leto xliv, št. 47 Ruj, 28. novembra 1991 cena 25 tolarjev
Spet poplave in plazovi
Zaradi dolgotrajnega, že sko-
raj maratonskega deževja so tudi
na območju ptujske občine gla-
dine rek in potokov močno nara-
sle. Dravinja in Polskava sta pri-
čeli prestapljati bregove že v sre-
do, 20. novembra, tako da je bilo
do sobote v njunem porečju po-
plavljenih že kakih 1000 hekta-
rov kmetijskih površin. Največje
poplave v ptujski občini so bile
na območju Majšperka, Stogov-
cev. Slap, Brega in Koritnega.
Precej škode je tudi na lokalnih
cestah. Pred kratkim obnovljeno
cesto od Majšperka do Žetal so
vode spet močno poškdovale.
Precej škode pa je tudi na elek-
tričnih vodih.
Konec minulega tedna pa seje
razmočena zemlja pričela seseda-
ti in spet nevarno groziti. Na ce-
lotnem območju ptujske občine
je bilo do nedelje prijavljenih
več kot 30 plazov, od tega kar 14
takšnih,, ki so neposredno ogro-
žali stanovanjske hiše ali gospo-
darska poslopja. V KS Olge Me-
glič v Ptuju sta bila dva taka pla-
zova, in sicer pri Fajtovih in
Vajngerlovih. V KS Ptujska Gora
je ogrozil plaz Mohorkove, na
Jelovicah Korezove, v KS Žetale
Mikuličeve in Zajškove, v KS
Leskovec Kozelove, v Velikem
Okiču Arnuševe, v KS Podlehnik
Vidovičeve, v Cirkulanah Tetič-
kovičeve, v Zavrču Kokotove, v
Hrastovcu Mikošove in v Vidmu
pri Ptuju Marohove. Tam, kjer je
bilo to mogoče, so plazove takoj
pričeli sanirati, drugod pa so se
jih lotili šele ta teden, ko so vre-
menske razmere to dopuščale.
Pri občinskem štabu civilne za-
ščite je posebna komisija za oce-
no nastalih razmer še vedno pri
(Foto: M. Ozmec)
svojem delu, pričakujejo pa, da
je škoda velika. Kadar ima hudič
mlade, je vedno tako . . .
-OM
Podivjana Dravinja je grozila tudi stanovanjskim hišam.
»Kmetijstvo ni obdavčeno«
Tako približno je trdil na nedavnem posvetu na Bledu bivši finančni minister v slovenski vladi
Marko Kranjec. Ker je bilo na posvetu največ predstavnikov kmetijstva, je seveda naletel na ogor-
čenje in kritiko. Moramo pa priznati, da gospod Kranjec že ve, kako je z davki po novem, saj je
prav on oče nove zakonodaje o dohodnini.
Da ne bi trdili nečesa, o čemer
nismo prepričani, smo prosili za
ustrezne podatke Upravo za
družbene prihodke občine Ptuj.
Do podatkov ni bilo težko priti,
saj so jih pravkar pripravljali za
izvršni svet in skupščino. Na os-
novi podatkov lahko mirno trdi-
mo, da kmetijstvo tako rekoč ne
plačuje davkov. Tako je bilo vsaj
v desetih mesecih letošnjega leta.
V občini Ptuj je 18.358 lastnikov
kmetijskih zemljišč, vsi skupaj
pa dosegajo katastrski dohodek
nekaj manj kot 80 milijonov to-
larjev. Skupni katastrski doho-
dek presega mejnih 61 tisoč to-
larjev samo pri enem lastniku in
tako je samo en davčni zavezanec
v desetih mesecih tega leta plačal
6.530 tolarjev davka. Zgolj za
primerjavo in nič drugega naj
omenimo še davek delavca, če je
v desetih mesecih zaslužil v pov-
prečju deset tisoč tolarjev bruto
osebnega dohodka. Poleg pri-
spevkov je ta delavec plačal 12
tisoč tolarjev davka. Prve tri me-
sece je moral še delodajalec pla-
čati zanj dodatnih 12 odstotkov,
torej dodatnih 3.600 tolarjev.
Nekoliko drugače je s prispev-
ki, čeprav tudi za te ne bi mogli
trditi, da so visoki. Za zdravstve-
no zavarovanje je Uprava za
družbene prihodke odmerila
3.232 zavezancem dobrih 4,8 mi-
lijona tolarjev. V povprečju bo
plačal vsak zavezanec v letu 1991
•tisoč petsto tolarjev prispevka za
zdravstveno varstvo; v to varstvo
je vštetih še 6.381 družinskih čla-
nov. Za pokojninsko zavarova-
nje je bilo do 30. oktobra odmer-
jeno nekaj nad devet milijonov
tolarjev. Tu je število zavezancev
iz meseca v mesec različno, v
povprečju pa plačuje v pokojnin-
ski sklad okoli 1500 kmetoval-
cev. Najnižja osnova za zadnji
mesec je znašala za individualne-
ga kmeta 669 tolarjev, za združe-
nega kmeta pa 1.277 tolarjev. Se-
veda so temu primerno nizke tu-
di kmečke penzije.
Kmetijstvu pa so bili v desetih
mesecih odmerjeni še naslednji
prispevki; prispevek solidarnosti
bo plačalo 6.545 lastnikov v
skupni višini 2 milijona tolarjev.
Samoprispevek je bil odmerjen
8.439 lastnikom v skupni višini
dobrih šest milijonov tolarjev, za
odpravo posledic vojaške agresi-
je pa mora 5.178 lastnikov plača-
ti še 1,2 milijona tolarjev.
Uprava za družbene prihodke
ugotavlja, daje prišlo v primerja-
vi z letom 1990 letos od občutne-
ga zmanjšanja davka iz kmetij-
stva. To je posledica nove zako-
nodaje in velike razdrobljenosti
zemlje. Katastrski dohodek se je
povečal za trinajstkrat, pa je še
vedno izredno nizek. Ker je kata-
strski dohodek vir dohodnine, na
davčni upravi menijo, da bo do-
hodnino plačalo malo čistih
kmetov.
Podatki so torej potrditev izja-
ve bivšega finančnega ministra.
Kmetijstvo je v primerjavi z osta-
lim delom gospodarstva bistveno
manj obremenjeno. Seveda pa je
potrebno upoštevati, da je obrat
kapitala v kmetijstvu počasen.
Vložena sredstva se v kmetijstvu
vrnejo koni^ kak mesec prej kot v
enem letu. Ce upoštevamo še viso-
ke obresti, ugotovimo, zakaj je del
kmetijstva v težkem položaju. Za-
radi družbenih obveznosti nikakor
ne.
.IB
(Foto: M. Ozmec)
^^-UVODNIK-
Voda naša vsakdanja
Da je voda najpomembnejši vir življenja, je že zdavnaj osvo-
jeno poglavje. Je \^lika človekova zaveznica v "biološkem in mate-
rialnem pomenu. Človek se je nanjo tako navezal in se z njo tako
udomačil, da si je začel domišljati, da bo odslej tekla tako, kot si
je zacpislil on.
Že stari Egipčani so znali izkoristiti dobre lastnosti vode, ven-
dar ne tako, da bi jo omejevali in stiskali v korita. Pustili so ji svo-
bodo poplavljanja, šele ko se je sama umaknila, so sejali in želi.
Tako so živeli voda in ljudje v sožitju tisočletja.
Človek pa je postajal predrzen, m ko si je podjarmil že skoraj
vso naravo, se je lotil še vode. Silil je na ozemlja, ki so bila vselej
njena izključna pravica. Omejeval jo je v ozka korita, z melioraci-
jami, gradfnjo cest, teras je selal njene naravne poti. Toliko časa,
da se je ujezila in pričela vračati udarce. To počne še danes s silo-
vitimi poplavami, proženjem plazov, rušenjem objektov, odnaša-
njem cest, uničevanjem poljščin.
Človeku je bilo premalo, da se je pričel znašati nad nadzem-
nimi vodami. Nespametno je s svojim ravnanjem posegel še v
podzemlje. Nekdanja podzemeljska svežina se je spremenila v
strupeno in smrdljivo tekočino.
Vse kaže, da se človek tudi ob tem še ni streznil. Kako se tudi
bo, ko mu celo stroka mnogokrat prikriva dejansko stanje. Trdi-
tve, da voda še ni onesnažena čez dovoljeno mero, so smešne. Do-
volj za alarm so podatki, da se onesnaženost iz leta v leto poveču-
je. Ko bo presegla kritično mejo, bo prepozno za ukrepanje. Zakaj
torej ne bi ljudem iz dneva v dan posredovali podatkov o težkih
kovinah, pesticidih, nitratih in bakteriološki onesnaženosti? Zakaj
ne bi stroka pritiskala na javno mnenje? Je razlog v tem, da ne ve,
kako ukrepati?	J. Bračič
P O PTUJSKI VODI IN OKOLI NJE
Po vodo
s kanglico?
»v teh koncentracijah nitratov, po zadnjih podatkih je vsebnost na
liter vode od 12 do 14 oziroma v povprečju 13,3 miUgramov, voda iz
ptujskega vodovoda zdravju ni škodljiva. Tako govorijo podatki iz sveto-
vne strokovne literature,« je povedal dr. Ciril Korpar iz Ptujskega od-
delka Centra za higieno in epidemiologijo Zavoda za zdravstveno var-
stvo Maribor.
Vsebnost nitratov ugotavljajo
tedensko na obeh črpališčih, pa
tudi v Lancovi vasi, ki je že celo
leto zaprto. Dr. Ciril Korpar
poudarja, da je premalo samo
spremljanje stanja in ugotavlja-
nje rezultatov, če tudi ne ukrepa-
mo in začnemo samozaščitno
ravnati tako, da podtalnice več
ne onesnažujemo. Zavod redno
kontrolira dogajanje v podtalnici
na celotnem Dravskem in Ptuj-
skem polju v ptujski občini in na
obrobnem območju občine Slo-
venska Bistrica (Šikole).
V individualnih vodnjakih, v
katerih so odvzeli vzorce, so ugo-
tovili, da je vsebnost nitratov v
večini primerov večja kot 20 mi-
ligramov na liter vode. V Goriš-
nici je bila celo 23,4. Zaskrblju-
joč je podatek, da tudi tam, kjer
že imajo vodovod, uporabljajo
to vodo namesto tiste iz omrežja.
Po podatkih upravljalca vodovo-
da je takih porabnikov okrog 50
odstotkov. Pri prekoračeni kriti-
čni vrednosti, to je pri 20 miligra-
mih in več, pa ne moremo več go-
voriti o neškodljivih posledicah za
zdravje uporabnikov, posebej še
novorojenčkov in dojenčkov do
končanega 4. meseca starosti. Za-
to občanom priporočajo, da upo-
rabljajo vodo iz omrežja — iz
ptujskega vodovoda.
3. decembra bo skupščina
odločala o spremembah odloka
o varstvenih pasovih vodnih vi-
rov in se seznanila s stanjem
ptujske vode. Sprejela bo nekate-
re ukrepe, vključno z gnojilnim
programom. Lahko samo potrka-
mo na zavest delegatov, da bodo
to, kar je nujno, sprejeli, sicer
bodo nekateri še naprej igrali
dvojno igro; skrbeli za onesnaže-
nost in ostali nakaznovani, pri
tem pa s prstom kazali na druge.
Če takšnega početja ne bomo za-
trli, bomo že jutri hodili po vodo
k sosedom s kanglico. Drugo pa
je seveda vprašanja, kako bomo
občane prepričali, da voda, ki
ima v povprečju 13,3 miligramov
nitratov na liter, zdravju ni škod-
ljiva. Branko Brumen, predsed-
nik ptujske občinske vlade, ob
vsem tem pravi, da ni vzrokov,
da bi o podatkih dvomili, in tudi,
da bi sklicali izredno sejo skup-
ščine, če bi ugotovili, da je voda
iz ptujskega vodovoda zdravju
škodljiva.
Tudi sejmi niso,
več kar so bili
Letošnji Katarinin sejem zagotovo ni bil tako dobro obiskan, kot
smo bili vajeni prejšnja leta. K temu je nekaj pripomoglo razmeroma
nestalno vreme, poznavalci pa trdijo, da je glavni vzrok vojna na Hr-
vaškem. Pred leti je bilo namreč iz te republike veliko prodajalcev, pa
tudi kupcev.
Sicer pa je bilo tokrat veliko več prodajalcev pristne domače obr-
ti in postavljenih gostinskih šankov z jedačo in pijačo. Precej manj je
bilo prodajalcev rabljenih oblačil in druge krame. Skratka, Katarinini
sejmi odslej zagotovo ne bodo več takšni, kot so bili doslej.
Foto: M. Ozmec
2 - DOMA IN PO SVETU
28. november 1991 - TEDNIK
Lokali v najem,
skupne službe
na čakanje
Ptuj bo y tem tednu dobil šest
novih zasebnih gostiln, ki so bile
prej družbene. Vodstvo Kmetij-
skega kombinata je namreč za
večletno agonijo svojega gostin-
stva izbralo kot rešitev najem.
Za grajsko restavracija in Ptuj-
ske toplice recept še iščejo, piv-
nico /latorog, lokal Napoleon,
gostilne Rozika, Pošta in Breg
ter kavarno Evropa pa so dali v
dvajsetletni najem svojim delav-
cem. Edino, kar bo v Kombinatu
spominjalo na nekdanjo gostin-
stvo, je restavracija Ribič, ki naj
bi bila reprezentančni lokal. Na
rešitev čaka (udi bife na Turniš-
ču'(stavba je last Perutnine).
