Pogled ZGS na nadaljnji razvoj javne gozdarske službe
Slovenian Forestry Service's Look at the Further Development of the Public Forestry
Service
Jošt JAKŠA*, Živan VESELIČ**
Izvleček:
Jakša, J., Veselič, Ž.: Pogled ZGS na nadaljnji razvoj javne gozdarske službe. Gozdarski vestnik, 67/2009, št. 7-8. V
slovenščini z izvlečkom v angleščini. Prevod Breda Misja, lektoriranje slovenskega besedila Marjetka Šivic.
Članek obravnava pomen oblikovanja enotne javne gozdarske službe za usmerjanje gospodarjenja z gozdovi in
razvoj gozdarske stroke v Sloveniji. Opisuje doslej opravljeno delo Zavoda za gozdove Slovenije in nakazuje njegov
nadaljnji razvoj z navedbo ciljev in usmeritev iz Nacionalnega gozdnega programa in navedbo usmeritev iz internega
razvojnega dokumenta - Strategije razvoja ZGS.
Ključne besede: javna gozdarska služba, Zavod za gozdove Slovenije, gozdarstvo, Slovenija.
Abstract:
Jakša, J., Veselič, Ž.: Slovenian Forestry Service's Look at the Further Development of the Public Forestry Service.
Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry), 67/2009, vol. 7-8. In Slovenian, abstract in English. Translated
by Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic.
The article talks about the significance of forming an integrative public forestry service for directing the forest
management and forestry profession development in Slovenia. It describes the already realized work of the
Slovenian Forestry Service and, by alleging the objectives and orientations from the National Forest Program and
orientations from the internal developmental document - Development Strategy of the SFS, indicates its further
development.
Key words: public forestry service, Slovenian Forestry Service, forestry, Slovenia
Ustanovitev ZGS je bila pomembno dejanje za
zagotovitev strokovnega dela z gozdovi in za
ohranitev gozdarske stroke v Sloveniji nasploh.
Maja 2009 je minilo 15 let od začetka delovanja
Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), ki nada-
ljuje s strokovnim usmerjanjem gospodarjenja
z gozdovi v Sloveniji. Strokovno delo z gozdovi
ima v Sloveniji že dolgo tradicijo, v približno
takšni obliki kot ga gojimo danes, torej kot
trajnostno, večnamensko, načrtno in sonaravno
delo z vsemi gozdovi, ne glede na lastništvo, pa
smo ga v Sloveniji začeli po drugi svetovni vojni
po zaslugi uglednih gozdarskih strokovnjakov,
kot so bili dr. Dušan Mlinšek, dr. Rudolf Pipan
in številni drugi.
Začetek devetdesetih let prejšnjega stoletja, pred
dobrimi petnajstimi leti torej, je bilo za slovensko
gozdarstvo nedvomno spet eno od prelomnih
obdobij, ki pa se je na koncu izteklo kot prelomno
le v pogledu organizacije gozdarstva in njegovega
financiranja, kar sta pomembni značilnosti vsakega
gozdarstva. Na srečo pa se niti v omenjenem času
niti v obdobju, ki je sledilo, niso zgodile prelomne
spremembe na področju temeljnih ciljev in usme-
ritev slovenske gozdarske stroke. Zakon o gozdovih
iz leta 1993, z manjšimi dopolnili v naslednjih letih,
ter oba nacionalna gozdna programa (iz let 1996
in 2007) zagotavljajo kontinuiteto strokovnega
dela z vsemi slovenskimi gozdovi. Za slovensko
gozdarsko stroko in kontinuiteto strokovnega dela
s slovenskimi gozdovi je bila nedvomno izjemno
pomembna določba omenjenega zakona, da se
ustanovi ZGS kot enotna javna gozdarska služba
za vse gozdove v Sloveniji.
Včasih, ko je slišati kritiko kakšne malenkosti
v delu ZGS, pozabljamo na pomen ustanovitve
enotne javne gozdarske službe za gozdarsko stroko
pri nas in na prednosti enotnega obravnavanja
vseh gozdov.
