Poštnina plačana v gotovini. 8. aprila 1939 St. 15 Leto lil. ova GLASILO NARODNEGA DELAVSTVA n ASPUS I zb ormce Minister za socialno politiko je podpisal odlok o imenovanju novih članov Delavske zbornice, ko je istočasno razrešil vse dosedanje člane. Za nove člane Delavske zbornice je bilo imenovanih 43 članov Zveze združenih delavcev, 10 članov Društva združenih nameščencev, 3 člani Zveze strojnikov in 3 člani Zveze grafikov in menda tudi celo en član NSZ. Od 60 članov Deluv-ske zbornice imajo zeleni 53 članov, vse ostale organizacije pa 7 članov. Pa še med temi sedmimi člani je nekaj takih, ki se prištevajo k zeleni barvi. Zadnje volitve v Delavsko zbornico so se vršile dne 21. in 22. oktobra 1933. Volilnih upravičencev Razrešena je dosedanja uprava Delavske zbornice in imenovana nova je bilo 83.475, volilo jih je pa 44.884, torej 53.8%. Nacionalno delavstvo je dobilo 15 mandatov. Strokovna komisija 23 mandatov. Jugoslovanska strokovna zveza 12 mandatov, nacionalno nameščen-stvo 6 mandatov, rdeči nameščenci 2 mandata, beli in zeleni nameščenci po en mandat. Pri Delavski zbornici vlada sedaj izjemno stanje. Strokovne organizacije delavcev in nameščencev nimajo v Delavski zbornici zastopstva, ki jim pritiče po njihovi moči in veljavi. Ce bo hotela Delavska zbornica v resnici vršiti svoje naloge in biti resničen predstavnik delavcev in nameščencev, potem pač ne bo mogoče dolgo več odlašati z razpisom svobodnih volitev. Ilokrol e sporazuma Zelo zaželjeni sporazum bo moral obsegati tudi pereča gospodarska in finančna vprašanja Vsu naša domača, pa tudi inozemska javnost je živo zainteresirana na čim uspešnejšem zaključku hrvaško - srbskega sporazuma, saj je od zadovoljive rešitve tega najbolj perečega jugoslovanskega državnega in narodnega problema odvisna vsa naša lepša in srečnejša bodočnost. Vsi domači in tuji krogi pa so istočasno tudi prepričani, da mora pritt ob novi ureditvi jugoslovanske države neizogibno tudi do mnogo-stranskih temeljitih sprememb prav na vseh področjih narodnega življenja in udejstvovanja ter se ne bo moglo tem spremembam ogniti zlasti jugoslovansko gospodarstvo. Nasprotno, pri pogajanjih in razgovorih o vseh perečih vprašanjih sporazuma in nove državne ureditve bodo imela takoj, ko bodo končane čisto politične in drža vnopravne zadeve, največji po- men gospodarska vprašanja, ker so bila doslej prav ona med glavnimi vzroki vsega onega nezadovoljstva in nerazpoložen j a, ki sta ustvarila sedanje težko stanje v državi in nujno potrebo državne preureditve. Zato so vsi jugoslovanski gospodarski krogi, izvzemši one, ki so iz dosedanje narodne razcepljenosti in notranje državne neurejenosti ter zmede v notranjem političnem življenju črpali le svoje mastne dobičke in osebne koristi, najpri-srcneje in najbolj navdušeno pozdravili prve korake k sklenitvi sporazuma med tremi brati, Srbi, Hrvati in Slovenci. Če se bo posrečilo ta prepotrebni sporazum čim prej in čim najpovoljneje skleniti in v našem notranjem državnem življenju res praktično uveljaviti, lahko pričakujemo, da bodo v Jugoslaviji tudi za jugoslovansko ljudstvo prišli boljši časi. OJ eitanti po lifalci Iz naših gospodarskih krogov se sIišijo vedno pogosteje pritožbe in tarnanja, da jim primanjkuje zadostnih razpoložljivih kreditov po zmerni obrestni meri. V strokovnem gospodarskem tisku se navajajo najrazličnejši vzroki glede teh ne-dostatkov v našem gospodarskem življenju, marsičesa pa ni mogoče povedati tudi med vrsticami. V začetku leta 1935. je takratni finančni minister dr. Stojadinovič (»ostavil vse državne denarne zavo- de, in sicer Narodno banko, Državno hipotehamo banko. Poštno hranilnico in Privilegirano agrarno banko pod enotno nadzorstvo in podrejenost finančnemu ministru, obenem pa je uvedel tudi povsem nov režim v kreditni