Glede toplic in grajske resta-
vracije je v tem trenutku znano
le toliko, da Jima pot v bodoč-
nsot utirata občina in vodstvo
Kombinata. Usoda zaposlenih v
skupnih službah nekdanjega
' Haloškega bisera je negotova.
Se najbolj verjetno je, da bo
dvajset oziroma osemnajst de-
lavcev na delo čakalo doma, dva
pa se bosta upokojila. Možne so
tudi druge rešitve: da se bo ne-
kaj delavcev zaposlilo v skupnih
službah Kombinata, da bodo po-
stali zasebniki ali pa da Jih bo-
do potrebovali v toplicah, ko bo
znana njihova bodočnost. Nekaj
delavcev nekdanjega gostinstva,
ki so v sezoni delali v toplicah,
bodo zaposlili novi zasebniki.
Napoleoit Je vzela v najem
Irena Loztn^k, Pošto Dušan
Bombek, Evropo Marjan Mcsa-
rič, pivnico Zlatorog Jože Pra-
potnik, Roziko Dragica Esih In
Breg Anton • Svenšek. Mesečni
najem za pivnico znaša 4 tisoč
DEM v dinarski protivrednosti,
Napoleon 1000, Roziko 4100,
Pošto 3000, Breg 3900 in Evro-
po 3(m DEM. Najemniki loka-
lov $o zaposlili vse dosedanje
delavce, nekaj pa so Jih dobili
zraven. Pri RozikI jih bo delalo
17, »a Bregu II, pri Pošti 11, v
Evropi 14, v pivnici 15 in Napo-
leonu trije- K tem Je potrebno
prišteti še najemnike lokalov. Ti
so kupili obstoječo zalogo,
drobni inventar pa morajo odku-
piti v šestih mesecih. Kombinat
bo še naprej skrbel za obnovo
zunanjosti in streh vseh stavb, v
katerih so gostilne. Za njihovo
notranjo preureditev se bodo
morali najemniki posebej dogo-
varjati. Zanimivo je, da Jim po-
godbe strogo ne nalagajo, kak-
šne dejavnosti morajo v najetih
lokalih opravljati. Ne izključu-
jejo pa tudi podnajema. Pogod-
ba se prekine, če najemnik pro-
storov ne uporablja skladno z
njenimi določili, če dva meseca
zapored ne plača najemnine in
če ne upošteva določil pogodbe o
zaposlitvi dclavcev.
Napoleon in pivnica sta v teh
dneh že pričela poslovati zunaj
Turizma in gostinstva, drugi lo-
kali bodo p^ firmo zasebnikov
začeli delati prvega decembra.
Turizem in gostinstvo sta v
prejšnjih letih porabila veliko
denarja za izdelavo različnih
projektov oziroma programov, s
katerimi so želeli preurediti po-
dobo in vsebino nekaterih loka-
lov, Del Pošte naj bi uporabljali
za prodajo, gostilna pa bi še
ostala, pivnica Je prav tako raz-
polagala s celotnim projektom
preureditve (v prejšnjem letu so
za projekte plačali 100 tisoč di-
narjev), kavarna bi po najbolj
optimističnem predlogu bila
prava dunajska kavarna. Kot Je
povedal direktor Turizma in go-
stinstva Vili Cerovič, so se na-
jemniki s temi programi bolj ali
manj seznanili, a Je vprašanje,
ali Jih bodo lahko uresničili.
Kombinat Jim tega ni naložil.
V letu, ko naj bi gostinstvo
postalo pozitivno — tako Je pi-
salo v zadnjem od številnih sa-
nacijskih programov — Je druž-
beno gostinstvo skrahiralo.
Krivcev je veliko, po bitki so na-
vadno vsi pametni, eno pa Je go-
tovo: turizem in gostinstvo nista
bila nikoli partnerja za Kombi-
nat.
MG
FIRMA EME IZ SLOVENSKE BISTRICE KUPILA TOVARNO V DOUNAH
Prve zaposlitve po novem letu
12. novembra je ustanovitelj in lastnik verige podjetij z zaščitnim znakom t. M F. Fmil Mlakar iz Sloven-
ske Bistrice kupil proizvodne prostore, zemljišče in premičnine nekdanje tovarne Olga Meglič v IJolanah. Do
nakupa enega od teh proizvodnih prostorov podjetja v stečaju je prišlo dobro leto po uvedbi stečaja. \a kupce
čakata še proizvodna obrata v Dobrini in t Ptuju.	'
Emil Mlakar je tovarno v IJo-
lanah kupil za neicaj manj kot 55
milijonov tolarjev. Denar mu je
posodila ena osrednjih sloven-
skih bank. Podjetje v Dolanah se
bo imenovalo EME MOTO in
bo prve delavce zaposlilo po no-
vem letu.
»V Slovenski Bistrici Je sedež
podjetja EME Engineering, ki Je
pripravilo proizvodnjo m načrte
ter prototip podaljšanega Citroe-
novega vozila XM. Pri tem Je so-
deloval tudi EME design. Poskr-
bel Je, da se Je likvidnost z upo-
rabnostjo združila v en proizvod,
ki smo ga imenovali XM LONG.
Prvič smo ga predstavili septem-
bra na svetovni razstavi avtomo-
bilov v Frankfurtu. Odziv avto-
mobilske konkurence in partner-
jev nas Je zelo presenetil.
Konkretna naročila in želje po
poslovnih povezavah iz celega
sveta (Indonezije, Japonske, Ki-
tajske, Nemčije, Amerike in
Francije) so še bolj spodbudili
planiranje naše bodoče proiz-
vodnje. Prizadevali si bomo, da
bomo v Dolanah pričeli čimprej
proizvajati maloserijska posebna
vozila (predvsem osebna vozila),
specialna reševalna vozila in
kombije do dolžine 6,5 metra.
Tržišče, imamo zagotovljeno
- to so države evropske dvanaj-
sterice, delno tudi območje stare
Jugoslavije in Slovenije, kjer pla-
niramo, da bomo prodali okrog
pet odstotkov proizvodnje.«
V Dolanah naj bi zaposlili 500
delavcev. Koliko je to realno?
»Vsaka stvar se začne pri
majhnem. Mislim, da bomo po-
stopno zaposlovali, tako kot Je
zapisano v poslovnem načrtu.
Začeli bomo kot majhno podje-
tje s 30 do 45 zaposlenimi. Do-
datne investicije bodo potrebne
pri 120 zaposlenih. Analize kaže-
jo, da če bo podjetje razvilo stra-
teške povezave s pomembnimi
avtomobilskimi firmami, kot so
VW, Citroen in Crysler, bo števi-
lo zaposlenih lahko v nekaj letih
doseglo tudi številko 1000. 500
zaposlenih načrtujemo za leto
1992. Ni pa vse odvisno od gole-
ga poslovnega načrta, temveč od
številnih drugih dejavnikov.«
So kakšne možnosti, da se v
Dolanah zaposlijo tudi bivši de-
lavci Olge Meglič?
»S svojo ekipo strokovnih so-
delavcev pripravljam razpis, v
katerem bodo lahko enakopra-
vno sodelovali vsi državljani Re-
publike Slovenije. Trudili se bo-
mo, da bo delo čimbolj Javno.«
Emil Mlakar se Je v novem
okolju že predstavil. Sestal seje s
predsednikom izvršnega sveta
občine Ptuj Brankom Brumnom.
Občina Je za novega podjetnika
zelo zainteresirana, saj v ta pro-
stor vnaša prestižno proizvod-
njo, ki si Jo želijo tudi v gospo-
darsko bolj razvitih državah. Za
oblikovne rešitve njegovega pod-
jetja se zanimajo številne sveto-
vno znane avtomobilske tovarne.
V osnovni šoli Šmartno na Po-
horju, ki Jo Je kupi! pred dvema
letoma. Je več oblikovalnih cen-
trov. Sicer pa bo vsaj devet dese-
tin dejavnosti verige podjetij
EME usmerjenih v avtomobilsko
industrijo. Emil Mlakar se že
petnajst let ukvarja z izdelavo
posameznih komponent za avto-
mobile. Začel Je pred šestnajsti-
mi leti, ko Je nastala blagovna
znamka EME.
XM LONG, slovenska senza-
cija v Frankfurtu, Je za 950 mili-
metrov podaljšana verzija Ci-
troenovega modela XM. Vanj Je
dodatno vgrajenih okrog sto de-
lov. Avtomobil Je luksuzno
opremljen, namenjen določenim
kategorijam ljudi, ki hočejo imeti
pri roki telefon, telefax, televi-
zor, hladilnik in drugo. Njegova
cena Je od 100 do 150 tisoč nem-
ških mark. Prva naročila so dobi-
li iz Francije, Nemčije in Švice.
Projekt XM LONG Je nastajal
dve leti in Je stal milijon nemških
mark. Na sejmu v Frankfurtu Je
povzročil pravo navdušenje med
priznanimi oblikovalci, saj so se
s podobno idejo ukvarjali tudi
drugi. Šef Peugeotovih dizajner-
Jev Je v Frankfurtu takole opisal
XM LONG: »Dobro izbran de-
sign, odlična realizacija.« Obi-
skovalci EMF-Ja so navdušili tu-
di Japonce, od katerih so dobili
številne ponudbe. XM LONG so
želeli videti tudi na Tokyo Motor
Show, ki pa se ga niso udeležili,
saj so se pripravljali na nakup
poslovnih prostorov v Dolanah,
kar Je bilo za rast podjetja v ti-
stem trenutku pomembnejše. Po
frankfurtski senzaciji so Jim
odprta vsa vrata pomembnih av-
tomobilskih sejmov v svetu.
(Posnetka: OM)
Emil Mlakar Je sposoben po-
slovnež, to ugotavljajo vsi, ki so
se z nJim že srečali in poslovno
sodelovali. Čeprav Je nenehno v
poslu, pravi, da so s sodelavci le-
ni. Kaj to pomeni? »To pomeni,
da smo gospodarni, da delamo sa-
mo tisto, kar je za posel nujno. Ne
bomo se šli tistega, kar je že po-
udarjeno in znano!«
MG
tmil Mlakar
XM LONG, slovenska senzacija v Frankfurtu.
Kako daleč smo
od evropskega
kmetijstva
v petek, 22. novembra. Je
Združenje rejcev prašičev Ptuj
organiziralo ekskurzijo v sosed-
njo Avstrijo. Pod strokovnim
vodstvom ing. Tumpeja smo si
najprej ogledali osemenjevalni
center v Gleisdorfu na avstrij-
skem Štajerskem. Tam redijo
merjasce pasme pietrain, ki Je pri
nas še dokaj neznana. Odlikujejo
Jo obsežne partije mesa — pravi-
mo, da Je to prašič s štirimi šun-
kami. Vendar Je to meso manj
kvalitetno (vodeno), prašič pa Je
nagnjen k stresnemu sindromu.
Pasmo uporabljajo za križanje
z nemško plemenito pasmo (de-
utsches Edelschvvein), ki Jo odli-
kujeta zlasti dobra plodnost, svi-
nja je dobra mati, in kvalitetnej-
šo meso. Tema dvema pasmama
posvečajo posebno pozornost še
zlasti po letu 1955, ko Je tržišče
začelo povpraševati po prašičih z
manj masti in večjim deležem
mesa. Tem lastnostnim strokov-
njaki še danes posvečajo največ-
jo pozornost, zato imajo v tem
osemenjevalnem centru tudi te-
stno postajo za merjasce. Poka-
zali so nam laboratorij, kjer mer-
Jaščevo spermo pregledajo in
pripravijo za osemenjevanje
svinj.
Na tem območju imajo rejci
tudi svoje društvo, znotraj tega
pa še krožke, kjer se posamezni-
ki dogovarjajo o svojem delu, si
pomagajo z izmenjavo lastnih iz-
kušenj pri reševanju problemov,
ki Jih imajo v hlevu. Uvedli so
tudi nov način plačevanje mesa
po šestih kakovostnih razredih,
kamor uvrščajo zaklane prašiče
po izračunanem LS koeficientu.
Izdelali so tudi program POR-
KY, ki zahteva, da je na tržišču
le meso tistih prašičev, ki niso bi-
li zdravljeni z antibiotiki in so bi-
li vzrejeni v hlevih, ki so suhi, či
sti in dovolj prostorni. Takšno
zgledno kmetijo smo si tudi ogle-
dali. Kmetija se poleg drugih se-
stavin za doma sestavljeno krm-
no mešanico oskrbuje tudi s so-
jo. Država denarno stimulira se-
tev soje in drugih alternativnih
poljščin, ki bi Jih sicer morali
uvažati. Kmetija ima svojo sušil-
nico za koruzo, sicer pa v krmi
prevladuje Ječmen. Tudi v hlevu
smo imeli kaj videti; visoko se-
lekcionirane plemenske svinje in
izboljšave pri vzreji pujskov.
Na koncu smo obiskali še
kmetijsko šolo v Hatzendorfu.
Tukaj se ravnajo po načelu: toli-
ko teorije, kot Je potrebno, in to-
liko prakse, kot Je mogoče. Šola
ima demonstracijski obrat,
ukvarjajo se tudi s poskusi in ra-
ziskavami na področju živinore-
je, pedologije, pripravljajo ban-
ko semen za ogrožene vrste rast-
lin (Javor, smreka). Učenci te šo-
le sodelujejo pri opravilih v go-
vejem hlevu s 15 kravami in telič-
ki ter v hlevu s 30 plemenskimi
svinjami. Prakso opravljajo tudi
zunaj šole na različnih obratih z
različnimi opravili; živinoreja,
strojništvo, poljedelstvo, klanje
živali, sadjarstvo, gradbeništvo,
mizarstvo in gozdarstvo. V tret-
jem letu šolanja gre učenec na
mojstrsko kmetijo, v tem času še
obiskuje razna predavanja in se-
minarje. Absolvent te šole se lah-
ko zaposli kot obratovodja ali pa
svoje raznovrstno znanje upora-
bi kar na svoji kmetiji.
