zato je tudi razumljivo, , da pove Čanje '.ko¬ ličinske prodaje še ne pomeni v vsakem primeru povečanja dobička. Prihodki se namreč preko določen^ga?obsega prodaje utegnejo povečevati počasneje kot se povečujejo 3troški, kar pomeni, da organizacija združenega dela pri večjem 15 obsegu prodaje doseže manjši dobiček. Prav tako se- prihodki pod določenim obsebom prodaje utegnejo zmanjševati po¬ časneje kot se zmanjšujejo odhodki, kar pomeni, da orga- I nizacija združenega dela pri manjšem obsegu prodaje doseže večji dobiček. Prihodki kot celota se v določenem obra¬ čunskem razdobju nikakor ne spreminjajo v istem razmerju Ifbt odhodki. Prihodke obvladujejo drugačne zakonitosti kot 'odhodke. Stroški In odhodki nastajajo tudi tedaj, kadar O 'N ' ni .prihodkov. Odhodki so 'pri zelo malem obsegu-proda je . lahko celo večji od prihodkov. Toda pri zelo velikem obsegu prodaje že spet utegnejo postati večji od prihodkov. Zlasti pa ni rečeno, da je največji dobiček dosežen tedaj, kadar’ so stroški na. enoto proizvoda najmanjši. Dejstvo, da se prihodki ne spreminjajo v istem razmerju kot odhodki, kadar se spreminja obse^ prodaje, na *. hko inteur nacirsno še drugače. Brž ko povečamo dani ob ’■ i prodaje i : :v..kbli na£in, se normalno spremeni d liček* ki ga c.ganizacija združenega dela dosegala do kdaj. Razlika med no/in zneskom dobička in starim zneskom .;;e praviloma pozitivna, vendar ni izključena tudi negativna razlika. Organizaciji, združenega dela se toliko časa iz¬ plača povečevati obseg svoje proizvodnje oziroma prodaje, dokler <=!« povečuje dobiček, Tisti dobiček, ki ga povzroča dodatna količir^a prodaje, pa lahko imenujemo dodatni do-' biček. • Povsem razumljivo je, da je pri poslovnih odlo-* čitvah spet treba imeti informacije tako o prihodkih / kot o odhodkih, ki jih organizacija združenega dela pri¬ čakuje ob različnih variantah v prihodnosti. Takšne infor¬ macije pa temelje na spoznanih zakonitostih njihovega gibanja v preteklosti, pri čemer so upoštevane spremembe, ki bodo nastopile v naslednjem razdobju. - 1.6 - 5. VPLIV OBSEGA PRODAJE IN PRIHODKOV NA DOBIČEK Če predpostavljamo, da se ne spreminjajo na strani prihodkov prodajne cene, na strani stroškov oziroma od¬ hodkov pa nabavne cene in organizacijske rešitve, ki vpli¬ vajo na potrešlce prvin poslovnega procesam je razmerje ' med prihodki in odhodki odvisno od obsega prodaje. 'Ker pa že od samega začetka predpostavljamo še, da sta proizvod nja in prodaja sinhronizirani, lahko celo enostavno reče« mo, 'da je razmerje med prihodki in odhodki, ki so enaki stroškom, v takšnih pogojih odvisno kar od obsega proiz¬ vodnje (poslovanja). Pri proučevanju razmerij med obsegom prodaje in dobičkom naletimo npr. na sledeča vprašanja: 1) Kakšen dobiček je mogoče pričakovati pri danem . obsegu prodaje? \ 2) Kakšen obseg prodaje je potreben, da bi dosegli določen dobiček? 3) Za koliko se lahko zmanjša obseg prodaje ne da bi pri tem imeli izgubo? 4) Kako se mora spremeniti obseg prodaje, da bi dosegli isti dobiček ob spremenjenih stalnih stroških? 5) Kako se mora spremeniti obseg prodaje, da bi dosegli isti dobiček ob drugačnih spremenljivih stroških na enoto proizvoda? Če domnevamo, da imamo opravka samo z neomejeno stalnimi in sorazmernimi stroški, da je obseg proizvodnje usoglašen z obsegom prodaje, da se sestava proizvodnje oziroma prodaj.e ne spreminja in da se niti nabavne in niti prodajne cene ne spreminjajo, potem lahko prikažemo na¬ čelno razmerje med prihodki, stroški in dobičkom takole: ■ Prihodki' = stalni stroški ’ . , + spremenljivi stroški + dobiček 17 Če se organizacija združenega dela ukvarja s proiz¬ vodnjo ene same vrste proizvoda, je prihodke in.spremen¬ ljive stroške kot sestavljeni velikosti mogoče razčle¬ niti, pri čemer pridemo do sledeče enačbe: Količina x prodajna cena' = stalni stroški +• količina x spremenljivi stroški na enoto t dobiček Iz te izhodiščne enačbe ni 'težko izvesti enačbe, po kateri ugotavljamo 'dobiček: _ . / Dobiček - količina x prodajna cena stalni stroški- - količina x spremenljivi stroški na enoto / 1 Prav tako ni težko izvesti enačbe, po kateri iščemo količino proizvodnje oziroma.proda je, tj. obseg prodaje, pri katerem dose.