politiki teh zavodov napram državi po neposrednih direktivah finančnega ministrstva samega. Od takrat dalje so pričeli državni zavodi dajati vedno večje kredite državi in državnim ustanovam, do- Vsi ajeme m pom u Delavec hoče svojo srečo uživati vsaj v upanju na boljše dni in v pričakovanju, da bo zmagala pravica nad krivico Kako lepo je hiti srečen in v sreči hiti dober in plemenit na vse strani in z vsemi! Kot žejen jelen po studenčnici, hrepeni človek po sreči; čimbolj je nesrečen, tem strašnejše je njegovo hrepenenje biti srečen. V tem hrepenenju leži človekova bolest, ki je tein težja, čim bliže je sreči, pa vendar še zelo daleč. Človekovo življenje je dolga trnjeva pot, po kateri hodi s krvavečimi nogami in ne omaga zato, ker pred seboj vidi in sluti, da je nekje skrita sreča, ki vsakega čaka, ker da je taka pravica vsakega človeka. Sreča je od človeka na dolge daljave oddaljena, pa vendar je vsak človek z njo tesno povezan /, upanjem in s hrepenenjem. Izgleda, da sreča človeka ne sme biti postavljena na dosegljivo daljavo, ker bi to prineslo v človeštvo preveč miru, ohlapelo bi medsebojno prerivanje za srečo — in človek, ki nima več upanja na še srečnejše dni, bi postal sam sebi odveč. Hrepenenje, upanje mora biti, ker je v tem duhovnem hotenju velik del lepote in tudi sreče človekovega življenja. Sanje, lepe in blažene sanje, morajo biti, ako naj bo noč lepša. Sanjati o lepi bodočnosti je najlepše doživljanje človekovo. Mladost je srečna zato, ker ima še vse pred seboj, čeprav zavito v megleno negotovost, zato sme veliko sanjati in upati. Gorje, ako bi sanj in upov več 'tae bilo! Sanje in upi so znak mladosti, izraz volje in moči, hotenja po bojih in doživetjih, tudi pripravljenost na trenutna razočaranja. Pa vendar so trenutki, ko človek hoče biti srečen takoj in brezpogojno, ko mu' ni več mar upanja in hrepenenja po nečem lepšem in srečnejšem, ko hoče, da . takoj pije iz polne čaše, da se napoje in navriska tako, kot da je na višku srečp. Spomlad ima v sebi tisti žar in žar, ki človeka vsega premami in osvoji, da je z vsakim dnem nesposobnejši da bi o spomladi še dalj sanjal in po njej hrepenel. V človekovo dušo udari razpoloženje, ki hoče, da spomlad takoj pride in razlije svojo čudežno moč na vsa živa bitja, da se vsaka duša same sreče razjoče. Spomlad v naravi mora za vsakega človeka enkrat v letu priti, da ga omami s svojim dihom sreče, veselja in zdravja, da človek vsaj hipno zasluti, kaj je sreča, da bo v poletju, v zimi in jeseni, v težkih dneh življenja zopet mogel sanjati o novi spomladi, o sreči sploh. Sponulad je simbol sreče, nikdar i*° človeku dosegljive, spomlad je simbol tolažbe, ki je vlita v človekovo srce, da ne obupava in se preda borbam in da vztraja v hotenjih, ki naj ga sreči vsaj od daleč približajo. Spomlad nam pove, kako skromen je človek v svojem hotenju po sreči, samo, da za hip pride in ga vsega prevzame in napolni z novimi upi in pričakovanji, pa je človek zadovoljen. Strašno je takrat, ako človeku sreča nikdar ne posije in mu je vse zavito v neprodirnc oblake, da tudi upanja ne more imeti. r Spomladi vse se veseli, tudi delavec, pa naj bo njegovo življenje še tako temno in težko, komaj čaka na to zarjo. Zaveda se, da ta zarja komaj izide m že žatone. Toda za hip se mu je duša sprostila dnevnih skrbi, da je razkošno zavriskala v cvetočo naravo. Ta vrisk je kot sveti klic v svet, da ima tudi delavec pravico biti srečen. Delavec hoče svojo srečo uživati vsaj v upanju na lepše dni. To upanje mu mora vzbujati vera v dobro voljo vseh onih, ki so dolžnj lajšati gorje vsem bednim in trpečim. Spomlad in Velika noč vlivata v človeka vero do Boga in v njegovo moč in dobroto, vliti mu morata tudi vero v ono Vstajenje, ki bo na svet prineslo ono srečo, za katero se je Kristus rodil, umrl in