Po vsem tem, kar smo ta dan
videli le nekaj kilometrov vstran
od naše meje, se moramo vpraša-
ti, kako daleč smo pravzaprav od
tega, kar smo tam videli. Mnogo
poučnega smo videli, mnogo no-
vega izvedeli. Na nas Je da to za-
čnemo tudi izvajati. In to čim
prej, ker Je tudi to ena toliko že-
lenih poti v Evropo.
D.S.
Opredelili presežke
Prvega novembra so v Agisu opredelili tehnološke presežke. Gre za skupino 156 ljudi, od katerih se jih bo
okrog dvajset odločilo za delo na svojem. 130 ljudi je takih, ki bodo v naslednjih letih dosegli pogoje za upo-
kojitev, v tem času pa jim bo zagotovljena socialna varnost: del prejemkov jim bo zagotavljal zavod, del pa
podjetje. Vsem delavcem, ki so tehnološki presežek, bodo izplačali odpravnino: za vsako leto zaposlitve v Agi-
su bodo dobili polovico povprečnega osebnega dohodka.
Ugotavljanje presežkov Je med
delavci povzročilo precej vzne-
mirjanja. Trenutno Je vseh delav-
cev nekaj nad 1100, kar Je za do-
sedanji obseg preveč.
1. avgusta so podpisali kolekti-
vno pogodbo in delavce razpore-
dili skladno z novo organizira-
nostjo in sistemizacijo. Tudi ti
ukrepi so povzročili precej nego-
dovanja, zlasti še med tistimi za-
poslenimi, ki so Jih prerazporedi-
li na manj zahtevna delovna me-
sta, kot so Jih zasedali prej. Kot
Je povedal direktor krovnega
podjetja Jože Botolin, so precej
posegli tudi v režijo, kjer so šte-
vilo zaposlenih zmanjšali za po-
lovico. Razmerje med režijo in
proizvodnjo Je bilo prej ena proti
ena, sedaj Je 40 proti 60.
Izplačila osebnih dohodkov
po kolektivni pogodbi so 80-od-
stotna, po individualni pa 60, če-
prav si sindikati prizadevajo, da
bi bila 100-odstotna. Glede na
dosežene rezultate več ni mogoče
zagotoviti. Vsakih šest mesecev
se bodo pogajanja obnovila.
Vodstvo podjetja ni pripravlje-
no dajati delavcem vrednostnih
potrdil, na osnovi katerih bi lah-
ko uveljavljali izplačila do
100-odstotnega osebnega dohod-
ka. To bodo storili šele, ko bo
sprejet zakon o lastninjenju. S
tem naj bi se podjetje ognilo raz-
prodaji družbenega premoženja.
V okviru podjetja Agis so štiri
tovarne, ki so organizirane kot
družbe z omejeno odgovornost-
jo: Tovarna avtomobilske opre-
me (TAP), Zavore, Tahografi in
Tovarna orodij in strojev.
Direktor družbe z omejeno od-
govornostjo Tovarne orodij in
strojev Zvonko Milošič Je pove-
dal, da njihov kolektiv prodaja
predvsem znanje in delo. Doma-
čim in tujim podjetjem so poslali
veliko ponudb, na katere za zdaj
ni odgovora. Tudi na sejmih v
Celovcu in Kobenhagnu so ugo-
tovili, da ima politika prednost
pred poslovnostjo. Poslovne po-
govore pričenjajo s prepričeva-
nji, da Je politično stanje v Slove-
niji stabilno in da v njej ni jugo-
slovanskih razmer. Pričakujejo
pa, da bodo blokado prebili in
da bodo že v kratkem dobili de-
lo.	MG
Plače zaposlenih v Agisu so
nizke. Najnižji septembrski
osebni dohodek, ki je bil izpla-
čan zadnje dni oktobra, je bil
4700 tolarjev, najvišji 33.000.
Mestni plin
do konca leta
že od lanske Jeseni kurijo v ormoški tovarni sladkorja in v ope-
karni Mercatorja Ograda z ekološko čistejšim gorivom — plinom.
Predvideno Je bilo, da bo za individualna kurišča do začetka letošnje
kurilne sezone s plinom oskrbljen tudi Ormož, vendar so zaradi voj-
nih razmer pri gradnji izgubili tri mesece, tako da bo omrežje primar-
ne mestne plinske mreže v dolžini 5100 m po pogodbi končano do
konca leta.
Naložba bo stala 24 milijonov tolarjev. Od tega prispeva republi-
ka 5,2 milijona (polovico te vsote so nepovratna sredstva ministrstva
za energetiko, druga polovica pa dolgoročni kredit ministrstva za var-
stvo okolja in urejanje prostora), 6 milijonov tolarjev kreditira Kredit-
na banka Maribor. 26 odstotkov vrednosti naložbe morajo združiti
uporabniki mestnega plinovoda do konca leta, ostalo pa v devetih
mesečnih obrokih do konca prihodnjega leta. Prispevek individualnih
uporabnikov, to pa so v prvi fazi samo tisti, ki imajo svoje hiše ali sta-
novanja ob trasi, kjer primarno plinsko mrežo polagajo. Je izračunan
na podlagi priključne moči plinovoda in velja za moč 30 kW 1800
DEM tolarske protivrednosti. Veljajo enaki plačilni pogoji kot za dru-
ge porabnike.
Vsi, ki kupujejo stanovanja, bodo morali plačati 10 DEM tolar-
ske protivrednosti po kvadratnem metru stanovanjske površine in še
15 DEM tolarske protivrednsoti za rekonstrukcijo kotlovnic. V imenu
bodočih uporabnikov (do novega leta naj bi bila ustanovljena delni-
ška družba za preskrbo z mestnim plinom) nastopa kot pooblaščeni
investitor Izvršni svet Skupščine občine Ormož. Dela izvaja IMP Pro-
mont iz LJubljane s kooperanti.
Ugodnost zaradi napeljave plina v zasebne hiše in stanovanjske
bloke Je ob čistejšem okolju tudi plačevanje računov, saj podobno kot
pri elektriki in vodi plačamo šele po porabi.
Prihodnje leto bodo po posameznih ormoških območjih napelja-
vo mestnega plinovoda nadaljevali.
Vida Topolovec
Razstava mačk
— za Hrvatsko
Felinološko društvo Lenart
se Je že predstavilo v Ptuju z
organizacijo razstave pasem-
skih mačk. Razstava je zelo
uspela, obiskalo Jo Je okoli 800
ljubiteljev mačjega rodu. To in
pa poziv Hrvatske za pomoč
jih Je vzpodbudilo k organiza-
ciji še ene razstave. Ta bo v so-
boto od 9. do 18. ure v domu
krajevne skupnosti bratje Reš
(za trgovino bratje Reš) —
omenjena krajevna skupnost Je
tudi sponzor razstave. Razsta-
vljenih bo okoli 40 pasemskih
živali, pripravljajo pa tudi bo-
gat srečelov. Izkupiček razsta-
ve bo namenjen Hrvatski. Če
želite pomagati in če imate radi
lepe živali, pridite.
JB
TEDNIK - 28. november 1991
POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3
ZANIMIVOSTI
TORINO - Lastnik torinske-
ga Fiata Gianni Agnelli je z 12
milijardami lir dohodka v letu
1990 najbogatejši poslanec med
poslanci oziroma senatorji. Nje-
gova sestra Susana je šele na tret-
jem mestu. Med člani Predstav-
ni.škega doma je z 1,45 milijard
lir na prvem mestu kantavtor Gi-
no Paoli. Predsednik italijanske
vlade je z dohodkom 0,6 milijard
lir komaj na četrtem mestu.
LONDON Britanski pred-
sednik vlade John Major in zna-
ni pevec Elton John sta se pri-
družila gibanju, ki zbira očala za
siromašne ljudi v državah tretje-
ga sveta. Njuno sodelovanje je
prispevalo k razmahu akcije, v
kateri so zbrali že precej očal
različnih dioptrij.
LONDON Pred kratkim so
v londonskem muzeju znanosti
našli posnetek neznanega glasu,
za katerega menijo, da pripada
kraljici Viktoriji. Glas je posnet
na kartonu, prekritem s plastjo
voska. Posnetek je dolg 14 se-
kund in verjetno posnet leta
1888 na kraljičinem posestvu na
Škotskem.
LONDON — Reuter poroča,
da bodo 24. novembra na Floridi
odprli razstavo akvarelov angle-
škega princa Charlesa. To bo pr-
va razstava britanskega prestolo-
naslednika zunaj Velike Britani-
je. Slike bodo na ogled tri mese-
ce, dobiček od vstopnic pa bo šel
v dobrodelne namene.
SYDNEY - Zaradi kršitve
zakona o varstvu avstralske fa-
vne so se morali pred sydney-
skim sodiščem zagovarjati trije
tujci. Dva Švicarja in japonec so
namreč nalovili 89 kuščarjev, ki
so jih nameravali ilegalno preti-
hotapiti prek meje. Na Japon-
skem bi za to količino v Avstrali-
ji zaščitenih živali iztržili pol mi-
lijona dolarjev.
LONDON - Časopis za kla-
sično glasbo Gramophone je za
umetnika leta razglasil opernega
pevca Luciana Pavarottija. Na-
grado mu je izročila operna pev-
ka Joan Sutherland, ki ga je pred
30 leti odkrila in tudi popeljala v
svet opere. Sicer pa je bila tudi
ona dobitnik te nagrade.
WASHINGTON - Uprava
mesta in ameriško zunanje mini-
strstvo zaman terjata od tujih di-
plomatov, ki živijo in delajo v
glavnem mestu Amerike, 7 mili-
jonov dolarjev. Toliko namreč
znašajo mandatne kazni za pro-
metne prekrške, ki so jih storili
diplomati, med katerimi prednja-
čijo tisti iz Sovjetske zveze.
Da bi mesto in zunanje mini-
strstvo le prišlo do denarja, so
ameriškemu kongresu predlaga-
li, da preneha fmančno podpirati
tiste države, katerih diplomati so
med kršitelji. Kongres o zahtevi
sicer še ni razpravljal, vendar so
po trditvah diplomatov posame-
zne države že prejele zadnji opo-
min.
WASHINGTON - V prime-
ru, da se Američanka in Ameri-
čan, ki sta skupaj študirala, isto-
časno zaposlita, bo njen osebni
dohodek za četrtino nižji od nje-
govega. Če bi oba ostala na istih
delovnih mestih do konca svoje
delovne dobe, poroča AP, bi bila
razlika skoraj 50-odstotna. On bi
na primer prejel 1000 dolarjev,
ona pa le 540.
BERLIN - Berlinski nadškof
Georg Sterzinsky je napovedal
morebitno skorajšnjo odpravo
celibata. Nadškof je to pojasnil z
dejstvom, da so duhovniki tisoč
let lahko živeli v zakonu in da to
še vedno velja za pravoslavne
duhovnike, pa tudi sv. Peter je
bil oženjen. Vatikan o tem noče
ničesar slišati, vendar to, po oce-
ni nadškofa, še ne pomeni, da do
tega ne bo prišlo.
TEHERAN Potem ko so v
Iranu prepovedali uživanje alko-
hola, pripravljajo tudi ukrep, ki
bo prepovedal kajenje. V parla-
mentu je že predlog zakona o po-
polni prepovedi uvoza, proiz-
vodnje in uporabe tobaka. Drugi
zakon pa naj bi določal, da ima-
jo pri zaposlitvi prednost neka-
dilci.
02/1
, 1 SLOVENSKA TISKOVNAAGENCUA
SLOVENIAN PRESS AGENCV
37 LET TGA KIDRIČEVO
Za pesimizem ni prostora
Sekaj nad 2(m-člnnski kolekth /6.4 Kidričeut je s\oj 37. to\arni-
ški pra/nik proslatil sredi ene najtežjih situacij » s\ojem obstoju. Sa
slavnostni seji je » četrtek, 21. novembra, /branim namenil nekaj optimi-
stičnih besed direktor Danilo Toplek. Poudaril je, da ostaja realna mož-
nost /a skorajšnjo rešitev iz nastalih gospodarskih težav, ki so predvsem
politične narave, ^e posebej, če bo obveljal zakon logike in ocenjevanja
uspešnosti po delu in rezultatih dela. Tega se v TC.A nikoli niso in ne
bodo bali.
Tudi direktor Uniala Ivan
Gerjovič je ugotovil, da aluminij-
ska industrija še ni čisto pri tleh,
zato se je potrebno nenehno bo-
riti in si izboriti svoj življenjski
prostor. V stroki ni resnega na-
sprotnega stališča, zato je prepri-
čanje o pozitivnem razpletu do-
godkov toliko bolj upravičeno.
Pesimizem je lahko le v nezna-
nju, zato so tudi v Unialu prepri-
čani, da bodo obstoječo krizo
kmalu prebrodili.
Na tesno povezanost z usodo
TGA je opozoril tudi Zvezdan
Žlebnik, direktor slovenjebistri-
škega Impola, ter izrazil prepri-
čanje, da bosta obe aluminijski
podjetji v Kidričevem in Bi-
strici — še naprej ostali genera-
tor razvoja obeh občin.
