je en sam prostor z odprtim ognjiščem, ob katerem je živela družina, na drugi strani prostora pa se je zadrževala ži vina. Stavba izvira iz 17. stoletja. V dru gih imenitnejših, zidanih hišah je kuhi nja polna medeninaste posode, stene pa so obite s ploščicami, postelje z obilnimi pernicami spravljene v stenskih vdolbi nah, a v sobah je obilo lepo izdelane oprave. Pri kmetijah se vrstijo najraz- novrstnejše naprave in zgradbe: lopa za vozove, kolarna, pekarna, sušilnica za konopljo, belišče platna, dninarska koča. oljarna, mlin za gorčico, papirnica, va- rilnica piva, lopa za šoto, staja za ovce, čebelnjak, oglarska kopa, vaško zna menje, dvižni most čez kanal in drugo. Nekje je prenesena kar majhna vas s preprosto vaško šolo, delavnico za cokle in prodajalno tobaka, kave in čaja. V drugi skupini hiš so nameščene obrtne delavnice z vso opremo in orodjem. Tam spoznaš delo čevljarja, tkalca, krojača, kotlarja in kositrarja, ki je izdeloval cinasto posodo. Zanimivi sta ribiška hiša in ladjedelnica za ribiške barke. Zelo značilni za nizozemsko podeželje so mlini na veter, ki jih je bilo včasih na tisoče, saj dežela ne premore mnogo voda s strmcem, veter pa stalno piha čez pokrajino. V muzej na prostem so jih prenesli sedem, različnih po obliki, ve likosti in notranji ureditvi. Nekateri so za črpanje vode in polderjev, eden je pravzaprav žaga. Lepo jih je gledati, ko počasi sučejo velika krila in se z vetrom obračajo celi gornji deli stavb. V veliki zgradbi je razstavljena bo gata zbirka kmečkih voz. V drugi so razpKjstavljene lutke v naravni velikosti, oblečene v najrazličnejše narodne noše, prikaizane pri različnih vsakdanjih opra vilih. Narodne noše je zbral poseben odbor. Nekje je velik, obdelan vrt, kjer goje poleg kuhinjske zelenjave raznovrstne zdravilne in industrijske rastline. Ni pa videti slovitih tulipanov, ker se z njimi ne pečajo kmetje, temveč podjetni trgovci. Ob velikem travniku za igre in pro slave je postavljena muzejska restavra cija, kjer postrežejo tudi s toplimi je dili. Odpočiješ in okrepčaš se lahko tudi v gostišču na nasprotnem kraju zem ljišča. To gostišče je stalo nad 200 let ob neki prometni cesti in so original nega prestavili v muzej. Naj omenim še nekaj, kar ni brez pomena: na sedmih krajih so urejene sanitarije, zato je vse obširno zemljišče popolnoma snažno. Za skansen skrbi društvo »Prijatelji mu zeja na prostem v Amhemu«. To dru štvo je lani izdalo Vodnik po muzeju z lepimi ilustracijami in načrti. Ko sem si ogledoval ta muzej, sem bil še posebej vesel loškega muzeja na prostem, ki je urejen po istih načelih. Prav tako kot arnhemski, tudi loški skansen vestno predstavlja originalne objekte s terena in prikazuje najizra zitejše narodopisne značilnosti. Ker ima loški muzej mnogo manjše in bolj enotno območje od arnhemskega, ki zajema vso državo, je seveda tudi mnogo manjši. Sodim pa po nizozemskem primeru, da bo s terena lahko prestavil še mnogo zanimivih predmetov, ki se nam zdijo zdaj še vsakdanji, a jim bo sedanji nagli razvoj kmalu odkazal mesto v muzeju. saj nagla civilizacija tudi pri nas spre minja vsakdanje predmete iz preteklosti v etnografske muzejske zanimivosti. Cc bo dovolj denarnih sredstev in vnetih muzejskih delavcev, bo tudi loškemu muzeju na prostem grajski vrt kmaJu premajhen. Janez Planina OB SREČANJU GORENJSKIH IN PRIMORSKIH PARTIZANOV V CERKNEM 7. IN 8. SEPTEMBRA 1965 (Zapiski s pohoda I. bataljona Škofjeloškega