od mrtvih vstal. Spomlad in Vstajenje sta simbola zmage življenja nad smirtjo. Priti mora tudi zmaga pravice nad krivico, ker je krivica najgnusnejša smrt, ki žanje v človeškem rodu. Žal je spomlad kratka kot dih, ki pride in takoj mine. Žal, da je tudi dih Vstajenja premalo spoznan -— ljudje ga puste mimo sebe iti, da se preje zopet potope v svoje stare grehe. Spomlad in Vstajenje sta zato, da v ljudeh ustvarita junaštvo in vztrajnost za vse dobro in plemenito za zmago sonca nad temo. Ni dosti, da je Kristus vstal, vstati mora tudi človeškj rod k miru in sreči. Spomlad in Vstajenje nuj zasijeta nad Jugoslavijo in ta sij naj sveti večno! —ec. čim so kredite zasebnemu gospodarstvu in pridobitništvu leto za letom, bolj skrčevali. Po odredbah finančnega ministra so pričeli gornji štirje zavodi nalagati pretežen del svojih razpoložljivih sredstev v državne kratko-, srednje- in dolgoročne papirje in obveznice. Neposredno in posredno kreditiranje države s strani državnih in privilegiranih denarnih zavodov je zavzelo zlasti v zadnjih letih ogromen obseg. Samo lani se je povečalo skupno stanje denarne naložbe gornjih štirih zavodov v državne papirje za 937.milijonov dinarjev, od leta 1934. do danes pa že kar za 2733 milijonov. Dve in tričetrt milijarde dinarjev v štirih letih je le vredno nekoliko trezneje premisli- ’ ti. Posledice takega premisleka bi se nedvomno prav kmalu in dobrodejno pokazale v vsem gospodarskem! življenjn Jugoslavije. r i 1*8 *' 1 1 tekstilni d letava Tekstilna industriju v Mariboru je og roženn. Že sedaj se odpušča na stotine tekstilnih delavcev in krajša delovni čas. Poedini obrati se bodo selili iz Maribora. Ponekod stroje že demontirajo. Kaj je vzrok tem«? Kakšna bo bodočnost mariborskih tekstilnih delavcev? O vsem tem bo govor na velikem Shodu tekstilnih delavcev ki se bo vršil v nedeljo, dne 16. aprila 1939 ob pol 10. uri dopoldne v (iambrinovi dvorani v Mariboru. Ta shod naj bo izraz sloge tekstilnega delavstva. Zatorej vsi na shod — brez razlike prepričanja! Bodite solidarni, ker so solidarne tudi vse podpisane strokovne organizacije. NARODNA STROKOVNA ZVEZA SPLOŠNA DELAVSKA STROKOVNA ZVEZA JUGOSLAVIJE JUGOSLOVANSKA STROKOVNA ZVEZA Naš xL or Upravni odbor Narodno strokovne zveze je imel v nedeljo, dne 2. aprila sejo v Delavski zbornici v Ljubljani. Vse naše podružnice so poslale na sejo upravnega odbora svoje delegate. Zbor delegatov je pokazal, da se organizacija razveseljivo širi in da je posebno zadnji čas pridobila veliko število novih, zavednih članov. In to navzlic izjemnim razmeram, v katerih živimo. Na seji upravnega odbora so poročali funkcijonarji izvrševalnega odbora NSZ in zastopniki podružnic. Iz zanimivih poročil je bilo razvidno, da je NSZ zadnje mesece izvršila mnogo pomembnih akcij za delavstvo in da ni opustila prav nobene prilike, da odločno zagovarja interese delavstva. Delavske socialne ustanove. Na seji upravnega odbora se je obširno razpravljalo o položaju, ki bo nastal z razpustom sedanjega delegatskega zbora Delavske zbornice. Poudarjena je bila odločna volja, da se delavstvu ohrani svobodno udejstvovanje delavskih strokovnih organizacij in doseže čimprejšnje volitve v Delavsko zbornico. Narodno strokovna zveza je pripravljena sodelovati tudi z drugimi strokovnimi organizacijami, če bo smatrala, da je to v interesu delavstva. Prav posebno ne bo odklanjala skupnega nastopa z vsemi strokovnimi organizacijami takrat, kadar bodo predlagane konkretne akcije, ki bi zboljšale delovne pogoje, ali drugače socialni položaj zapostavljenega delavstva. Ostra kritika se je izrekla o poslovanju Borz dela. Vse preveč je pri Borzah dela škodljivega birokratizma. Podpore so mnogo prenizke. Posebno zn izredne podpore bi morale imeti Borze dela več sredstev na razpolago. Obširno se je