* J. J., univ. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije,
Večna pot 2, Ljubljana.
** mag. Ž. V., univ. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove
Slovenije, Večna pot 2, Ljubljana.
Ustanovitev ZGS je pomenila zagotovitev dobro
organizirane javne gozdarske službe, ki zagotavlja
ne le učinkovito terensko delo, ampak tudi izvedbo
zahtevnejših razvojnih nalog za potrebe razvoja
javne gozdarske službe pa tudi za širše potrebe
države. Prednosti takšne enotne javne gozdarske
službe so se pokazale kmalu. ZGS je v kratkem
času do visoke ravni razvil prostorsko informatiko
in izpopolnil gozdarski informacijski sistem, ki
ni v korist le gozdarjem, ampak tudi mnogim
institucijam zunaj gozdarstva, ki potrebujejo
zanesljive podatke o gozdu in gozdnem prostoru.
Nekatere strokovne naloge, ki jih je ZGS na ravni
celotne Slovenije izvedel v sorazmerno kratkem
času, v preteklosti gozdarstvu ni uspelo izvesti
v znatno daljšem obdobju. ZGS je bil uspešen
tudi pri izvedbi vseh novih nalog, povezanih z
zagotavljanjem finančne pomoči države lastni-
kom gozdov.
Z ustanovitvijo ZGS je gozdarstvo prvič dobilo
pristojnosti na področju usmerjanja dela z div-
jadjo, s čimer je zagotovljeno celovito usmerjanje
razvoja gozdnega ekosistema, in večje pristojnosti
na področju urejanja prostora.
Učinkovitost enotne javne gozdarske službe se
kaže tudi v tem, da so z novimi predpisi Zavodu
zaupane vedno nove javne naloge. ZGS je izvedel
številne mednarodne projekte (vodil je tri in sode-
loval pri dvaindvajsetih mednarodnih projektih) in
je bil s podatki o gozdovih in strokovnim znanjem
v pomoč državi pri številnih razvojnih projektih
(Natura 2000, sistem GERK-ov, kataster čebelje
paše in čebelarski pašni redi, pravkar zaupana
naloga presoje občinskih prostorskih načrtov
z vidika umestnosti sprememb rabe kmetijskih
zemljišč).
ZGS j e izdal desetine strokovnih knjig in knjižic,
več filmov o gozdovih in več kot sto različnih zlo-
ženk. Gradivo je v prvi vrsti namenjeno lastnikom
gozdov kot strokovna pomoč pri gospodarjenju z
gozdovi in delu v gozdovih ter širši javnosti.
V sestavo ZGS so bila že ob ustanovitvi vklju-
čena štiri gojitvena lovišča, kot so se imenovala
tedaj, z Zakonom o divjadi in lovstvu pa se je
po letu 2004 Zavodu priključilo še šest lovišč s
posebnim namenom. Prizadevno strokovno delo
v loviščih s posebnim namenom v sestavi ZGS je
dobilo najlepšo potrditev s prejemom diplome
Edmond Blanc, ki jo je Zavodu za leto 2008 podelil
Mednarodni svet za lovstvo in ohranitev divjadi
(cic), priznanje pa smo prejeli pred nedavnim v
Parizu. Omenjeno diplomo podeljuje organizacija
cic najbolj urejenim loviščem oziroma loviščem s
posebno odmevnimi projekti na področju upravlja-
nja z divjadjo in njenim življenjskim okoljem.
V	preteklosti se je ZGS že uspešno vključil
tudi v gospodarjenje z državnimi gozdovi. Sode-
lovanje ZGS pri izvajanju strokovnih nalog v
državnih gozdovih je z državnega vidika koristno
in racionalno.