odreda) Srečanje gorenjskih in primorskih par tizanov v Cerknem je bilo organizirano v jubilejnem letu 1965 zato, ker se je pred dvajsetimi leti, po zlomu italijan skega fašizma, na Primorskem začela splošna in organizirana vstaja. Dolgih petindvajset let je primorsko ljudstvo ječalo pod fašističnim jarmom, neusmi ljeno teptano in oropano osnovnih člo- večanskih pravic. Na proslavi v Cerknem so se srečali nekdanji borci in starešine proslavljenih enot XXX. in XXXI. divizije in obujali spomine na preteklost, ki je že daleč za njimi, toda še vedno živi v njih. Na slavnostnem prostoru so se pred tribuno zvrstile brigade in odredi. Med njimi tudi italijanska brigada, ki se je med vojno borila na naših tleh v sestavu IX. korpusa, in Škofjeloški odred. Bri gade in odrede so sestavljali nekdanji partizanski borci in starešine ter obvez niki predvojaške vzgoje. Zbranim eno tam in množici je najprej spregovoril nekdanji komandant IX. korpusa, ki je opisal zgodovin.sko pot in pomembno vlogo enot IX. korpusa v času NOV. Za njim je govoril o medsebojnem tova- 219 rištvu italijanskih in slovenskih parti zanov v času NOV zastopnik italijanskih partizanov, ki so se udeležili te sloves nosti; to tovarištvo so utrjevali skupni napori in cilji. Škofjeloški odred je začel svoj pohod v Cerkno v petek 6. septembra 1963 oh 15. uri z Mestnega trga v Škofji Loki. Pred odhodom sta odred pozdravila nje gov komisar Stane Kovač-Rastko in pred sednik občinske skupščine Skofja Loka Milan Osovnikar. Odred so na pohoo- žganega mlina v Veštru. ki so ga zažgali Nemci 8. februarja 1944. V njem je od decembra 194'5 delovala ilegalna parti zanska tehnika, imenovana Rajonska tehnika ITT. Bataljon se je pomikal dalje skozi Sotesko; ta je bila med vojno dokaj varen prehod za kurirje in i>arti- zanske enote, ki so prečkale glavno cesto in Selško Soro. Iz Soteske je ba taljon nadaljeval pot na Praprotno. Iz te vasi je že leta 1941 odšla v partizane skupina mož in fantov. Partizani so v tem kraju večkrat porušili most če/ Selško Soro. ki je povezoval kraje med Škof jo Loko in Železniki. Prvič je bil požgan konec leta 1941. Bataljon se je v liližini vasi udeležil odkritja spomin skega obeležja trem borcem NOV. ki so padli oktobra 1944 ob napadu na ome njeni most. Med padlimi je bil tndi par tizan Tomo, po rodu Poljak. Tu se je bataljon razvil v kolono in se po strmih poteh in stezah podal na Stirpnik. kjer je bilo slovesno odkritje spominske plošče narodnemu heroju Jaki Bernardu in njegovemu soborcu Antonu Demšarju, ki sta t\i kot starešini Cankarjevega ba taljona padla v začetku leta 1942. Po kratkem počitku in okrepčilu se je ko lona sipuščala v mraku po razmočenih in blatnih gozdnih stezah proti Rovtu, kjer so borci Cankarjevega bataljona 12. decembra 1941 izvojevali najpomemb nejšo bitko tistega časa. V kratkem, toda odločnem boju je tedaj skoraj do zad njega moža padla elitna enota nemških policistov, ki je štela okoli 50 do zob oboroženih nadutih nacistov. Mladinci. ki so bili v sestavu 1. bataljona, so na peto poslušali komandanta odreda, ki jim je natančno pripovedoval o tej bitki in si z zanimanjem ogledali takratne položaje partizanske zasede ter smer prihoda nemške kolone. Ocenjevali so uspeh te akcije z vojaškega stališča in se čudili, da so partizani, kljub slabi oborožitvi in s takrat še slalomi voja škimi izkušnjami, uspeli izvojcvati eno izmed legendarnih bitk. Po dobro presjKini noči v