razpravljalo o delavskem stanovanjskem vprašanju. Posebno izven mest se ničesar ne stori, da bi dobili delavci cenena ln liigijen-ska stanovanja. Med delavstvom je tudi veliko bolezni zato, ker imajo slaba stanovanja. Bratovska skladnica na Jesenicah zgradi bolnico. Z dva milijonsko subvencijo Kranjske ind. družbe je bila izpolnjena davna želja jeseniškega Seja Upravnega odbora Narodne strokovne zveze. Poročila funkcionarjev. Organizacijsko delo v bodočnosti st'vonim zahtevam odgovarjajočo bolnico. KTD zasluži vse priznanje, _ila rizumeva zdravstveno zaščito delavstva. Na seji upravnega odbora NSZ se je nadalje govorilo o pomanjkljivosti socialno zaščitne zakonodaje in pri »tim posebej obravnuvalo zaščito va-jeucev. Sklenjeno je bilo, da se izdelajo podrobno utemeljeni predlog! za pristojne oblasti in ustanove. Delo izvrševalnega odbora. Izvršenega je bilo veliko podrobnega dela organizatoiričnega značaja in osebnih intervencij. Mnogo se je pa izvrsevalni odbor bavil tudi s splošnimi socialnimi problemi in bil pri tem tudi za delavske ustanove inici-jativen. Izvrševalni odbor je pa sodeloval tudi pri vseh spomenicah in vlogah, ki jih je v imenu organizacij poslala Delavska zbornica raznim oblastem. Tako je bil med drugim poslan predlog za spremembo uredbe o minimalnih mezdah. O položaju gozdnega delavstva je bila izvedena anketa, za mizarsko delavstvo se pa želi doseči kolektivno pogodbo, ki bi veljala za celo dravsko banovino. Položaj tekstilnega delavstva je posebno težaven, ker ima odpovedano kolektivno pogodbo in ker je v tekstilni industriji nastal zastoj vsled pomanjkanja deviz. Težak položaj je tudi za čevljarsko delavstvo, ker so delodajalci pričeli odpovedovati kolektivne pogodbe. Za rudarsko delavstvo se bo moralo doseči novo kolektivno pogodbo, ki bo zboljšala nizke mezde. Organizacijsko delo. Kajr najbolj živahno je NSZ na delu, da ustanovi čim več novih po družnic. V mnogih krajih so ustanovljeni že pripravljalni odbori in vložena pravila na oblastvo. Želeli bi, da NSZ pri ustanavljanju podružnic podpira vsa nacionalna javnost. Naše organizacije ne smejo zanemarjati tudi prosvetnega dela. Prirediti je čim več predavanj, zaupniških tečajev in debatnih večerov. Člani upravnega odbora so na koncu svoje seje sprejeli važne in da-lekosežne sklepe, ki bodo za napredek članstva Narodne strokovne zveze le v korist, še prav posebno, Se se bodo izvedli v celoti. Le pogumno na delo! V nas je mnogo optimizma in Se delavstvu, da dobi modernim zdrav- | več volje do dela! Ali mislite, da je res mogoče še dolgo živeti v takem zraku — tako polnem laži in fraz, da se ne vidi preko ceste? — Po takih dneh prihajajo viharji. (JD, Cankar) UcvzoJted fta svetu. ^tioduIccijoL suhovin v Homeini Dan za dnem beremo p svetovnem tisku oec ali manj obširne članke o pomanjkanju s ur od in o Nemčiji. Zato nam ne bo škodovalo, če si pogledamo to stran novega nemškega gospodarstvu nekoliko pobližje iz Dira, ki ne dopušča doomoo o svojo objektivnost. Med najvažnejšimi surovinami Nemčije je premog, katerega ima Nemčija skoro v neomejeni in neizčrpni množini. Leia 1912. je znašal delež Nemčije o svetovni proizvodnji premoga ti%, lani pa že 17%. Za Ameriko in Anglijo stoji Nemčija z letno produkcijo 186 milijonov ton črnega premoga na tretjem mestu. Mnogo pomembnejša pa je nemška proizvodnja rjavega premoga, s katerim sodeluje Nemčija o svetovni proizvodnji'z 91%. Okrog dve petini svoje porabe petroleja pokriva Nemčija iz lastnih virov, ki so močno obogateni zlasti s priključitvijo Avstrije in Češkoslovaške. Izdelava sintetičnega bencina se je od leta 193?. povečala na leto za kakih 200.000 ton. Dasi-ruono je produkcija bencola odvisna od produkcije koksa, se je vendar z izboljšanjem produkcijske koksovne tehnike dvignila proizvodnja bencola