Za dolgoletno zvestobo in za-
sluge kolektivu so na slavnostni
seji izročili tri zlate in sedem sre-
brnih znakov TGA. Zlate znake
so prejeli Andrej Gornik, Štefan
Šimenko in Aleksander Sipoš,
srebrne znake TGA pa Daniel
Jeza, Roman Varžič, skupina za
mazanje strojev s terotehnolo-
gom Ivanom Kustecem, Jože
Vavken, Peter Bombek, Janez
Hrtiš in Vili Korže. Praznovanje
tovarniškega praznika so v Ki-
dričevem sklenili v soboto, 23.
novembra, z dnevom odprtih
vrat te tovarne.	oM
Med dobitniki zlatega znaka TGA je tudi Andrej Gornik (levo)
Foto: M. Ozmec
ZDAJ TUDI KOLEKTIVNA POGODBA ZA POKLICNE NOVINARJE
Dodatek za novinarska leta
Sindikat novinarjev Slovenije je že februarja letos nave-
zal stike s Sekcijo za tis^ pri Gospodarski zbornici, ki je
zastopala interese delodajalcev. K pogajanjem je posku-
šal pritegniti tudi predstavnike RTV Slovenija, ki ni člani-
ca Gospodarske zbornice, aprila letos je bila organizirana
kot zavod. Svet RTV je svoje predstavnike za pogajanja
imenoval konec maja, ko je priznal novinarski sindikat
kot partnerja v pogajanjih. Pogajanja, v katerih so sodelo-
vali kot delodajalci predstavniki Sekcije za tisk pri Go-
spodarski zbornici, RTV Slovenija in Združenje radijskih
postaj Slovenije in na drugi strani novinarski sindikat, so
se pričela junija. Največ zapletov je bilo okrog določanja
tarifnih razredov, gre za vrednotenje značilnih novinar-
skih del. Kot je bilo pričakovati, je delodajalska stran ta
dela bistveno nižje ovrednotila kot sindikat, dokazovala
je, da bi višje vrednotenje pripeljajo posamezne informa-
tivne hiše v poslovno katastrofo. Predstavniki novinarske-
ga sindikata so v pogajanjih predložili v zvezi s tem pet
variantnih predlogov, vendar nobeden od predlogov za
delodajalce ni bil sprejemljiv. Ko je že kazalo, da se po-
gajanja kar ne bodo premaknila z mrtve točke, je prišlo
do sporazuma, da se vrednotenje značilnih novinarskih
del doda h kolektivni pogodbi za poklicne novinarje kot
aneks, s katerim se obe strani zavezujeta, da ob obravnavi
poslovnih rezultatov delodajalcev za prvo polletje leta
1992, najkasneje pa do I. septembra 1992, obe strani
proučita možnosti predlaganega ovrednotenja značilnih
novinarskih opravil. Razmerja so od 2,20 za fotoreporter-
ja do 4,50 za urednika uredništva, vmes pa so vestičar
(2,30), novinar poročevalec (2,65), novinar specialist
(3,30), urednik novinar (3,80) in komentator (4,20).
Poklicni novinarji s kolektivno pogodbo dobivajo tudi
nekaj novih pravic, ki izhajajo iz specifične narave tega
poklica. Tako lahko delo prek polnega delovnega časa
traja največ 10 ur tedensko, imajo pravico do petdnevne-
ga rekreativnega oddiha, vsaki dve leti se lahko poklicno
izobražujejo, po dopolnjenem 50. letu se novinar in delo-
dajalec brez administrativnega omejevanja dogovorita o
obsegu dela novinarja, kar pomeni delo brez norme, za
vsako leto v novinarskem poklicu pa dobi novinar 0,2-od-
stotni dodatek. Pomembna je tudi določba kolektivne po-
godbe za poklicne novinarje, ki govori o tem, da direktor
oziroma delodajalec ob imenovanju urednikov in oprede-
litvi vsebinske zasnove javnih glasil pridobi mnenje novi-
narskega sindikata.
Na študijskih dnevih novinarjev, ki bodo konec tega
tedna v Gozd-Martuljku, bodo novinarji ustanovili Novi-
narsko zbornico Slovenije. Slovenski novinarji so postali
člani Mednarodne federacije novinarskih sindikatov iz
Bruslja.	NaV
Dobrodelni koncert
duhovne glasbe
v četrtek, 21. novembra, je bil v
Narodnem domu na Ptuju ob 19. uri
dobrodelni koncert duhovne glasbe.
Peli so solisti, skupine in mladinski
zbori Krščanske adventistične cerkve
Maribor. Izkupiček je bil namenjen
beguncem in ogroženim na Hrva-
škem. Prireditelj tega dobrodelnega
koncerta je bila ADRA - Adventisti-
čna radodarnost Murska Sobota.
ADRA je že lansko leto imela prav v
tej dvorani koncert za ptujsko porod-
nišnico. Lansko leto so pevci s svojim
Pastor Janez Borse, predsednik
ADRE Slovenije, in Vlomir Či-
plič, šofer-prevoznik ADRK Tran-
sport (pribežnik z Otočca), z dra-
gocenim tovorom (640 kg PVC fo-
lije in 20 rol lepenke) za Otočac,
kupljenim z izkupičkom dobrodel-
nega koncerta v Ptuju (10(1.000
SLT).
petjem izredno navdušili in letos pra\
tako.
Obiskovalci oziroma poslušalci, ki
smo se udeležili tega koncerta, smo
odšli obogateni s pesmijo mladinske-
ga pevskega zbora. Dobrodelna orga-
nizacija ADRA je /raven teh pevskih
oziroma prireditvenih akcij organizi-
rala tudi številne druge načine ii/.vr-
ste /biranja pomuči /a begunce in .'a
vse, ki sn pomoči potrebni.
Kristina SAMPf RL-Pl RCj
PREDSEDSTVO SDP PTUJ
V skupno akcijo za regionalni Ptuj
v času, ko je slovenska država pred sprejemom nove ustave, je posebno po-
membno, kako bo k njej opredeljeno poglavje o lokalni samoupravi. Iz tega bo iz-
hajal tudi zakon o občinah, v katerih bodo prebivalci Republike Slovenije uresni-
čevali lokalno samoupravo. Prav glede tega se je sedanja ptujska občina znašla na
razpotju: aH bo imela dovolj moči za samostojno pot aH pa bo capljala k senci
Maribora kot njegov privesek.
Izbira med tema dvema možnosti-
ma je bila predmet živahne razprave
na seji predsedstva SDP Ptuj, ki se je
sestalo 25. novembra v Ptuju. Ocenili
so, da se bo ptujsko območje lažje in
uspešneje zavzemalo za hitrejši raz-
voj, če bo Ptuj znal uveljaviti položaj
regionalnega središča. Če tega ne bo,
se bo zgubil v senci Maribora kot šir-
šega regionalnega središča, saj Mari-
bor »boleha za istimi boleznimi« kot
Ptuj, zato ne moremo pričakovati
uspešnega zdravljenja. Pa tudi v vsem
dosedanjem razvoju imamo z Mari-
borom slabe izkušnje, zato moramo
ubirati lastno pot.
Stranka demokratične prenove je
po uvedbi parlamentarne demokraci-
je sicer v opoziciji, vendar njeni po-
slanci v skup.ščini ustvarjalno sodelu-
jejo s predlogi, pobudami in delegat-
skimi vprašanji, ki so tehtni, aktualni
in zato odmevni med prebivalstvom.
Prav tako je stranka v Ptuju organizi-
rala že več javnih razprav, odprtih za
vse občane, o pomembnih vprašanjih
slovenske države in njenih ljudi.
Tudi tokrat so na seji predsedstva
SDP sklenili, da bodo v Ptuju organi-
zirali regijsko posvetovanje o lokalni
samoupravi, povezano z besedilom
nove slovenske ustave in zakonodaje,
ki se pripravlja za to področje. Na
razpravo bodo povabili priznane stro-
kovnjake iz središča Republike Slove-
nije, v občini pa predstavnike vseh
drugih strank. Regionalno središče v
Ptuju mora biti v interesu vseh naših
ljudi, ne glede na strankarsko pripad-
nost.
Govori se...
. . . da smo zmotna mislili, da se zna-
nje in spretnost prenašata iz osnovnih
šol v srednje. Ptujski primer Je ovrgel to
naše prepričanje: homhe so najprej gro-
zile srednješolskemu centru, nato šele
osnovni šoli Olga MegUi. Ko ho polici-
ja izsledila anonimnega sporočevaka.
ho menda moral pisati dvojne šolske
naloge.
. .. daje svetopisemski rek kdor se /
ognjem ukvarja, ho / ognjem pokončan
spet C veljavi. Kako si lahko drugače
razlagamo dejstvo, daje nekomu, ki se
že leta profesionalno ukvarja ^ plazovi,
sedaj plaz ogrozil njegovo hišo. In to v
Ptuju.
... da gre krajanom na Turnišču
rahla na živce ime Oramovi uUcc. Se
zato. ker Je ime iz partizanskih časov,
temveč zale. ker pomeni gram nekaj
grozečega. Zato je zelo umesten pred-
log. da vzamejo svoje nekdanje prijetno
in v tem delu Ptuja znano ime: Pizdov-
ce.
.. . da eden prikoritnikov* vztrajno
zatrjuje, daje ptujska voda neoporečna
in da so za nemir med ljudmi krivi no-
vinarji. Kot so novinarji zakuhali štori-
jo o Černobilu. Sicer hi ljudje mirnih
živcev umirali v trdni veri. da Jim nič ni.
.. . da ljudje z zanimanjem pričaku-
jejo novi ptujski podvoz. Tisti, ki priha-
jajo v Ptuj iz lurniške smeri in imajo
siahe izkušnje z železniškim podvozom,
že predlagajo nekaj imen nove ptujske
pridobitve: amiihij. podplav itd.
... da jc občinska vlada pred krat-
kim razpravljala tudi o miklavževanju.
božičkovanju in dedkomrazovanju. Ob-
čani. pričakujte darila beri: položnicei.
()p>Mnha:
^ priki>ritnik oscha. ki ji- k.m i
tu podatkin
PREJELI SMO • PREJELI SMO
Po čem je
hrvaško življenje
Zdi se, da še zdaleč ne vemo
vsega, kar se dogaja za kulisami
hrvaške drame in tudi srbske,
kajti v vojni na Hrvaškem so žr-
tve tudi Srbi, neredko celo žrtve
samih »bratov« Srbov, ki živijo
na Hrvaškem, saj letalske grana-
te in topovski izstrelki pač ne
morejo ločiti, kdo je Hrvat, kdo
Srb, katera hiša je hrvaška, kate-
ra srbska.
Zadnjič smo na TV zaslonu vi-
deli grozljive prizore trupla
mrtvih v Vukovarju. Pa ne samo
v Vukovarju. Vojaki, ženske,
otroci, starci umirajo zaradi
bombnih in drugih zadetkov tudi
v drugih mestih in vaseh na Hr-
vaškem. Nikoli ne bomo vedeli,
koliko ljudi je umrlo v tej vojni
norih generalov na čelu s Kadije-
vičem in njegovimi somišljeniki,
celo upokojenimi generali in ad-
mirali, kot je na primer Branko
Mamula, ki je celo hrvaškega ro-
du, saj seje rodil v Slavskem po-
lju, 30 kilometrov od Karlovca.
Za Slovence je nedavno tega po-
novno postal zanimiv glede svo-
jih izjav o napadu J A na Sloveni-
jo, kar pomeni, da je željan slo-
venske krvi, da mu še ni dovolj,
ko nas je JA prek noči zahrbtno
napadla, pustošila in ropala, ubi-
jala in rušila . . .
Nobenega dvoma ni več, da se
danes Hrvatom godi, kot se je še
nedolgo tega Kurdom v Iraku.
Nepregledne množice beguncev
rešujejo svoja gola življenja tako,
da prihajajo k nam v Slovenijo,
na Madžarsko, v Italijo in Avstri-
jo ter še kam drugam.__
Na moč zanimivi in po svoje
tragikomični se mi zdijo vsi se-
stanki, vsi podpisi premirja, ki
jih zganjajo ministri Evropske
skupnosti, ko se srečujejo z Mi-
loševičem, Tudmanom, Kadijevi-
čem, ki se celo lepo smehljajo,
prijateljsko rokujejo, kljub pod-
pisom pa vojna divja dalje. Preli-
ta človeška kri je že dodobra pre-
pojila hrvaška mesta, gozdove,
travnike, mestne ulice. Kot vse
kaže, je nemočen tudi Varnostni
svet. Pri vsem tem poboju ljudi
na Balkanu nima nihče slabe ve-
sti kot nima slabe vesti samopa-
šni iraški voditelj Husein, ki se
mu po končani vojni začuda ni
nič zgodilo. Pa bi bil moral pod
vislice. Nehote se mi ob vsem
tem zastavlja vprašanje, ali so
prav zato naši generali tako sa-
mozavestni, ker se zavedajo, da
jih ne bo nihče sodno preganjal,
čeprav so krivi za smrt več kot_
deset tisoč ljudi.
Za svet je sedaj najbolj zani-
mivo vprašanje, kako je sploh
mogoče zaustaviti Kadijeviča in
njegovega suflerja Miloševiča,
kajti le-ta je javno dejal, da kjer
je Srb, tam je Srbija. Pri tem je
po svoje zanimivo, da srbski
okupatorski vojski poveljujejo si-
ve in plešaste glave generalov, ki
bi že zdavnaj morali biti upoko-
jeni. Vsi se verjetno zavedajo, da
pred seboj nimajo več dolgega
življenja, in se zato želijo napiti
čimveč človeške krvi — krvi bra-
tov, sester. Sprašujem, ali gene-
ralov res ne zapeče vest, ko vidi-
jo — vsaj na TV zaslonih — na
desetine mrtvih rojakov, otrok.
Resnica je, da si na kraj dogod-
kov ne upa nihče, pač pa varno
zasidrani iz utrdbe, ki verjetno ni
nič manj trdna, kot je Huseinova
v Iraku, vodijo umazano in krva-
vo vojno.