Opravljeno delo ZGS v času od njegove ustano-
vitve smo na kratko opisali v priložnostni knjižici
ob 15-letnici delovanja ZGS. Analiza minulega
dela je pomembna, saj lahko le na tej podlagi in
ob vsestranskem poznavanju trenutnih okoliščin
načrtujemo svoj razvoj in delo v prihodnje.
NADALJNJI RAZVOJ ZGS JE SKRBNO
NAČRTOVAN.
ZGS je za slovensko gozdarstvo preveč pomemben,
da bi njegov nadaljnji razvoj prepustili naključju.
Naloge ZGS so določene z Zakonom o gozdovih
in v še nekaj drugih zakonih in številnih podza-
konskih aktih, njegov razvoj pa je v temeljnih
vsebinah določen z Nacionalnim gozdnim pro-
gramom in podrobneje s Strategijo razvoja ZGS,
ki smo jo pred leti izdelali v ZGS.
V	Resoluciji o nacionalnem gozdnem pro-
gramu, ki jo je sprejel Državni zbor RS novembra
2007, so v poglavju 9, Javna gozdarska služba,
navedeni cilj in usmeritve za javno gozdarsko
službo.
Cilj:
Gozdarska služba - enotna za vse gozdove,
kadrovsko zadostna, dobro organizirana, stro-
kovno kompetentna, javna, ki gozd obravnava
celovito, vključno z živalskim svetom, ter s pra-
vnimi in ekonomskimi mehanizmi ter sveto-
vanjem - učinkovito in smotrno usmerja razvoj
gozdov.
Usmeritve:
1. Ohraniti ustrezno kadrovsko zasedenost javne
gozdarske službe, tudi s strokovnjaki strok s
sosednjih področij, ter njeno stabilno finan-
ciranje.
2.	Delo in organiziranost javne gozdarske službe
prilagajati aktualnim potrebam gozda, lastni-
kom gozdov in javnosti ter smotrni izvedbi
nalog.
3.	Intenzivirati svetovanje vseh oblik in vzpostaviti
učinkovito sodelovanje z drugimi svetovalnimi
službami za kmetije ter z organizacijami last-
nikov gozdov.
4.	Zagotavljati stalno izobraževanje celotne
kadrovske strukture.
Strategija razvoja ZGS med drugim določa
glavne razvojne usmeritve po dejavnostih in
temeljne ukrepe za uresničevanje Strategije.
Razvojne usmeritve po dejavnostih so za
področje javne gozdarske službe navedene v treh
vsebinskih sklopih, samo omenjamo pa tudi pre-
ostala dva, ki zadevata razvoj lovišč s posebnim
namenom in drugih storitveno-gospodarskih
dejavnosti:
1.	Optimizirano izvajanje nalog javne gozdarske
službe.
2.	Krepitev oziroma širitev obsega obstoječih
nalog javne gozdarske službe, zlasti:
a.	svetovanja na področju pridobivanja, pro-
daje in rabe lesa s ciljem razvoja celovitega
koncepta svetovanja lastnikom gozdov,
b.	spodbujanja povezovanja lastnikov
gozdov,
c.	preventivne vloge javne gozdarske službe
pri varstvu gozdov,
d.	dela z javnostjo ter promocija gozda in
gozdarstva.
3.	Uvajanje novih nalog javne gozdarske službe,
zlasti:
a.	na področju divjadi in lovstva,
b.	naravovarstvenega nadzora in upravljanja
zavarovanih območij,
c.	pri razvoju podeželja,
d.	aktivnosti v sistemu zaščite in reševanja,
zlasti glede gašenja požarov v naravi,
e.	vključevanje v izobraževanje v osnovnih in
srednje šolskih programih.
4.	Optimizacija upravljanja lovišč s posebnim
namenom.
5. Širitev obstoječih in uvajanje novih storitveno-
gospodarskih dejavnosti.
V osnovi je v prihodnje predvideno izpopol-
njevanje delovanja ZGS na vseh področjih, s
posebnim poudarkom na obvladovanju sodobnih
tehnologij, še posebno informatike, in uvajanju
tehnoloških novosti pri gospodarjenju z gozdovi.