za 10%. Nemška železna in topilniška industrija, ki je že leta 1912. prenehala topiti nemško železno rudo zaradi premajhnega odstotka vsebovanega železa, se je tehnično izpopolnila tako, da je lani dvignila množino predelane železne rude od 1.1 milijona ton na tl.2 milijona ton, dočim je morala ostalih 22 milijonov ton rude Nemčija uvoziti iz tujine. Nemčija je tudi največji producent umetne oolne na svetu. Dočim je bila še pred leti nemška tekstilna industrija navezana izključno na uvoz volne in svile, se je danes tega že osvobodila in proizvede doma na leto že po 200.000 ton umetne volne. Za pridobitev te množine prave volne bi morala gojiti doma najmanj 10 milijonov živih ovac. Od leta 1911. do predlanskim je narasla proizvodnja aluminija v Nemčiji za 700%, lani se je dvignila še za dobro petino napram prejšnjemu letu. S tem je postala Nemčija tudi največ ji producent aluminija na vsem svetu. — Nemčija je zahtevala od Poljske, da prizna nad Gdanskim neposredno vrhovno oblast Nemčije, dalje, da dovoli Poljska zgraditev dveh avtomobilskih cest skozi poljski hodnik v nemško vzhodno Prusijo in da se Poljska takoj priključi trozvezi proti Kominterni. V istem času, ko je bila najhujša napetost med Nemčijo in Poljsko, so se vršile po celi Poljski velike demonstracije; proti Nemčiji. Nemčija si je zelo prizadevala, da pripravi Poljsko, da sprejme njene načrte. Pa tudi Anglija ni ostala prekrižanih rok. Prepričevala je Poljsko, da je v njenem interesu, da se priključi bloku demokratskih držav. Angliji se je posrečilo, da odvrne Poljsko iz objema Nemčije. V angleškem parlamentu je izjavil ministrski predsednik Chamberlain, da bo Anglija z vso svojo oboroženo silo branila nedotakljivost Poljske. S tem je dobila Poljska jamstvo celega angleškega imperija, da so njene meje pred vsakim napadom zaščitene. Izjavi o zaščiti Poljske se je priključila tudi Francija. — Protinemško fronto ustanavlja angleška diplomacija. Iz Londona pj-ročajo, da bo Poljski sledila Rumu-ni ja in Turčija, ki so bosta priključili bloku demokratskih držav. Tu li Italiji je Anglija predlagalu, da se izjavi za nedotakljivost poljskih mej. Vsekakor je ta poriudbu za ItaMjo kočljiva. Na eni strani je Italija v tesni zvezi z Nemčijo, na drugi stkani je pa še pred nedavnim izjavljala. da je velika prijateljica Poljske. Iv;: ko naj sedaj odreče svojo pripravi,;.•-nosi, da bo branila poljske meje, (•: bi bile napadene? — Volitve v Belgiji, Volitve naj bi se vršile v Belgiji z gesli, ki bi zu-htevali notranje-politično preureditev 'države. Flamski del države je zahteval |x>polno avtonomijo. Resna zunanjepolitična situacija, ki je nastala v volilni dobi, je pa popolnoma spremenila volilno propagando. Namah je prodrlo prepričanje, da je enotnost Belgije nujno potrebna in da stopajo v ozadje vsa vprašanja, ki bi to enotnost kršila. Volitve so se vršile v miru in redu in demokratične stranke so ohranile svoje pozicije. Reksisti, mladi ekstremni klerikalci, so pri volit-vin doživeli velik poraz. Rezultat volitev je ta-le: Katoliška stranka je dobila 73 poslancev (prej 63), socialni demokrati 64 poslancev (prej 70), liberalci 33 poslancev (prej 23), flamski nacionalisti 17 poslancev (prej 16), komunisti 0 poslancev (prej 9), reksisti 4 poslance (prej 20). — Pri splovidbi nove nemške bojne ladje je govoril Hitler, ki je med drugim izjavil, da Nemci Čehov ne sovražijo in da je ukazal zasesti Češk-i samo zato, da bi Češka prenehala biti sredstvo proti Nemčiji. Nadalje je Hitler rekel, da Nemčija ne misli, da bi napadala druge narode, če bodo pustili Nemce na miru. V svojem govoru pa Hitler ni omenil Poljske, ki se je med tem že odločila, da bo njena zunanja politika hodila po poteh de mokratskega bloka držav. = Mednarodna razstava avtomobilov je bila otvorjena v Beogradu. Na razstavi sodeluje šest držav. — Češkoslovaška armada je razpuščena. Nemčija je prevzela vse vojašnice, tovarne orožja iu arzenale z milnici jo. Nastal je velik problem, kam z 20.000 častniki in 100.000 vojaki, ki so imeli svoj življenjski poklic pr vojakih. Češki narodni znak je oddej belo-rdeča zastava, ki se pa mora i/ obešati le z nemško državno zastavo s kljukastim križem. Pri slavnostni'i prilikah se bo pelo nemško držuv.'