Nedavno tega sem se pogovar-
jal s hrvaškim gardistom povelj-
nikom neke enote. Med drugim
mi je dejal: »Nismo srečni, ker
smo morali seči po orožju.« S
tem kratkim stavkom je povedal
več kot dovolj.
Eranjo Hovnik
Posvetovanje dirigentov >
pihalnih orkestrov
Območno združenje pihalnih orkestrov severovzhodne Slovenije
je na strokovni posvet, ki je bil letos v Ormožu, povabilo dirigente,
funkcionarje in druge člane pihalnih orkestrov iz Podravja, Pomurja
in Koroške. Vabljena sta bila tudi dirigenta pihalnih orkestrov iz Ve-
lenja in Varaždina.
45 prisotnih je prisluhnilo Ivici Knaus, ki je govorila o mažoretni
dejavnosti, profesorju Alojzu Lipovniku, ki je govoril o metodiki dela
s pihalnimi orkestri, Ervin Hartman iz Maribora pa je govoril o orga-
niziranosti godbeništva v Sloveniji. Posvetovanje m prodajna razstava
notnega materiala za glasbene šole in pihalne orkestre, ki jo je organi-
zirala založba Hartman iz Maribora, sta potekali v prenovljenih pro-
storih ormoškega pihalnega orkestra v gradu, nad katerim so bili po-
vabljeni navdušeni.
Zanimivost posvetovanja je bil govor o novi organiziranosti pi-
halnih orkestrov. Sedaj se njihova zveza imenuje Združenje pihalnih
orkestrov Slovenije, po novem bi se pa imenovala Zveza slovenskih
godb in s popolnoma novimi pravili, ki so bila v Ormožu tudi predsa-
vljena. Dogovorili so se, da bi pihalni orkestri do konca letošnjega le-
ta dali k novemu predlogu pravil svoje pripumbe, pobude in predlo-
ge. Po končanem posvetovanju so si prisotni ogledali še ormoško to-
varno sladkorja.	Vida Topolovec
Eoto: Ema Žalar
Usoda TGA zanima tudi stranke
Na že napovedani, a /aradi nesreče preloženi obisk v TGA Kidričevo
bodo danes, 28. novembra, prispeli predstavniki republiške stranke LDS Mile
Šetinc. Janez Kopač. Borut Razdevšek in Mirko Vaupotič. Dopoldne se bodo
pogovarjali s predstavniki tega aluminijskega kolektiva o težavah in možnih po-
teh rešitve krize. Popoldne pa ho v delavskem domu Franca Krambergerja
okrogla miza o lastninskem prestrukturiranju, ki jo bodo izvedli v sodelovanju s
Klubom managerjev občine Ptuj.
V ponedeljek. 2. decembra, popoldne pa bodo obiskali TGA Kidričevo
predstavniki SociaMstične stranke Slovenije / Viktorjem Žakijem na čelu ter di-
rektorjem kemijskega inštituta i/ Ljubljane dr. Stanetom Pejovnikom. Po pogo-
vorih o problematiki aluminijske industrije Slovenije bo ob sedemnajstih v dvo-
rani kina Ptuj okrogla miza na temo lastninjenje in lok.dna -jmouprava. Na
obe vikrogli mi/i vabijo tudi \sc ki iiidr^ čji zanimata.	OM
Posvet dirigentov pihalnih orkestrov treh regij v prenovljenih prostorih
ormoškega pihalnega orkestra.
4 - OD TU IN TAM
28. november 1991 - TEDNIK
OD Apač ...
i IRK.OVC'1. (tretjič) Na naše prejšnje pisanje seje oglasil ne-
kdo po telefonu in pojasnil, da ima gramoznica v Starošincah vsa po-
trebna dovoljenja. Tisti nepredsta\Ijeni Nekdo je zagrozil tudi s tož-
bo. Pa ni povedal, ali bo tožil nas, ki smo objavili sporočilo občana,
občane, ki zahtevajo izpolnitev obljube, tistega, ki uničuje cesto, tiste-
ga, ki ni izpolnil dane obljube krajanom, ali policijo, ki ne ukrepa.
Dolina Dravinje osemdnevno deževje je bilo nekajkrat preveč
za korito Dravinje, ki zdaleč ni moglo v sebi obdržati divjih voda. Si-
cer je za poplave v nereguliranem delu Dravinje dovolj že enodne\no
izdatno deževje. Tokrat je Dravinja prestopila bregove skoraj po vsej
svoji dolžini. V občini Slovenska Bistrica je bilo po nestrokovni oceni
pod vodo čez 600, v občini Ptuj pa 400 hektarov.
TEDNIK
HALOZE — Vse črke abecede bi porabili, če bi hoteli navesti
vse kraje, kjer so se ponovno sprožili plazovi. Zemlja je pričela drseti
na celotnem območju Haloz — do zaključka redakcije smo izvedeli
za 30 plazov. Mnogokje so ogrožene hiše, na mnogih mestih so plazo-
vi zgrmeli na cesto ali s seboj potegnili del cestišča. Posnetek je z Va-
reje.
TEDNIK
VAREJA — Na regionalni cesti Videm —Leskovec, ki sedaj vodi
tudi proti državni meji, je na varejskem bregu že nekaj let del poško-
dovanega cestišča. Nekdanji asfalt seje pogreznil, tudi vsakoletna no-
va nasutja so se pogrezala. Republiška uprava za ceste je sklenila do-
končno obračunati z muhasto naravo.
Te dni je na varejskem bregu veliko gradbišče. Delavci Gradisa
betonirajo pilote in utrjujejo levo stran ceste. Gre torej za dokončno
sanacijo in ta del ceste bo znova dobil asfaltno prevleko.
TEDNIK
VITOMARCl — Tu je potekala 21. novembra akcija zbiranja ži-
vil in oblačil. Akcijo je vodil župnik Jože Kolmanko. Rezultat je bil
poln tovornjak, ki je zvečer zbrano pomoč pripeljal v skladišče Kari-
tasa v Ruju. Del pomočije Karitas že poslala v Zadar, del pa je ostal
doma za pomoč ljudem iz F^tuja in okolice, (mm)
VSEM BRALCT:M Ker je na novo rubriko precejšen odziv,
vas prosimo, da prispevke podpišete. Imena ne bomo objavili, z njim
samo jamčite, da je tisto, kar opisujete, res.
JB
DO ZuPEČJE VASI
STRATEGIJA TRŽENJA S KRAJEM
Ptuj prvi v turizmu
(I. nadaljevanje)
Nekateri so mnenja, da le vizi-
je in prospekti niso dovolj (beri
članek E.M. v DIT.U dne 18. K).
91) za razvoj turizma in da Je po-
trebno kar takoj pristopiti k de-
lu. Takšnih »horuk« akcij smo v
preteklosti imeli dovolj in vsi ve-
mo, kam so nas pripeljale. Pomi-
slimo, kaj bi se zgodilo, če bi se
odločili kar tako na pamet posta-
viti obrat za proizvodnjo nekega
izdelka, ne da bi poprej z vsemi
instrumenti trženja postavili Ja-
sne cilje in strategijo proizvodnje
in prodaje le-tega. Odgovor na
to vprašanje je v naši občini lah-
ko zelo kratek: zgodi se npr.
iskra Biromatika ali Hiko Olga
Meglič Dolane. Prav podobno bi
se lahko zgodilo z našim inte-
gralnim turističnim izdelkom, če
bi se lotili njegovega oblikovanja
in strategije razvoja in prodaje s
»horuk« akcijami. Ce želimo pri
prodaji tega izdelka biti uspešni,
moramo vedeti, kdo ga bo kupo-
val (kateri turisti bodo prihajali
k nam), po kakšni ceni in kdaj ga
bomo prodajali itd. Tako bomo
lahko vedeli tudi, kako oblikova-
ti ta izdelek, da bo našim »kup-
cem« kar najbolj ustrezal, kar
bomo morali tudi sproti prever-
jati in dopolnjevati (dinamičen
proces). Prav tako bo potrebno
sprožiti spremembe v nas samih,
da se bomo pričeli zavedati po-
membnosti turizma za dvig kvali-
tete življenja v občini. Odpreti
bomo morali naše »občinske me-
je« vsem, ki želijo priti k nam
kot poslovneži, kulturniki, ume-
tniki, turisti, kupci, gostje, part-
nerji . . . Tiste pa, ki nas še ne po-
znajo, povabiti in Jih seznaniti z
našimi danostmi in življenjem.
Vse to in še mnogo več je
predmet našega sodelovanja s
Studiom Marketing, ki pa seveda
naloge ne bi mogel opraviti za-
dovoljivo, če bi nastajala v pisar-
ni. Njihovi sociologi, psihologi,
ekonomisti, oblikovalci verbal-
nih in likovnih stalnic ter mag.
Zlatko Jančič kot vodja projekta
bodo skupaj z vsemi nami tvorci
oblike in strategije razvoja turiz-
ma ptujske občine. Gibali se bo-
do po naših ulicah in vaseh, bi-
vali v Ptuju, se pogovarjali z na-
mi, potovali po Evropi in nas
primerjali z nekaterimi mesti v
tujini, spraševali tujce o nas, po-
skusili najti naše bodoče goste
ipd.
Rezultat sodelovanja bo v pr-
vem letu to, da bomo imeli pred
sabo natančno strategijo za dose-
go realnega cilja, obliko integral-
nega turističnega izdelka, projekt
internega komuniciranja, projekt
eksternega komuniciranja (načrt
promocije), razpoznavno identi-
teto z osnovami verbalnih in li-
kovnih stalnic ipd. Ta del naloge
bo končan do 1. januarja 1992.
V zadnjih dveh desetletjih smo
v občini ftuj že poskušali izdela-
vo nekaterih strategij razvoja tu-
rizma (Dolgoročna strategija raz-
voja turizma v občini I^tuj do leta
2000, Zagrebška fakulteta za
vanjsko trgovino, 1. '78. Razvoj
turizma v Podravju, 1. '88. Strate-
gija razvoja turizma v l^uju (v
nemščini), W. Bechert I. '90).
Zakaj, če Jih še sploh nismo ures-
ničili, ne uporabljamo teh in že
izdelujemo nove? Tudi to vpra-
šanje se velikokrat pojavi med
ljudmi.
Prva našteta, iz leta 1978, te-
melji na neaktualnih gibanjih
prebivalstva in ekonomskih kate-
gorij ter Je povsem kvantitativno
in premalo vsebinsko naravnana.
Druga študija, iz leta 1988, Je de-
jansko le opis stanja in možnosti
povezav turizma v Podravju kot
celoti in postavlja Ptuj v položaj
le enega od krajev v Podravju.
Zadnja študija, iz leta 1990, Je
vsaj po maricetinški plati bližje
sodobnemu konceptu načrtova-
nja razvoja turizma, vendar Je
premalo globoko obdelana, ne
vsebuje socioloških raziskav in
sprememb v prostoru ter dokaj
»diletantsko« rešuje likovne in
verbalne stalnice identitete turi-
stičnega izdelka, prav tako pa ne
nudi načrta internega in ekster-
nega marketinga. Naštel sem le
nekaj od razlogov zakaj Je nujno
pristopiti nalogi povsem na novo
in z najnovejšimi tržnimi prijemi.
Peter Vesenjak,
član IS SO Ptuj
za turizem, gostinstvo
in trgovino
(Foto: OM.)
Vsesplošni slovenski evforiji
preimenovanja ulic in ponekod
tudi mest smo se pridružili tu-
di Ptujčani. Z njim želimo za-
brisati preteklost, oprati vest,
da smo živeli, kot smo živeli,
se pokesati za sistem, ki Je pa-
del. S preimenovanjem nam
ho vse odpuščeno, pozabljeno,
izbrisano, za zgodovino pa
običajni smrtniki tako nima-
mo časa. Naj Jo spravijo za to
poklicani v knjige in znanstve-
ne razprave, mi smo za novi
čas, novi sistem in upajtno, da
bo ob obešanju nove tablice z
imenom ulice zraven tudi žup-
nik, da bodo odpustki »drža-
li«.
Pri tem Je le en problem. AH
Je mogoče z zamenjavo imena
zbrisati tudi spomin vsakega
življenja posebej in zgodovin-
ski spomin ? Je mogoče prepro-
sto zradirati leta, ki smo Jih ži-
veli, in sram, da smo Jih živeli,
z drugo tablico ? Naj zdaj vsak
od nas, ki Je privekal na svet v
prejšnjem .sistemu ali nekaj let
prej, živi v novem sistemu s
slabo vestjo, ker Je pustil del
svojega življenja v prejšnjem
sistemu ?
Tisti, ki imajo slabo vest, ali
tisti, ki bi bili radi všeč novi
oblasti s takšnimi dejanji, naj
zamenjujejo tablice in itnena.
Naj pa tudi plačajo v-vt* stro-
ške, ki bodo s tem nastali. V
Javni razpravi naj poleg spre-
memb navedejo tudi stroške,
ki Jih bomo morali davkopla-
čevalci odšteti za te spretnem-
be. Ali res nimamo denarja
»vtakniti« v kaj drugega? Ali
pa naj potegnejo za ušesa in
denar tiste, ki so Jih poimeno-
vali z danes nesprejemljivimi
itneni, hkrati pa naj se zaveže-
jo, da bodo ob preimenovanju
kdaj pozneje tudi sami prevzeli
nase ta greh in plačali spet no-
va imena. V.se skupaj spomi-
nja na lov na čarovnice, na
brisanje spomina, kar pa povr-
hu vsega ne bo zastonj.
Nataša Vodušek
Pokopališče
okoli mestne cerkve
Od 13. stoletja naprej najdemo
množična poročila o meščanski
naselbini v Ptuju. Poleg mestne
cerkve se leta 1314 omenjata
župnišče in pokopališče, ki Je ta-
krat verjetno bilo obzidano. Na
pokopališču Je stal okrogel kar-
ner sv. Mihaela s kostnico, ki Je
bil v letih 1495, 1676 in 1754-55
obnovljen, leta 1776 pa odstra-
njen.