dišečem senu se je bataljon povzpel na pobočje Ble- goša, ki je kot najvišji vrh v Poljanski dolini imel brez dvoma važen pomen v času NOB. Tu so se prvi partizani za drževali že v začetku leta 1942. V ju liju istega leta se je na svojem pohodu z Dolenjskega in preko Gorenjske na Štajersko zadrževal tudi bataljon II. grupe odredov. Dne 3. avgusta 1942 so Nemci z velikimi silami obkolili Blegoš in stisnili v obroč bataljon II. grupe od redov, Loško in Poljansko četo. Prvima enotama se je brez večjih izgub po srečil umik iz obroča, dočim se je Po ljanska četa zapletla v težke boje in se prebila z velikimi izgubami šele tretjega dne. Ti boji so tudi na sovražnikovi strani terjali precej žrtev. Zeleni in pro strani gozdovi Blogosa pa so bili tudi ugodno zatočišče za politična vodstva. Pod okriljem košatih bukev in visokih smrek sta imela svoj sedež Oblastni komite KPS za Gorenjsko in Pokra jinski odbor OF za Gorenjsko, nekaj časa pa tudi Okrožni odbor OF za škof jeloško okrožje. Bataljon je pod vrhom Blegoša opravil taktično vojaško vajo. Del se je odcepil od glavnine in odšel nekaj sto metrov naprej v zasedo nad cesto, zaradi na pada na sovražnikovo kolono (preostali del bataljona), ki se je po sporočilu obveščevalcev že približevala. Sovraž nikova predhodnica pa je zasedo od krila in o tem obvestila svoje vodstvo. Kolona se je naglo razvila v strelsko vrsto in vžgala z vsem razpoložljivim orožjem po zasedi. Maloštevilna zaseda 220 sovražnikovega pritiska ni vzdržala in se je morala umakniti z manjšimi žrt vami. V tem primeru zaseda ni bila učinkovita, ker je bila zaradi slabo iz branih položajev odkrita in prisiljena k umiku. Mladinci, ki so predstavljali sovražnikovo kolono so svojo nalogo opravili zadovoljivo in so bili na svoj uspeh ponosni. Ko se je bataljon okrepčal, je zapustil varno zavetje Blegoša in po gozdni stezi, sprani po hudournikih, krenil dalje na Leskovico, kjer se je zapletel v mane vrski boj z 2. bataljonom, ki je pred stavljal utrjeno sovražnikovo postojanko POT POHOD* 1 B*rAUO*i* •5i<0>3El05«K^ OI>Rt» V vaški cerkvi, ob pokopališkem zidu ter v nekaterih hišah. Pokanje pušk je spremljalo regljanje mitraljezov ter za molkle eksplozije bomb in min. Borci 1. bataljona so napadali srdito in od ločno, sovražnik pa se je zagrizeno branil iz svojih utrdb. Po dolgotrajni borbi je bil sovražnikov odpor vseeno strt. V paničnem begu je zapustil utrdbe in zbežal proti Gorenji vasi. za utrd bami pa je pustil več mrtvih in ranjenih ter večje količine orožja in streliva. Opazovalci niso mogli boja v ničemer razlikovati od pravega partizanskega boja. le da je bilo strelivo manevrsko. Mladinci so se v ta boj tako vživeli, da so njihovi obrazi na mah postali res nejši in odločnejši. Namen bitke je bil. ponazoriti likvidacijo nekdanje nemške postojanke v tem kraju, kar je opravila Prešernova brigada oktobra 1943. Iz Leskovice je odred (oba bataljona) po izdatnem kosilu nadaljeval pot po pobočju Poljanske in Cerkljanske kot line na Kladje, kjer naj bi prisostvoval mitingu, ki ga prirejajo tamkajšnji pre bivalci in prenočil. V Kladje je odred prispel malo pred sedmo uro zvečer, miting pa je bil napovedan za osmo uro. Odred je tu pozdravil zastopnik kra jevne organizacije ZB NOV. Po po zdravnem nagovoru so se borci poraz delili po hišah, kjer jim je bilo na menjeno prenočišče. Štab odreda je bil zelo presenečen in v zadregi, ko je zvedel, da prebivalci pričakujejo pro