«. himno. «Deutschland iiber alles». V vseh čeških mestih bodo tudi nemi.k: napisi na ulicah. — Nove trgovske pogodbe je skle nila Francija z Ruinunijo in Jugoslavijo. Francija je kupila v Ruiminiji četrtino vse 'petrolejske produkcije. V Jugoslaviji pa hoče kupiti Francija velike množine žita. _ Bivši poljski predsednik vlade ii najožji Pilsudskijev sodelavec polkovnik Slavek se je ustrelil. Vzrok sr.-inomoru ni znan. Sodijo, da je bil neozdravljivo bolan. — Po večdnevnih obmejnih bojih se je Slovaška odločila, da prepusti Madžarski zopet nekaj svojega ozemlja. — Meščanska vojna v Španiji je končana. Zadnje' republikanske čete so se udale brezpogojno. V Španiji bo uvedena ustava stanovske države. — Nova Turčija. Vlada je sklenila štiriletni načrt, po katerem se bo v Turčiji zgradilo 100 novih industrijskih podjetij. — O nemških narodnih manjšinah v Jugoslaviji je govoril nemški notranji minister Frick in izrazil upanje, da bo tudi to vprašanje lepo urejeno, ker nemška država polaga naj-večjo važnost na miroljubno sodelovanje z Jugoslavijo. — Slovanskih narodnih manjšin so našteli Nemci v Nemčiji (izvzet je Češki protektorat); s sudetskimi kraji je prišlo pod Nemčijo 300.000 Čehov,' dalje je 113.000 oseb, ki govore samo poljsko, 285.000 oseb pa, ki govore poleg poljščine še nemško. Hrvatov na Gradiščanskem je 40.000, Slovencev na Koroškem pa 30.000. Še enkrat poudarjamo, tako so šteli Nemci! TEKOM TEDNA Iz naših delavskih krajev Zaposlitev žena Večina vseh delavk, ki so zaposlene v našem gospodarstvu, je zavarovanih pri Suzorju, oziroma pri Okrožnih uradih za zavarovanje delavcev. Tako nam lahko služijo podatki bolniškega zavarovanja za merilo, kako je V državi zuposlena ženska delovna moč. Leta 1923. je bilo zaposlenih in zavarovanih delavk 85.223. Čez deset let nato, leta 1933., je število zaposlenih delavk narastlo na 140.005. Leta 1937. je pa bilo zaposlenih delavk 179.376. Na splošno ne moremo trditi, da pomeni porast ženske delovne moči socialni ali gospodarski napredek. Tem manj, ko vidimo, da je v istem' času, ko se zaposlujejo ženske v vedno večjem številu, na desettiso-r.e moških delovnih moči brez posla. Pogrešno bi bilo zagovarjati, da žena nima pravice do zaposlitve, dokler niso vsi moški zaposleni. Prav tako kot moški, imajo tudi ženske pravico, da si z zaposlitvijo ustvarijo eksistenco. Opozoriti hočemo le na ono zaposlitev ženskih delovnih moči, ki v socialnem pogledu ni zdrava. Na tisoče ženskih delovnih moči zaposluje podjetništvo samo zato, ker služijo lahko Za nižjo mezdo, kot moške delovne moči. Nezdrava mezdna konkurenca znižuje povprečje vseh mezd. To pa ni v interesu delavstva. Minimalne mezde bi se morale zvišati, podjetjem pa naravnost predpisati, v kakšnem sorazmerju smejo imeti zaposlene moške in ženske delovne moči. Nadaljni vzrok vedno večje zaposlitve žen je tudi ta, da v družinah moški delavci premalo zaslužijo, in so žene primorane iskati si zaslužek. S teni so pa odvzet^ družini. Vzgoja in zdravje otrok vsled tega zelo trpi. Zato delavcem večje mezde, da bodo lahko ostale žene doma pri družini! Prazne besede izgovarjamo, da smo polni skrbi za bodoči rod, če pa nočemo vrniti mater otrokom! Vesele velikonočne praznike želi vsem čitateljem Nove Pravde Uredništvo in uprava = Pomembni razgovori so se \ rSiJi v Zagrebu nied ministrskim predsednikom Cvetkovičem