žemo določen dobiček: Količina =■ stalni stroški + dobitek' prodajna cena - spremenljivi stroški’na enoto Količina, pri kateri organizacija združenega dela nima niti dobička in niti izgube (prag dobička)? pa je ugotovljena takole: . Količina na pragu dobička:- stalni stroški prodajna cena - spremenljivi stroški na , , enoto Izračun je nekoliko bolj zapleten ? če se orga¬ nizacija združenega dela ukvarja s proizvodnjo več vrst proizvodov in je obseg prodaje mogoče izraziti le vrednost¬ no. V tem primeru ob domnevi, da se ne spreminja sestava prodaje, ne kaže razčlenjevati prihodkov na vsoto zmnožkov količin in prodajnih cen. Toda obseg prodaje nima neposr.ed- 18 nega vpliva samo na prihodke , temveč tudi na spremenljive stroške, Brž ko se ne spreminjajo niti spremenijivi,stroški na enoto proizvoda in niti prodajne cene proizvodov, se skupni spremenljivi stroški v razdobju gibljejo premo- / sorazmerno ne samo -z obsegom prodaje, temveč tudi s pri¬ hodka medtem ko je njihov odstotek v prihodkih ne spre- :\,V.in, T$ pa p: P ^ noc_ n:. da je treba izhajati iz enačbe: stalni' stroški 'spremenljivi -stroških prihodki.. ) x prihodki . + dobiček Pri tem pomeni razmerje ' i • I /spremenljivi stroški\ prihodki stalno razmerje spremenljivih stroškov nasproti prihodkom ob prejšnji domnevi. - Iz te enačbe pa ni /težko izvesti anarčbe, po ka¬ teri ugotavljamo dobiček: Dobiček = ' ■ prihodki stalni stroški gibljivi stroški \ -) x } x prihodki prihodki ..h Prav tako ni težko izveoti enačbe, po kateri iščemo v prihodke, pri katerih dosežemo določen dobiček: stalni stroški + dobiček /s pr eme nijivi stposki 1 Prihodki = ' Sv - prihodki Če se poslužujemo .izrazoslovja ig sistema "direct costing", pa vemo, da z razliko med prihodki in spremenlji¬ vimi stroški . moramo pokrivati stalne stroške in še dosegati 19 dobiček. Zato označujemo razlike, med prihodki in spre¬ menljivimi stroški kot znesek prispevke (za kritje fiksnih stroškov in doseganje dobička). Če pa znesek pri¬ spevka primerjamo s prihodki, dobimo takoimenovano stop¬ njo prispevka. Sledi torej Stopnja prispevka.= < , v . prihodki - spremenljivi stroški prihodki ali 1 - f spremen l jivi_ stroški ] \ prihodFi J Prihodke pote.akem mogoč pri katerih iščemo določen dobiček, je izračunati tudi takole; Prihodki = stalni stroški ■+ dobiček stopnja prispevka Če nasprotno iščemo samo prihodke, pri katerih organizacija združenega dela nima niti izgube in niti do¬ bička, tj. če iščemo prihodke' na pragu dobička, izpustimo' v zgornji enačbi dobiček in pridemo'do nove enačbe Prihodki na ■pragu.dobička = stalni stroški stopnja prispevka Mnogokrat pa je koristno vedeti, koliko so kaki pri hodki, ki jih dosega organizacija združenega dela, od¬ daljeni od tistih, pri katerih dosega prag dobička. V tem primeru je treba ugotoviti razliko med danimi prihodki in prihodki na pragu dobička, ki jo je nato treba primerjati , z danimi prihodki. y 1 , Stopnja varnostne razlike = < prihodki - prihodki na jpragu dobička prihodki Ta stopnja nam pove, za koliko je mogoče zmanjšati dani obseg prodaje | oziroma prihodke,, ne da bi se pojavila izguba. Stopnja naj bi bila čim višja. NARODNA IN UNIUER2ITETNA KNJI2NICA III lili lili lili III III lili Hill II 00000427728 20 S pomočjo pravkar podanih enačb je mogoče odgo¬ voriti na vsa vprašanja, ki smo jih postavili na začetku. Seveda pa ni rečeno, da bo odgovor absolutno točen. Vse enačbe so namreč■zasnovane' na vrsti že obrazloženih pred-^ postavk, ki v praksi niso vedno v celoti uresničene. Tako npr. proizvednja in prodaja nista vedno časovno usklajeni. Tudi sestava prodaje ni nespremenljiva. Isto velja za prodajne cene proizvodov ali nabavne cene prvin poslovnega procesa. Predpostavke analize hkrati omejujejo njeno upo¬ rabnost. Zlasti pa nakazujejo na potrebo, da je izdelanih več variant za poslovno odločitev, brž ko je mogoče pred¬ videvati več odmikov od prvotnih predpostavk. Literatura sva nadaljnji študij: dr. I.Turk: 'Jvod v ekonomiko delovne organizacije (Mpderna organizacija, Kranj 1974)