gram za miting od odreda. Kaj ukreniti v tako kratkem času, saj je do pričetka manjkalo le dobro uro? Po kratkem po svetovanju se je štab odločil za pravi partizanski miting. Sklical je komisarje bataljonov in jih zadolžil, da nemudoma sestavijo program in odberejo po enotah moštvo za nastop. Za govornika je bil določen komisar odreda. Priprave za miting so potekale v veliki naglici. Pev ski zbor desetih fantov je začel takoj vaditi; prav tako so vadili recitatorji in tisti, ki so se pripravljali za uprizoritev šaljivega skeča. Posamezni obiskovalci so že prihajali v dvorano, program pa še ni bil naštudiran. Manjkalo pa je tudi še nekaj rekvizitov, ki so jih fantje iskali v vasi od hiše do hiše. Ko je bil program kljub manjši zamudi končno le pripravljen, rekviziti pa zbrani, se je ugotovilo, da ni nikjer komisarja od reda, da bi začel s pozdravnim govorom. Takoj so bili v vse smeri poslani kurirji, naj ga poiščejo. Imeli so pač srečo, da so ga našli prej, kot so pričakovali. Sedel je v osamljeni gostinski sobici in pri pravljal svoj govor. Tako vneto se je bil lotil tega dela, da je pozabil na čas. Iznenaden, da ga motijo pri svojem delu, jih je začudeno vprašal, kaj želijo. Ko so ga opozorili, da je že pozen, je hitro vstal, si popravil z roko razmršene lase in naglo odhitel proti dvorani. Njegov glas je z odra odmeval kot grom ob nevihti. Govoril je odsekano in zbrano. Mar^kdo izmed gledalcev je šepetal na uho svojemu sosedu in hvalil govornika. Za govorom sta sledili še pesmi Hej bri gade in Počiva jezero v tihoti. recitaciji Mama in Pri nas ter šaljivi skeč Odhod v Ameriko. Gledalci, ki jih ni bilo malo, pa tudi ne veliko, so bili navdušeni nad programom in se kar niso in niso mogli odlepiti s svojih sedežev. Šele ko jim je napovedovalec naznanil, da je program izčrpan in da mu sledi ples v bližnji gostilni, so potolaženi odšli. Štab odreda se je šele tedaj oddahnil in otresel muč nih skrbi, kajti od prihoda v Kladje je bil v skrbeh, če bodo »kulturniki« .spo sobni v tako kratkem času opraviti svojo nalogo. Se pozno v noč je bilo slišati glas harmonike ter petje in vrisk veselih »odredovcev«, ki jim ni bilo do spanja. Po noči, ki so jo eni dobro, drucri pa nekoliko slabše prespali, je kolona ubrala bližnjico do Cerknega. Na zbira- 221 lišču, so se koloni pridružili nekdanji borci in starešine Škofjeloškega odreda, ki so prihiteli iz vseh krajev naše domo vine, da bi se po dolgih letih spet sre čali. Malo pred 9. uro dopoldne so vse zbrane enote, med njimi tudi Škofje loški odred, druga za drugo vkorakale skozi Cerkno na slavnostni prostor pred tribuno. Po končani slovesnosti je naš 1. bataljon odkorakal skozi mesto v smeri proti Kladju in se ustavil pri neki kmetiji nad mestom, kjer je počakal na prihod kamionov in se z njimi odpeljal v Škofjo Loko. Tako je potekal ta veličastni pohod v Cerkno. Z njim je bil dosežen namen, da se mladinci seznanijo s slavnimi dnevi naše revolucije, s trpljenjem bor cev proslavljenih partizanskih brigad in odredov in da obiščejo partizanske kraje in ljudi, ki so v času okupacije, zave dajoč se morebitnih posledic, neustra šeno pomagali partizanskemu gibanju. Odred je vzel s seboj tudi nekaj prak tičnih daril in jih razdelil med najzasluž nejše partizanske matere. Ginjena do solz je Savinčerica iz Le- skovice, ki ji je kruta vojna vzela dva sinova, sprejemala darilo iz rok komi sarja 1. bataljona. Čeprav živi na borni kmetiji