in dr. Mačkoni. Razgovori so se vršili dva dni in po več ur na dan. Pri razgovorili so se, kakor pruvi službeni komunike, proučila vsa vprašanja, ki se nanašajo na položaj v državi in na stremljenja, se ustreže vsem njihovim upravičenim težnjam, da se obnovi popol-'>° zaupanje in čim bolj utrdi solidarnost interesov med Srbi, Hrvati in Slovenci v vseli manifestacijah njilio-\eg« skupnega življenja. Tekom razgovorov se je ugotovilo, da sta Cvetkovič 'i' dr. Maček v glavnem istih misli glede bistva vprašanj, ki so bila na dnevnem redu in imata isto osnovno naziranje o načinu, kako se nuj ta vprašanja urede. Prihodnji se-stanek med Cvetkovičem in dr. Mačkom bo po velikonočnih praznikih. Vsm politična javnost z največ jim interesom spremlja odločilne zagrebške razgovore in želi, da bi zadovoljivi zaključki rešili eno najbolj bolečih državnih vprašanj. = Solidarnost opozicije. V teku razgovorov v Zagrebu je dr. Maček še Posebej poudaril popolno solidarnost '»Pozicije. Po velikonočnih praznikih 10 v, Zagrebu širši sestanek vseh sku-^'n J<1vr«žene opozicije pod vodstvom Mačka. Bodočih ruzgovorov s pred- sednikom Cvetkovičem se bodo udeleževali tudi zastopniki ostale opozicije. = Al'era z avtomobilom. ^Slovence« je poročal, da je bivši minister Gjura Jankovič naskrivaj odpeljal av tomobil iz zaprte garaže, ki je bi' last politične pisarne JRZ. Jankovič, trdi, da je avtomobil njegov, dočin; ga JRZ proglaša kot svojo lastnino. Sedaj proučuje afero o lastništvu avtomobila beograjska policija. Pripomniti je, tla je do nedavnega veljal Jankovič za ideologa JRZ. Tudi *Slo venec« gu je ponovno citiral, kadar je utemeljeval stremljenja svoje stranke. — Interpelacija. Poslanec JRZ Dra-goslav Pantič je naslovil na ministrskega predsednika interpelacijo, v kateri pravi, da se posebno v nekaterih francoskih listih zadnje dni objavljajo izmišljene in zlobne vesti o naši državi in o njenih odnosih s sosednimi državami. Vse te lažne in zlobne vesti so plod organizirane gonje proti naši državi. Interpelacija obdolžuje Dragomira Stojadinoviču, ravnatelja lista ((Vreme*, da je organizator korespondence, ki razširja v inozemstvu zlobne vesti o naši državi. Ravnatelj Dragomir Stoja d i novic je kakor znano brat bivšega ministrskega predsednika dr. Milana Stojadinoviča. «Vre-me» je pa svojčas veljalo za glavno glasilo JRZ. = Katoliški študentje izdajajo »Stražo v viharju«. V 24. številki razmišlja ta list, koliko so Čehi sami krivi za razsulo svoje države. Stališče katoliških študentov 'je zanimivo samo toliko, kolikor je ponovno potrjena stara resnica, da katoliška inteligenca ni bila nikdar slovansko orijentirana. «Straža v viharju* smatra poveličevanje Masaryka in bratstva s Čehi za «modo slovenskih svobodomislecev«. Po «Straži v viharju« je «žal Masaryk velik del slovenske mladine zastrupljal s proticerkvenim duhom in duhom verske skepse in s tein naravnost uničeval moralne moči našega naroda*. Torej, Masaryk, propovednik najčistejšega verskega čustvovanja, naj-popolnejših etičnih načel — je po »Straži v viharju« uničeval moralne moči našega naroda! Razsula češkoslovaške države je po «Straži v viharju* kriva tudi Masarykova propaganda s Tyrševo ideologijo Sokolstva, nadalje, ker se je Masaryk družil s komunistično Rusijo in ker je podpiral framazonstvo, tki je skotilo spa-kedrani nestvor v edinstveni češkoslovaški narodnosti«. Stulišče »Straže v viharju« glede Sokolstva in edinstvene češkoslovaške narodnosti je tipična za katoliške študente f-ji a ««***•. ■*». - sii©b©£.p. Ljubljana Dramatični odsek ljubljanske podružnice je gostoval v nedeljo 2. apr. na Golniku, kjer je na splošno zadovoljstvo odigral sijajno veseloigro «Pesem s ceste*. Maribor Velik javen shod mariborskega tekstilnega delavstva sklicujejo za v nedeljo 16. t. m. dopoldne