Z okrožnico cesarsko-kraljeve
uprave in komore Je Marija Tere-
zija 9. junija 1751. leta vsem me-
stom pokopavanje v cerkvi ali
okoli nje prepovedala. Za Štajer-
sko Je bil takšen odred izdan leta
1774. Z dvornim dekretom I. de-
cembra 1783 pokopi v cerkvah
skoraj popolnoma zamrejo, Jo-
žef II. pa ponovi dekret z okrož-
nico 23. avgusta 1784. V istem le-
tu, 6. decembra. Je odrejeno, da
Je zemljišča, ki so namenjena po-
kopališčem, potrebno obdati z
obzidjem in jih razlastiti. Do raz-
pustitve takšnega zemljišča lah-
ko pride le, če ga zahteva želez-
nica.
Kot odraz nekdanjega poko-
pališča okoli cerkve so še danes
vzidani številni nagrobniki v no-
tranjosti in na zunanji fasadi cer-
kve. Jasno Je, da so v cerkvah po-
kopavali samo najodličnejše in
najbolj zaslužne može takratne
dobe. Enako tudi v proštijski cer-
kvi sv. Jurija. Leta 1763 Je žup-
nik Ciprion ob novem tlaku v
prezbiteriju mestne cerkve dal
narediti grobnico za rajne odli-
čnike. V kapeli žalostne Marije
— matere božje Je grobnica, v
kateri Je skupaj z drugimi poko-
pan baron Moškon. Aleksander
Moškon Je bil domač trgovec, ki
se je sredi 18. stoletja uveljavil v
veletrgovini. Od 1740 do 1773 so
bili Moškoni lastniki malega gra-
du (za njimi so ga prevzeli At-
temsi). Mali grad Je bil poleg cer-
kvenih stavb ena redkih svobod-
nih hiš na Ptuju.
Rodbina Morenz prihaja s Pri-
morske. Leta 1590 je na Ptuju
umrl Anton Morenz, meščan in
trgoviec. Istega leta Je Aleksan-
der, brat umrlega, z obema sino-
voma (Hieronimom in Bernhar-
dom) dal potlakovati tukajšnjo
župnijsko cerkev. Spominsko ta-
blo družine Morenz še danes naj-
demo v župnijski cerkvi. Je iz
rdečega marmorja, vzidana v Ju-
žni steni, na desni strani Dizmo-
ve kapele v proštijski cerkvi. V
sredini so trije grbi. okrog plošče
pa Je napis, ki Je slabo viden.
Plemiči Regal imajo pra\ tako
svoj nagrobnik v mestni cerkvi.
12. junija 1546 je umrl Greogr
Regal iz Rač (Kranischfeld)
Zanimivi so napisi na nagrob-
nikih v notranjosti cerkve. Pri
stranskem oltarju Je nagrobni ka-
men Marije NVinkler, rojene Sta-
niz, ki je 10. aprila 1839. leta
umrla po nesreči v 42. letu svoje
starosti. Napis se v prevodu glasi
takole: »Bralec, stoj tiho pri tem
nagrobniku, ker pokrov zapira
dobro ženo. Triindvajset let Je bi-
la tiha in-zdrava. Toda nedose-
gljiva volja nam Je vzela to, kar
Je najstrašnejše s strani moža.
Konji, ki so zavili s svoje poti z
največjo močjo, so ji pripravili
grob. Mir Je nad njenim grobom.
Vzidani nagrobniki na zunanjščini
proštijske cerkve.
sodnik jo bo poklical k sebi in
božji angel Jo bo za njeno plačilo
nesel v pokoj.«
Zanimivi so tudi napisi epita-
fov, ki so vzgrajeni na zunanji
strani cerkve. Napis na nagrob-
niku, vgrajenem na severni stra-
ni, ki ga je nadžupnik Karol Jo-
žef Kellner (1812-21) v Ptuju
postavil svojemu očetu, nam go-
vori: »Kam, popotnik? Stoj tiho
in beri: Plemenitemu gospodu
Karlu Jožefu Kellnerju, ki je pre-
minil 15. aprila 1977. leta v 63.
letu svoje starosti. Sprašuješ, kaj
je bil? Zvest služabnik, ki Je
upravljal posest visokih grofov
Attemsov 38 let v Markovcih in
Dornavi.«
Pri večini epitafov so napisi la-
tinski ali nemški prevladujejo
biografski opisi (v nemščini),
medtem ko so pogosti biblični ci-
tati v latinščini. Latinski napisi
odražajo humanistično razpolo-
ženje in versko pripadnost.
Pri obliki in vsebini nagrobni-
kov Je odločala osebna naročni-
kova želja, ki se Je ravnala po
verski pripadnosti in po vladajo-
čem meščanskem okusu. Mesto
Ptuj Je verjetno že pred letom
1545 (prihod italijanskih stavbe-
nikov na Štajersko) uživalo na-
poj umetnosti iz Jugozahodnih
vrelcev. V drugi polovici 16. sto-
letja Je tukaj delovala delavnica,
ki kaže močan italijanski značaj.
Pozno 16. stoletje Je v spektaku-
larni plastiki doseglo kakovostni
vrh, verjetno po zaslugi italijan-
skih mojstrov. Kljub temu da Je
v ftuju bilo le nekaj italijanskih
stavbenikov (kamnoseki družine
Marenz in De la Porta de Riva),
da kažejo mnogi spomeniki itali-
janski značaj, ne moremo nobe-
nega povezati z italijanskimi
mojstri, ki v tem času delujejo v
Ptuju.
Na steni ptujske mestne cer-
kve Je vzidan epitaf Cordule
Ritschansky (okoli leta 1580), ki
Je bila hčerka mestnega pisarja
Martina in njegove žene Kuni-
gunde. Nad napisom Je očetov in
materin grb. Nagrobni spomenik
je sestavljen iz večih kosov, zna-
čilen za zadnjo četrtino 16. stole-
tja.
Nagrobnik Andreja Moscho-
na, ki je nastal okrog leta 1585,
je prvi izdelek iz skupine Hasso-
vega portala. Simetrija Je stroga,
poudajena Je višina, latinski bi-
blični citat pa zapolnjuje tablo,
ki Jo držita simetrično postavlje-
na putta. V sredini v pravokot-
nem polju Je biografski napis.
Levji šapi sta odraz renesanse,
pozno gotiko pa odraža Križani,
kar govori v prid srednjeveške-
mu mojstru.
Na zunanjščini cerkve Je vzi-
dan nagrobnik Mattesa Hassa iz
okoli leta 1587. Pravokotno po-
globljeno polje Je napisna tabla,
ki Jo držita na zadnjih nogah sto-
ječa zajca. Ustvarjalec epitafa se
Je duhovno poigral z naročniko-
vim imenom. Nad tem Je relief
Križanega, kamor se v »nebeške
sfere« vrivata grba, ki sta odraz
profnega življenja. Gre za drzno
glorifikacijo družinskih emble-
mov.
Vsekakor je najbolj skladen
epitaf Gjegorja Opprosnitza, ki
Je umrl leta 1573. Bil Je plemenit
in odličen gospod, ki Je zaradi
minljivosti človeškega življenja
in svojega spomina v oporoki na-
ročil potomcem, naj mu postavi-
jo spomenik. Doktor Emilijan
Cevc ga proglaša za epitaf prave
umetnine, resnično kvalitetno
delo, ki odraža mojstrovo novo
likovno iskanje.
Irena Benedičič:
Zgodovinski arhiv Ptuj
TEDNIK november 1991
OD TU IN TAM - 5
V ŠOLSTVU KAR NAPREJ VRE
Bojkot pisnih izdelkov
Republiški odbor sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije je
republiškemu ministru za šolstvo dr. Petru Venclju poslal pismo, v katerem ga
obvešča, da je vse učitelje slovenščine, matematike in tujih jezikov pozval k boj
kotu pisnih izdelkov. Gre za to, da morajo učenci pri teh predmetih pisati šol
ske naloge, učitelji pa dodatnega dela (priprave in popravljanje) nimajo prizna
nega, kar pomeni, da imajo enako učno obvezo kot tisti, ki učijo predmete, pr
katerih ni šolskih nalog. Sindikat je najmanj osemkrat zahteval rešitev tega pro
blema, piše v pismu, in na vseh ravneh opozarjal, da učiteljem slovenščine, ma
tematike in tujih jezikov v učni obvezi priznajo vsaj delo, ki ga imajo s šolskim
nalogami, ki so predpisane in zahtevajo več kot mesec dni delovnega časa letno
Nadalje sindikat v pismu opozarja dr. Petra Venclja še na normative, ki ne upo
števajo pripomb in predlogov učiteljev: da se je učna obveza učiteljev v osnov
nih šolah kar vsepovprek zvišala z 20 na 22 ur; nikjer niso upoštevani in ovred
noteni zaključni izpiti; nadaljevalni oddelki naj se ne bi združevali; zaostren
normativi za računovodske delavce naj se ne uporabljajo, dokler se ne spreme-
nijo upravne zahteve do te službe.
V Ptuju učitelji sicer vedo za priprave na ta bojkot, vendar posamezni sin-
dikati o tem še niso razpravljali, do zaključka redakcije pa še tudi niso dobili
uradnega obvestila o bojkotu. Srednješolski učitelji so pripombe v zvezi s tem
dali že v začetku septembra. Seveda pa je vprašanje, koliko lahko bojkot uspe
zdaj, ko so šolske naloge že mimo, oziroma koliko učiteljev se mu bo resnično
pridružilo, saj to pomeni, da bodo učenci ostali brez ocen za pisne izdelke.
NaV
Šolski zvonec
nam je zaupal...
ZGORNJA LOŽNICA • Minulo sredo so se na tej šoli sestali osnovno-
šolski ravnatelji slovenjebistriške občine. Govorili so o učiteljskih kole-
ktivnih pogodbah in stanovanjih, kar bo v prihodnje še posebej proble-
matično na manjših podeželskih šolah.
ORMOŽ • Člani ornitološkega krožka na osnovni šoli, v katerega so
vključeni učenci od četrtega do osmega razreda, so si minuli teden ogle-
dali v FHuju razstavo malih živali.
TOMAŽ PRI ORMOŽU • Minuli teden so učenci petih razredov v okvi-
ru kulturnih dnevov obisk-ali Ruj in si ogledali muzej ter ptujsko študij-
sko knjižnico.
PTUJ • Naravoslovni dan učencev osmih razredov osnovne šole dr. Lju-
devita Pivka je bil namenjen temi Alkohol — alkoholizem — narkomani-
ja. Učenci so si v knjižnici ogledali razstavo Vino, kultura in opoj, po ra-
zredih so izvedli anketo o uživanju alkohola in poznavanju alkoholnih pi-
jač, pripravili plakat s svojimi likovnimi izdelki z izrezki iz časopisa. O
nevarnostih alkohola, posledicah in zdravljenju alkoholizma in narkoma-
nije pa so jim predavali strokovni delavci šole.
PTUJSKA GORA • Učenci od prvega do tretjega razreda so imeli siste-
matski pregled. Ali so zares zdravi, nam niso sporočili, pa upamo, da ni
nič narobe.
STOPERCE # Učenci tamkajšnje šole so sodelovali v nedeljo v kultur-
nem programu ob srečanju starejših občanov, v torek pa so čistili šolo, saj
so končali obnovo centralne kurjave. Učenci tretjega razreda so se skupaj
s tovarišico odpravili tudi na obisk k bolnemu sošolcu v mariborsko bol-
nišnico.
PTUJ • Osnovna šola Olge Meglič ima danes dan šole. Učenci so na pre-
davanju o Afriki, na koncertu v glasbeni šoli, ki je posvečen Mozartu, po
koncertu si bodo v sodelovanju z muzejskimi delavci ogledali Ptuj. Učen-
ci od prvega do tretjega razreda pa so si v anketi zaželeli ogled prvega fil-
ma o Kekcu, zato jih najdete v kinu.
Baročni koncert na ptujskem gradu
ANSAMBEL RAMOVŠ CON SO RT BO V OKVIRU JESEN-
SKE TURNEJE PO SLOVENIJI AVSTRIJI IN MADŽARSKI
NASTOPIL TUDI PRI NAS
Glasbeni večer baročnih zvokov
namenjamo ljubiteljem arhaične glas-
be, saj bomo prisluhnili avtentičnim
instrumentom ter glasbi 17. in 18. sto-
letja.
Ptujski muzej že nekaj let prireja
koncerte v eminentni viteški dvorani,
ki s svojo akustiko očara še tako ob-
čutljivo uho. Sprva so bile to priredi-
tve različnih značajev, danes pa sku-
šamo slediti programu, ki je povezan
s starimi instrumenti in ptujsko notno
zapuščino. Grajska zbirka glasbil
nam s svojo bogato vsebino tovrstno
programsko usmeritev kar ponuja.
Med tako imenovanimi salonskimi
glasbili imamo pri nas instrumente, ki
so jih izdelali priznani mojstri baro-
čne dobe, zato smo nanje prav poseb-
no ponosni. V zadnjih letih Je nekate-
rim med njimi restavratorska stroka
povrnila sposobnost muziciranja in
jih s tem povzdignila na zavidljivo ra-
ven. Restavratorstvo je zahteven po-
sel, ki zajema strokovnjake različnih
področij; čas, v katerem živimo, pa Je
za tovrstne posege dokaj neprimeren,
saj zahteva tudi kupe denarja. Včasih
še tako idealni pogoji glasbilom ne
morejo povrniti nekdanje zvočne po-
dobe, ki Jim Je bila skozi stoletja ka-
korkoli odvzeta.