Z analizo delovnih procesov v okviru izpopol-
nitve organizacije in sistemizacije ZGS pa bomo
zagotovili optimalno izrabo kadrovskih in drugih
potencialov.
Če se poglobimo v posamezna strokovna podro-
čja delovanja ZGS na področju javne gozdarske
službe, ugotovimo naslednje naloge, ki jim bomo
v prihodnje namenili posebno pozornost:
gozdnogospodarsko načrtovanje
-	učinkovitemu informacijskemu povezovanju
gozdnogojitvenega in gozdnogospodarskega
načrtovanja in s tem racionaliziranju prido-
bivanja podatkov o gozdovih,
-	okrepitvi sodelovanja z občinami pri pripravi
prostorskih planskih aktov;
gojenje gozdov
-	nadaljevanju sonaravnega gojenja gozdov ob
upoštevanju podnebnih sprememb,
-	ohranitvi in izboljšanju kakovostne izvedbe
gojitvenih del,
-	intenzivnejšemu redčenju mlajših sestojev -
zaradi nege sestojev in izkoriščanja lesa;
varstvo gozdov
-	poročevalsko, prognostično-diagnostični službi,
ker se zaradi podnebnih sprememb pove-
čuje nevarnost biotskih in abiotskih poškodb
gozdov, večanje mednarodne trgovine pa
povečuje nevarnost vnosa novih škodljivih
organizmov;
-	varstvu pred požari, saj podnebne spremembe
povečujejo nevarnost požarov v naravnem
okolju; predvidena je okrepitev opazovalne
službe za varstvo pred požari v naravnem
okolju na območjih z veliko stopnjo požarne
ogroženosti gozdov in izdelava ter obnavljanje
atlasa protipožarnih objektov za najbolj ogro-
žena območja;
gozdna tehnika
-	strokovni pomoči lastnikom gozdov pri ures-
ničevanju programov razvoja podeželja,
-	izpopolnitvi informacijskega sistema o gozdnih
prometnicah in njegovi uporabi pri usmerjanju
njihove rabe in vzdrževanja,
-	spremljanju in usmerjanju uvajanja sodobnih
tehnologij,
-	delovanju na področju učinkovite rabe lesa za
energij;
gozdne živali in lovstvo
-	nadaljevanju prizadevanj za ohranitev in izbolj-
šanje življenjskega okolja gozdnih živali,
-	nadaljevanju usklajevanja populacij rastlinojede
divjadi z zmožnostmi okolja,
-	sodelovanju z lovskimi organizacijami pri
izdelavi in uresničevanju lovsko upravljavskih
načrtov;
stiki z lastniki gozdov in javnostjo
-	izobraževanju zaposlenih v ZGS za uspešno
komuniciranje z lastniki gozdov,
-	sodelovanju z lokalnimi akcijskimi skupinami
pri razvoju podeželja,
-	nadaljnjemu razvoju spletne strani ZGS;
informatika
-	vključitvi še preostalih revirnih pisarn ZGS v
enotno računalniško omrežje HKOM,
-	povečanju števila računalnikov v ZGS, da bo
vsak strokovni delavec imel svoj računalnik s
potrebno programsko opremo, ki bo ustrezno
posodobljena,
-	pridobivanju novih znanj s področja informa-
tike, zlasti na področju razvoja računalniških
rešitev in učinkovite uporabe računalniških
rešitev,
-	razvoju računalniških rešitev v objektno ori-
entiranem programirnem jeziku,
-	razvoju spletnih računalniških rešitev, da bi
informacijske storitve lahko ponudili tudi
lastnikom gozdov in drugi javnosti.
Želimo, da bi bilo v Sloveniji dovolj razumeva-
nja za nadaljnje trajnostno in sonaravno strokovno
delo z gozdovi in da bodo zagotovljena potrebna
finančna sredstva za nemoteno delovanje ZGS.