KS Šmartno
Prejšnji mesec smo člani dništva upokojencev naše KS organizirali svoj prvi izlet. Seveda se je pri tim največ angažiral naš predsednik to-variš Janežič. Naš cilj je bil Gornja Radgona.
Avtobus nas je že ob 6. uri zapeljal prek Save naprej proti Štajerski. Obšli smo Maribor in se nato prvič ustavili v kraju Termice. V gostilni Šiker so nam prijazno postregli z dobro malico in kar z več dobre volje smo nadaljevali pot do Gornje Rad-gone. Seveda smo prestopili tudi mejo, ker je bila naša želja, da si vsak upokojenec tudi kaj malega kupi.
Naš glavni cilj pa je bil Janžey vrh, kjer še iz grofovskih časov stoji mo-gočna stavba. Zdaj je spremenjena v restavracijo z imenom Janžev hram in je zelo lepa turistična točka tozda Slatina Radenci. Že pred vhodoni nas je pozdravil in sprejel prijazni predstojnik. Popeljal nas je v notra-nje prostore ter nam na kratko orisal
zgodovino tega gradu in kraja. Nekaj časa smo se zadržali v prostoru, kjer so svoje časc stiskali grozdjc v žlahtno vinsko kapljico. Občudovali smo ogromno staro stiskalnico, ki jc še danes dobro ohranjena. Predstoj-nik nam je razložil, kako pridelujejo vino janževec. po katerem se imc-nuje tudi kraj. Janžev vrh pa je tudi zgodovinskega pomena, kajti tam se je zadrževal slavni general Rudolf Maister. vodil bitke in poveljeval slovenskim bojevnikom za severno mejo ob koncu prve svetovne vojne. Ogledali smo si sobo. v kateri je tedaj general Maister prebival. Po stenah so razobešene razne diplome in me-dalje tega zaslužnega moža. Vsakdo je z zanimanjem pogledal diplomo, s katero ga je odlikoval naS tovariš Tito. A že nas je čakalo bogato kosi-lo. harmonikar. ki že tudi doslej ni miroval. je vsc do našega odhoda vedno bolj pridno vlckel svoj meh. Petja in veselja je bilo na pretek. Kar težko smo se ločili. Tod so ve-
seli in dobri 1 judje, lepe vinske gorice in sploh. kamor se ozrcš. same na-ravne lepote. Ni čudno, da si je po-hlepni Hitler hotel prisvojiti te naše lepc kraje.
Prav prijetno nam je bilo in še si želimo takšnih izletov, posebno sta-rejši. ki smo še kako potrebni kakega razvedrila!
Ko se zadovoljni in veseli vračamo proti domu. se mi utrne pomisel: zakaj dostikrat pozabljamo, da smo ljudje. Če ne bi bilo med nami zlob-nežev in intrigantov, bi nam bilo živ-ljenje lepše!
IVAN BOLTA