Glasbeni strokovnjaki razvitejših
dežel že nekaj desetletij izdelujejo ko-
pije starih instrumentov z namenom,
da bi poustvarjalni umetnosti nudili
možnost arhaičnega zvoka. Mnogi so
dosegli zavidljive rezultate in v zad-
njih letih Je popularnost te stroke pre-
stopila tudi meje naše dežele. V mu-
zeju se sodobnih trendov zavedamo
in upamo, da Jim bomo uspešno sle-
dili.
Mladi slovenski glasbeniki so se že
pred nekaj leti začeli predstavljati s
kopijami arhaičnih instrumentov.
Eden izmed prvih poustvarjalcev, ki
pri nas oživljajo glasbeno tradicijo na
takšen način, Je Klemen Ramovš. K
sodelovanju privablja glasbenike, ki
do stare glasbe in instrumentov gojijo
posebno ljubezen; tehnika teh glasbil
zahteva namreč še dodaten napor.
Baročni trio Ramovš Consort, ki je
bil ustanovljen pred dvema letoma,
sestavljajo: Klemen Ramovš s kluna-
sto flavto. Domen Marinčič z violon-
čelom in Andrej Misson s čembalom.
Njihovi številni uspehi doma in na tu-
jem so dokaz, da bomo prisluhnili
mojstrom baročne umetnosti. Instru-
menti, s katerimi se predstavljajo, so
svojstveni po obliki, barvi in intonaci-
ji ter ustrezajo zvočni podobi 17. in
18. stoletja. Letošnjo Jesensko turnejo
so člani ansambla posvetili zanimivi
programski shemi: predstavljajo na-
mreč baročno sonato raznih avtorjev
v c-molu. Umirjena in blaga žametna
barva molove lestvice popelje poslu-
šalca v zamaknjenost, ki se ji težko
upremo.
Sonata je instrumentalna glasbena
oblika s tradicijo staro stoletja, ven-
dar njena popularnost do danes ni
usahnila. Svojo pot začenja v 16. sto-
letju in doseže višek v skladbah du-
najske klasike. Baročna sonata se je
kmalu izoblikovala v večstavčno
skladbo s kontrastnimi stavki, kar je
bila ena pomembnejših značilnosti
dobe. Nasprotja se odražajo v tempu,
taktu, dinamiki, v polifonem in ho-
mofonem občutenju kompozicijske
tehnike ter v bogatem variiranju.
Stavki mnogokrat spominjajo na niz
starih evropskih plesov, spletenih v
baročno suito (allemande, sarabanda,
gigue ...). Sonato so izvajali manjši
orkestralni sestavi ali pa je bila name-
njena solo instrumentu (violina, flav-
ta ...) in basovski spremljavi (violon-
čelo, čembalo ...). Med največje moj-
stre trio sonat sodijo: Corelli, Vivaldi.
J. S. Bach, Handl, Tartini in mnogi
drugi.
V sredo, 4. decembra, vas vabimo na
koncert baročnih sonat, ki bo ob 19.30
v viteški dvorani na ptujskem gradu.
Darja Koter
PTUJSKO GLEDALIŠČE V TEJ SEZONI ZA NAJMLAJŠE
V gosteh je bil Racman
Zveza kulturnih organizacij Ptuj tudi letos ni po-
zabila na najmlajše. Vsako leto je v gledališki sezo-
ni pet ali šest predstav; ne gre za kakšen abonma,
ampak za lutkovne oziroma druge predstave za
otroke vrtca in osnovnih šol. Prizadevajo si dobiti
predstave, s katerimi je možno tudi gostovati po šo-
lah.
Tako je že v torek v Juršincih, Vitomarcih, Vid-
mu, Kidričevem in v Ruju gostovalo gledališče
ZUM iz Ljubljane z igrico Racman. V decembru bo
prav tako deset predstav Tarantilove piščalke, lah-
ko bi rekli glasbene pravljice, ki jo bosta izvedla
znani slovenski glasbenik Klemen Ramovš in igra-
lec ljubljanske Drame Vojko Zidar. Z lutkami bosta
predstavila različne zvrsti glasbe in različne instru-
mente. V januarju bo v ptujskem gledališču gosto-
valo Moje gledališče s predstavo Plešoči osliček. V
decembru bodo imeli premiero tudi domači lutkarji
Delavskega prosvetnega društva Svoboda F*tuj, ki
pripravljajo pod režiserskim vodstvom Bojana Ce-
bulja Šiviljo in škarjice. Najmlajša skupina ptujske-
ga gledališča Stopinje pa načrtuje v januarju pre-
miero igrice Narobe stvari v mestu Petpedi, ki jo re-
žira Branka Bezeljak Glazer.	NaV
Literarni večer in literarna kolonija
Tradicionalna prireditev Literarni večer Društva slovenskih pisateljev je
tudi minuli četrtek privabila v Razstavišče ob Dravi množico ljubiteljev poezije
in proze. Prvi tak večerje bil v Juršincih, zatem pa se je prireditev preselila v
Ptuj in je bila letos že osmič. Tokrat so se predstavili pesnica Mila Kačič, proza-
ist Marjan Tomšič in pesnik Marjan Pungartnik. Večer intimne izpovedi avtor-
jev je minil vse prehitro — večer, ki ostane .. .
Naslednji dan seje pričela v ptujskem gledališču literarna kolonija, ki se je
je udeležilo 14 literatov začetnikov iz vse Slovenije. Mentorji kolonije so bili
Marjan Tomšič, Marjan Pungartnik in Vili Ravnjak.
Obe prireditvi je organizirala Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj, ko-
lonijo skupaj z Zvezo kulturnih organizacij Slovenije, pokrovitelj pa je Kmetij-
ski kombinat Ptuj.
Igrice, pravljice, palačinke in še kaj
Vsi, ki ste v tednu otroka bili na prireditvi Mlinček prostega časa pred Do-
mom učencev v Ptuju in drugi, se boste jutri ob 16. uri spet lahko igrali, plesali,
poslušali glasbo in pravljice, da o palačinkah in soku sploh ne govorimo. To-
krat bo Mlinček prostega časa v prostorih Občinske zveze prijateljev mladine v
Muršičevi ulici, tam, kjer je bilo nekdaj kopališče. Pripeljite s seboj prijatelje in
koš dobre volje. Že pred časom smo vas na straneh našega časopisa opozorili,
da bo treba plačati vstopnino. Vstopnina niso tolarji, ampak ostanki volne, bla-
ga, razne škatle in papir barvnih revij.
Organizatorji Mlinčka prostega časa — Občinska zveza prijateljev mladi-
ne, Vzgojnovarstveni zavod Mirana Sagadina, Ljudska in študijska knjižnica ter
Dom učencev — obljubljajo nadvse veselo in prijetno popoldne. Sodelujeta tu-
di trgovina Petlja in bife Orfej.	NaV
6 — OD TU IN TAM
28. november 1991 — XEDNIK
NA OBISKU PRI DIREKTORJU EMONE MERKURJA PTUJ MARJANU OSTROŠKU
/V/sra se pogovarjala o njem, Marjanu Ostrošku, ki že deset let
uspešno vodi Kmono Merkur v Ptuju in gotovo sodi med tiste poslovodne
delavce, ki vedo, kako in kaj hočejo; pogovarjala sva se o podjetju, ki ga
vodi, katerega prvi mož je desetletje. Biti trgovec » teh časih je še pose-
bej nehvaležno, sicer pa pravi Marjan Ostroško, da prejšnja politika ni
bila posebej naklonjena trgovini, pa tudi zdajšnja ni posebej prijazna.
Trma zato ni odveč in Marjanu Ostrošku je ne manjka ...
Direktor za določen čas
Direktor včeraj in danes, ko
imate direktorji, kot pravijo, ne-
omejena pooblastila — kakšna je
ra/lika?
Marjan Ostroško: Morda res
več pooblastil, ki pa so pod nad-
zorom ali upravnega odbora ali
kakšnega drugega organa. Lahko
pride v posameznih primerih za
izigravanje, za te pa imamo orga-
ne pregona — Službo družbene-
ga knjigovodstva, organe za no-
tranje zadeve. Menim pa, da pra-
vilno sestavljeni upravni odbori,
v katerih so predstavniki delav-
cev podjetja in zunanji člani, lah-
ko imajo izredno učinkovit nad-
zor tako pri sprejemanju sklepov
kot pri opravljanju kontrolne
funkcije. Do zlorabe povečanih
pooblastil lahko prihaja samo v
tistih podjetjih, kjer takšnega
nadzora ni. Če so v organih
upravljanja pravi ljudje, do zlo-
rab ne more priti.
Vi ste direktor za določen čas,
podpisali ste pogodbo ...
Marjan Ostroško: Večja po-
oblastila pomenijo tudi večjo od-
govornost. Individualno pogod-
bo sem podpisal za določen čas,
za eno leto. Takrat preverijo re-
zultate poslovanja podjetja. Po-
godbo sem — in še nekateri naši
delavci — podpisal z upravnim
odborom naše družbe in s skup-
ščino skupine Emona. Ob zak-
ljučnem računu rezultate preveri-
jo in bilo je že nekaj primerov,
ko je bila pogodba prekinjena
zaradi nedoseganja rezultatov.
To pomeni, da je direktor dobe-
sedno na cesti, saj se prekine de-
lovno razmerje.
Kaj je treba doseči, da se po le-
tu dni pogodba obnovi?
Marjan Ostroško: To pomeni,
da je treba doseči cilje, ki jih je
za posamezno poslovno leto do-
ločil upravni odbor za posame-
zno družbo, kot tudi cilje, ki jih
je določil upravni odbor skupšči-
ne skupine Emona: dosežen do-
biček, osebni dohodki . .. Ce teh
rezultatov ni, preneha pogodba o
delu.
Na eni strani postavljeni cilji v
lastnem podjetju, na drugi strani
pa nezmožnost vplivanja na splo-
šne pogoje gospodarjenja, kako
gre to skupaj?
Marjan Ostroško: Res smo v
posebnih časih gospodarjenja,
kar je glede na osamosvojitveni
proces Republike Slovenije ra-
zumljivo. Na drugi strani pa je
večji problem nedorečena zako-
nodaja, tudi lastninska, še pose-
bej na področju financ. Zasta-
vljene cilje je navkljub vsemu
treba doseči, saj ti te pogoje go-
spodarjenja delno tudi upošteva-
jo. Hočeš nočeš — cilje je treba
uresničiti, če hočemo, da bo pod-
jetje obstalo, da bodo zaposleni
imeli socialno varnost in tisto,
zaradi česar trgovina obstaja —
oskrba potrošnikov tudi v nemo-
gočih razmerah.
Koliko vpliva na poslovanje
družbe Emona Merkur Ptuj meja
s Hrvaško?
Marjan Ostroško: Težave so.
Na nekatere stvari smo se skušali
že prej pripraviti, problem pa je
v počasnosti prihajanja blaga in
v protiukrepih Hrvaške, mrtvi
mesec glede plačil, odpiranje re-
zidenčnih računov. Velik pro-
blem so najrazličnejša dovolje-
nja za uvoz blaga — sanitarna in
druga. Še večji problem je v tem,
da smo na tem področju prevzeli
predpise nekdanje Jugoslavije, ki
z razmerami v Sloveniji nimajo
nič skupnega. Vzemimo primer
riža, ki ga je v nekdanji Jugosla-
viji imelo smisel zaščititi zaradi
proizvodnje v Makedoniji, goto-
vo pa ga nima smisla zaščititi tu-
di v Sloveniji...
Ekonomska blokada Jugoslavi-
je in tudi Slovenije ...
Marjan Ostroško: Ti ukrepi so
nas prizadeli nekoliko manj.
Vplivajo na manjšo izbiro blaga.
na policah bo več domačega bla-
ga. Pripravljamo se na to, da bo-
mo pripravili »železni repertoar«
blaga, ki ga bomo skušali iz za-
hodne Evrope uvažati tudi z iz-
vozom domačega blaga.
Vpliv zasebnih trgovcev ...
Marjan Ostroško: Vsaka kon-
kurenca je zelo dobra. Poseben
problem je pomanjkanje zakono-
daje: zakona o trgovini, primer-
ne davčne politike, nimamo fi-
nančne policije. Vse to za enake
razmere družbenega in zasebne-
ga sektorja. Zaradi pomanjkanja
ustrezne zakonodaje pravzaprav
ni mogoče izvrševati pravilnega
nadzora. V lojalni konkurenci se
lahko privatni in družbeni sektor
uspešno dopolnjujeta, kar lahko
potrošniku prinese nekaj več . . .
Je v vaših trgovinah preveč za-
poslenih?
Marjan Ostroško: Po zahod-
nih merilih da, to pa predvsem
zaradi zakonodaje o delovnih
razmerjih, ko je še vedno izredno
težko zaposliti ljudi ob konicah
za določen čas — teden dni, štiri-
najst dni pred, na primer boži-
čnimi ali novoletnimi prazniki.
To je v zahodni Evropi normal-
no. Z notranjimi ukrepi in pre-
razporeditvami med prodajnimi
mesti smo dosegli to, da nismo
delali spiskov presežnih delav-
cev, jih tudi ne nameravamo, am-
pak bomo z drugimi ukrepi —
pospeševanjem prodaje, dosega-
njem večjega tržnega deleža —
vse zaposlene obdržali zaposle-
ne.
Kakšno breme so zaloge?
Marjan Ostroško: Problem so
izredno visoke obresti v novem-
bru, saj so samo revalorizacijske
obresti 21,5 odstotka na mesec,
to je 1.100-odstotkov letno, pri-
šteti je treba še redne obresti . . .
Tega nikjer v svetu podjetje ne
more prenesti . . .