v osamljeni grapi s svojim mo žem prej slabo kot dobro, se počuti srečno v naši socialistični domovini. »Ja, fantje, zares sem vesela in kar ne mo rem verjeti, da ste se prav mene spom nili. Še vam boni pomagala, če bo kdaj treba,« je skromno dostavila ob slovesu. »Pa še kaj pridite, če boste šli tod mimo,« je pripomnila, ko so se že poslo vili. Z izsušeno in zgarano roko je ma hala v pozdrav za odhajajočimi, dokler jih niso zagrnile krošnje zelenih dreves. Tudi Barbka iz Rovta je na tovariše, ki so ji izročali darilo, napravila lep in nepozaben vtis. K njej so prišli v naj večjem dežju, ko je ura v bližnjem zvo niku že odbila polnoč. Prav nič se ni prestrašila, ko so potrkali na okno. Na vprašanje, kdo je. so ji dejali, da so partizani in da bi želeli z njo govoriti. >Takoj grem odpret.« je odgovorila skozi na pol priprto okno. Ni minulo niti pol minute, ko je bila že pri vratih in va bila, naj vstopijo. Pa tudi postregla je z žganjem, kruhom in sadjem; zares prava partizanska postrežba. Vesela in prijazna kot nekoč je ]>ovedala nekaj svojih doživetij iz časa vojne in po vojni. Zelo so se čudili, ko je pripove dovala, da je kljub šestim križem več krat šla kar peš čez hribe na konference in sestanke v Kranj, kjer je bil okraj. Takih, kot je Barbka, je prav gotovo malo! Čeprav je bila pozna ura, se ni komur ni mudilo iz Barbkine hiše, tako jih je navezala nase s pripovedovanjem svojih spominov. Nepozabni so vtisi ob srečanjih z ljudmi, ki so v najtežjih časih s po nosom in ljubeznijo dajali zadnjo skor- jico kruha tistim, ki so jim pravili >naši«. V cilju nadaljnjega obujanja svetlih tradicij NOB naj bi tudi še v prihodnje prirejali take in podobne pohode. Stane Pečar PRVE ŠKOFJELOŠKE POLETNE PRIREDITVE Misel o poletnih kulturnih prireditvah v Skofji Loki je bila rojena skoraj ne zavedno leta 1951 ob stoletnici rojstva rojaka pisatelja Ivana Tavčarja. Takrat je poseI>en pripravljalni odbor, ki je deloval v okviru Muzejskega društva v Škofji Loki. pripravil obsežen kulturni program v počastitev tega pomembnega jubileja. Poleg drugih prireditev sta bili na sp)oredu tudi dramski uprizoritvi Tav čarjevih del Visoške kronike in Cvetja v jeseni. Že takrat so mnogi Ločani za čutili, da potrebujemo tudi v Loki po letne kulturne prireditve. Ko se je v naslednjih letih preselil Loški muzej iz Puštalskega gradu na Loški grad, je ideja postala še bolj pri vlačna, saj je bil končno na razpolago idealen prostor za takšne prireditve — grajsko dvorišče. Kljub temu pa je mo ralo preteči še nekaj časa do ©stvaritve prvih Škofjeloških poletnih prireditev. Šele leta 196'5. dvanajst let po prvi upri zoritvi Visoške kronike na prostem, so dozoreli pogoji za nekakšno dopolnjeno obnovitev prireditev iz leta 1951. in sicer: spominjali smo se štiridesetletnice smrti pisatelja Tavčarja, režiser Visoške Kronike Polde Polenec se je vrnil iz Sarajeva v Skofjo Loko, Poljanci pa so obljubili, da bodo obnovili Cvetje v jeseni. Dne 15. aprila 1965 je DPD Svoboda v Škofji Loki prvič sklicala širšo sejo škofjeloških kulturnoprosvetnih delav cev, katere so se udeležili tudi predsed nik občinske skupščine Milan Osovnikar, sekretar občinskega komiteja ZKJ Franc Urevc in predsednik občinskega odbora SZDL Ciril Jelovšek. Po daljši diskusiji so udeleženci posveta sklenili, naj bi letos poleti v Škofji Loki prvič zaživele poletne kulturne prireditve. Imenovali so poseben pripravljalni odbor, ki naj bi 222