vse mariborske strokovne organizacije. Za shod je že sedaj velikansko zanimanje in je predvideti, da se ga bodo udeležili tekstilci v kar 'največjem številu. Na shodu bodo poročali govorniki vseh treh strokovnih organizacij o položaju tekstilne industrije in o korakih, ki so jih strokovne organizacije že podvzele v obrambo tekstilnega de-laostva. Našemu članstvu bodi sveta naloga, da se shoda polnoštevilno ude-(Nadaljevanje na -t. strani.) Ali verjamete, ali ne? — da je v neki tovarni v mežiški dolini paznik, ki od vseh delavcev, nadzoruje samo dva dninarja, — da je revež tisti, ki mora služiti več kot enemu gospodarju, — da so nšlagerji« izraženi z besedami, največkrat tihe prošnje na eni in grajanja na drugi strani, — da bo letošnje leto zelo rodovitno, saj je že v mesecu marcu rodilo nov davek, — da bo mnogim gospodom odstranjen njih visoko stoječi greben tedaj, ko si bodo to najmanj nadejali, — da je bilo španske državljanske vojne že petkrat konec, — da mnogi predpostavljeni zelo slabo pojmujejo pojem podrejeni, — da lepa in vzpodbujajoča beseda več naredi, kakor pa vsakdanje režanje, — da so redki kraji, kamor še ni stopila biričeva noga, — da se nam obetajo svobodne volitve, svoboda tiska, z eno besedo: svoboda. — da poznamo gospode, ki so iz nič postali gospodje, in gospode, ki so iz gospodov postali sužnji teh gospodov. slabo in zaposlen je po 10 ur na dan in celo več. Fant vidno telesno propada. Zadnji čas je mojster funta tudi pretepel. Ali lahko razderem učno pogodbo? — Pogodbeno razmerje lah-ko razderete s 14 dnevno odpovedjo, ker službodajalec ne izpolnjuje svojih dolžnosti in surovo ravna z učencem. Janko M., Celje. — Brivnice bi morale biti pri nas zaprte v opoldanskem odmoru dve uri. Brivski mojstri imajo pa preko banske nnredbe v sobotah odprto tudi v opoldanskem odmoru. Brivski pomočniki nimamo vsled tega opoldanskega odmora. Kam se naj pritožimo? — Najprimernejše je, da eden izmed Vas opozori policijsko predstojništvo na kršenje banske naredbe. Če prijava ne bi imela uspeha, se pritožite na bansko upravo, oddelek za trgovino in industrijo. Na vprašanje -odgovor leži in pripelje s seboj kar največ tovarišev iz vseh tekstilnih tovarn. Prihodnji teden naj gre skozi vse tovarne in delavnice en sam klic: vsi do zadnjega na shod v obrambo pravic tekstilnega delavstva. Sestanek tekstilnih delavcev se je vršil v nedeljo 2. t. m. v prostorih podružnice. Na sestanku je poročal tajnik tov. Kravos o težki katastrofi, ki grozi tekstilnemu delavstvu. V svojem govoru je govornik omenil tudi na one, ki šepetajoč raznašajo slavo najbližjih sosedov in pri tem ne pozabljajo poudarjati, da je za mejo veliko boljše kot pri nas. Na vse take agitatorje moramo biti pozorni in jim dati pošteno lekcijo. Nikjer ni boljše »OBNOVA" F . NOVAK dobavlja komplelne stanovanjske opreme, tapetniške izdelke, linolej, preproge, zavese, odeje, železno pohištvo, otroške vozičke najceneje Maribor, Jurčičeva 6 Iz lastne pletarne damske jopice od Din 25.— naprej mofike ,, od Din 35*— ,, otroSke „ od Din 12*— ,, tudi po meri tekom 6 ur po najnovejših modelih in barvah izdeluje „LUNA“ Maribor, samo Glavni trg 24 • 0 tjAMcLL jj^o^uxMj. KOMBINEŽE in vse drugo damsko perilo po znižani ceni v novi modni trgovini MIRKO BREČKO, MARIBOR Aleksandrova 23 JOŽE KOŠIR, J K S E N I C K m Klobuki * Perilo * Obleke I z h aj a vsako soboto. — Naročnina: mesečno Din 4*—, četrtletno Din 10-—, polletno Din 20*—, celoletno Din 40-—. Posamezna številka Din 1*—. Uredništvo in uprava Ljubljana, Dalmatinova ulica 8, telefon štev. 21-32. Rokopisi se ne vračajo. Poštnočekovni račun štev. 17.17?. Poštni predal štev. 74. Za konzorcij «Nove Pravde* izdaja dr. J. Bohinjec, odgovorni urednik Ivan Tavčar. Za Delniško tiskarno, div Ljubljani France Pintar. Vsi v Ljubljani,