Kako dolgo se boste lahko v ta-
kih razmerah gospodarjenja še
obdržali »nad vodo«?
Marjan Ostroško: Če ne bo
učinkovitih ukrepov, zakonoda-
je, predvidevamo, da bo v marcu
prihodnje leto lahko prišlo do
večje krize. V trgovini pravza-
prav odseva gospodarstvo. Sicer
pa smo trgovci vajeni, v prejš-
njem in zdajšnjem sistemu, da
nas politika ni posebej ljubila ni-
ti posebej podpirala. S svojim
odpovedovanjem in znanjem
smo se in se bomo morali znajti.
Kupna moč pada ...
Marjan Ostroško: Tudi na to
smo se pripravili. Ponovno smo
uvedli prodajo na kreditne karti-
ce American Express, Diners, ze-
lo pa se je uveljavila emonska
kartica, omogočamo nakup na
kredit. Dajamo popuste na goto-
vinsko plačilo, iščemo cenejše
blago . . .
Kaj danes ljudje najbolj pogo-
sto kupujejo?
Marjan Ostroško: Analize so
pokazale, da je bil fizični obseg
prodaje presežen na prehrambe-
nem področju, kritična pa je bila
prodaja tekstila.
Navkljub vsemu ste investirali v
obnovo nekaterih trgovin .. .
Marjan Ostroško: Skušamo
ponuditi primerno blago na pri-
mernem prodajnem prostoru.
Letos smo obnovili nekaj proda-
jaln, pred kratkim Tekstilno hišo
v Ptuju, za katero lahko rečem
in to so potrdili tudi zunanji
partnerji — da je njena notranja
oprema prva v Sloveniji. Na ra-
čun tega smo se morali odpove-
dati drugim zadevam, saj vse in-
vesticije izvajamo s svojim de-
narjem, brez kreditov.
Kako je danes organiziran si-
stem Emona in kakšne koristi ima
družba Emona Merkur Ptuj od te-
ga sistema?
Marjan Ostroško: Emona je
organizirana kot skupina, v kate-
ri je 26 družb z omejeno odgo-
vornostjo, in vsaka družba, ki je
v celoti družbena lastnina, je or-
ganizirana z odgovornostjo po-
slovanja za vsako družbo — od
nabavne politike, računovodstva
do finančne službe... V sami
skupini je podjetje za vodenje
poslovnega sistema, ki predvsem
odgovarja za razvoj novih podje-
tij, za sanacijo nekaterih družb,
ki so se znašle v težavah, in za
vodenje skupne finančne politi-
ke (interna banka, razvoj). Za
nas same pomeni biti v skupini
Emona skupne programe, sode-
lovanje v razvojnih programih.
Posebno pozornost posvečamo
izobraževanju ... Večja je mož-
nost pridobivanja tujih partner-
jev, uvoz nekaterih vrst blaga,
imamo stike s Španijo, Francijo,
kar gotovo kot srednje veliko
podjetje brez Emone ne bi uspe-
li. Razume pa se, da mora naše
podjetje samo doseči dogovorje-
ne rezultate.
Vrniva se spet na funkcijo di-
rektorja: je res, da lahko zdaj di-
rektor nastavlja in odpušča delav-
ce po svoji volji?
Marjan Ostroško: Formalno
gledano bi lahko rekli, da je res.
Lahko sprejme sklep o potrebi,
da se sprejme novi delavec, lah-
ko ga tudi sprejme, če je tako za-
pisano v aktih. Vendar gre dejan-
sko za sodelovanje s kadrovsko
službo. Direktor za svoja dejanja
mora odgovarjati, zavedati se
mora odgovornosti in kontrolnih
funkcij, o katerih sem govoril že
v začetku. Upoštevaje vse to mo-
ram reči, da ni možno, kot se go-
vori, igrati se z ljudmi. Mislim
tudi, da ni možnosti odpuščanja,
v čemer vidijo ljudje največji
problem, saj veljajo z zakonoda-
jo določeni postopki.
Deset let ste na vodilnem polo-
žaju. Kaj se je najbolj spremenilo
v tem času?
Marjan Ostroško: V politiki tr-
govina nikoli ni imela podpore.
Morda je res, kar nam očitajo v
zvezi z monopolom, vendar mo-
ram zanikati, kadar gre za malo-
prodajo. Maloprodaja je trgovi-
na, ki nudi kot zadnja v verigi
blago potrošniku. Vsa leta je bilo
veliko odpovedovanja, pa naj
gre za osebne dohodke ali druge
bonitete, ki so jih lahko v drugih
podjetjih imeli. Tempo je res po-
stal hitrejši, lahko bi rekli, da
smo kar nekaj svetlobnih let za
zahodom, kjer je vse že računal-
niško podprto. Na tak način ne
spremljajo le preteklih dogod-
kov. Naj omenim ameriško ana-
lizo trgovine, ki je bila letos kot
osnutek prvič predstavljena na
mednarodnem forumu za mana-
gement pred kratkim v Niči. Za
to analizo so vprašanja pripra-
vljali leto in pol, 465 dni anketi-
rali in dve leti bodo porabili za
obdelavo analize. Namen te ana-
lize pa je, kako za 0,5 odstotka
(pol odstotka!) povečati dobiček
in obdržati tržni delež. Mi temu
posvečamo premalo pozornosti,
zato menim, da je največja inve-
sticija investicija v znanje. Tu
mislim v znanje vsakega proda-
jalca, vsakega sodelavca in v naj-
večji meri v direktorja .. .
Pogovarjala se je
Nataša Vodušek
Fotografija (OM)
TEDNIK - 28. november 1991
ZA RAZVEDRILO - 7
Prva zmaga
Članice namiznoteniškega kluba
Petovio so v zadnjem jesenskem kolu
prvič zmagale v slovenski superligi.
Nekoliko presenetljivo so v Ljubljani
kar s 7:2 premagale domačo Ilirijo.
Marinkovičeva in Čerčetova sta zma-
gali po trikrat, Mlakarjeva pa enkrat.
Ptujčanke so sicer zadnje, šeste, ven-
dar bodo imele v drugem delu bistve-
no ugodnejši razpored.
1. k.
Rokometna
prvenstva ormoških
osnovnih šol
Od 12. do 21. novembra so učenci
osnovnih šol občine Ormož tekmovali
na občinskih prvenstvih v rokometu, ki
so potekala v Športni dvorani pri Veli-
ki Nedelji. V konkurenci mlajših pio-
nirk in pioninev so bili najboljši učenci
in učenke iz SŠD Središče ob Dornavi,
pri starejših pionirkah in pionirjih pa
so zmagali učenci iz ŠŠD Velika Ne-
delja.
Rezultati: mlajše pionirke ^ 1.
ŠŠD Središče ob Dravi, 2. SŠD Or-
mož, 3. ŠŠD Tomaž, 4. ŠŠD Velika
Nedelja; mlajši pionirji — I. ŠŠD
Središče ob Dravi, 2. ŠSD Velika Ne-
delja, 3. ŠŠD Ormož, 4. ŠŠD Miklavž,
5. SŠD Tomaž; starejše pionirke — 1.
ŠŠD Velika Nedelja, 2. ŠŠD Ormož,
3. ŠŠD Središče, 4. ŠŠD Tomaž; sta-
rejši pionirji — 1. ŠŠD Velika nedelja,
2. ŠŠD Ormož, 3. ŠŠD Središče.
Anton Lah
Milan Zupane
prejel Bloudkovo
plaketo
V Kristalni dvorani zdravilišča
Dobrna je bila v petek svečana po-
delitev letošnjih Bloudkovih pri-
znanj. Med prejemniki plaket je
tudi znani dolgoletni športni in te-
lesnovzgojni delavec iz Ptuja Mi-
lan Zupane. Čestitamo!
Tekaški klub Maraton Ptuj
se predstavlja
Beseda maraton v vseh tekačih, ki še niso pretekli te 42
kilometrov in 195 metrov dolge discipline, vzbuja strah in
spoštovanje, a je hkrati tudi veliki sen vsakega dolgopro-
gaša. To je izredno naporna športna disciplina, ki pote-
gne iz tekača vso moč, do zadnjega atoma. Bistvo ni v hi-
trosti, zato pa sta potrebna strahovita vzdržljivost in ne-
skončno potrpljenje. Samo najbolje pripravljeni, najv-
ztrajnejši in najtrši pridejo do cilja in zmagujejo. Bolečine
in izčrpanost med tekmo načenjajo namreč tudi voljo.
Maraton je disciplina samo za zmagovalce. To pa še ni
razlog, da se ne bi podal na progo kdorkoli, kajti mara-
tonci pojmujejo, da ni poražencev; vsakdo, ki pride v cilj,
je veliki zmagovalec.
Za uspešno pretečen maraton je prej potrebno preteči
veliko, veliko kilometrov. Takšen tek je tudi zdravje in
osebno zadovoljstvo. In prav zato teče po svetu na stotine
milijonov.
Ko tečeš, pozabiš na vse drugo in se tako neverjetno
sprostiš. Samotne ulice, neprometne ceste, rečni nasipi,
sploh pa mehke, z mahom porasle gozdne poti postanejo
tvoji prijatelji. In nikoli nisi sam, tu je vedno dih narave:
dež, veter, sneg, sonce. In to je neopisno zadovoljstvo.
Ne tečejo pa samo drugod, tečemo tudi v Ptuju.
Da bi se povezali, organizirali in popularizirali, so se
ptujski tekači 20. septembra letos zbrali na ustanovni
skupščini in ustanovili Tekaški klub MARATN F>tuj. Ze
od 23. oktobra 91 je TK registriran pri Atletski zvezi Slo-
venije. Osnovni namen ustanovitve kluba in njegove nalo-
ge so njegovi ustanovitelji strnili v nekaj točkah:
združevanje in organiziranost vseh ljubiteljev teka
na našem področju (pomoč pri vadbi, nakupu kvalitetne
in cenej.še opreme, organiziranje potovanj na teka.ške pri-
reditve doma in v tujini . ..)
spodbujanje občanov, da se ukvarjajo s tekom kot
zdravo in potrebno rekreacijo, ki je vsakemu dostopna.
Tako bomo enkrat tedensko organizirali skupinski tek
organizacija prvega ptujskega maratona 5. septem-
bra 1992, ki bo obsegal mali maraton (21 km), in rekrea-
cijskega teka na 10 km. Ob pomoči širšega kroga občanov
ptujske občine bo to nedvomno ena največjih turistično-
rekreativnih prireditev v Ptuju
ob prvi obletnici samostojne Slovenije bomo člani
Tekaškega kluba Maraton štafetno obtekli celotno Slove-
nijo, s čimer bomo tudi mi prispevali k počastitvi tega
zgodovinskega dogodka za slovenski narod, hkrati pa bo
ta tek prva večja predstavitev našega kluba širši javnosti.
Član kluba lahko postane vsak ljubitelj teka, ne glede
na starost in spol.
Organizirani teki potekajo vsako nedeljo ob 10. uri. vse
druge informacije dobite na tel.: 772 871.
Sonja Zumer — srebro,
Borut Tement - bron
KARATE
v soboto, 9. novembra, so v
dvorani Partizan v Limbušu po-
tekale kvalifikacije za državno
prvenstvo v karateju za kadete,
kadetinje, mladince, mladinke in
ženske v katah ter borbah ekipno
in posamezno.
Sonja Žumer, članica SKK
JOŽE LACKO PTUJ, je v sred-
nji kategoriji v borbah posame-
zno osvojila 2. mesto. V polfina-
lu je prepričljivo in brez težav s
6:3 premagala Mariborčanko Ve-
ro Stefancioso, v finalu pa je v
dramatični borbi s 5:2 izgubila z
večkratno državno prvakinjo
Tatjano Nedeljko. Sonja je bila
ta dan v neponovljivi formi; iz-
redno motivirana in razpoložena
se je kvalificirala na DP, ki je bi-
lo za ženske 17. novembra v Žal-
cu.
Pri ženskah sta zmagali v lah-
ko kategoriji Melita Hvaleč in v
težki Kristina Dai. V katah za
ženske posamezno je zmagala
Gabi Hočkaj iz Murske Sobote s
kato enpi ali let lastovke, ekipno
pa so zmagala deklea iz KK M.
Sobota s kato jion.
Ptujčan Borut Tement je na-
stopil v borbah za kadete do
60 kg in zasedel 3. mesto. V zad-
nji borbi je izgubil z Darkom
Barbarijem iz Ljutomera s 3:0,
predvsem zato, ker je dvakrat
prestopil črto na tatamiju. S tem
rezultatom se je Borut kvalifici-
ral na DP, ki je bilo za kadete 16.
novembra v Brežicah. Kasneje je
Borut nastopil še v ekipnem de-
lu, ko_ sta se pomerili reprezen-
tanci Štajerske in Prekmurja. ble-
stel je v borbi z 20 kg težjim Se-
bastijanom Javorškom. Štajerska
ekipa, sestavljena v glavnem iz
mariborskih karateistov, je zma-
gala s 4:1.
Po kategorijah so pri kadetih
zmagali: v lahki Boštjan Pal, v
srednji Aleš Cehič, v poltežki
Uroš Grah in v težki Sebastijan
Javoršek, sin Ljuba Javorška, pr-
vega človeka slovenskega karate-
ja-
Med mladinci je v borbah
zmagal Iztok Štauss iz KK Boris
Kidrič Maribor (nastopil je tudi
na pokalu J. Lacka v Ptuju). Pri-
kazal je najboljšo formo in naj-
lepše borbe. V katah ekipno za
moške je 1. mesto osvojil KK
Partizan Ruše.
Prvenstvo lahko označimo kot
MNOŽIČNO in KVALITET-
NO. Sonji in Borutu za izjemen
uspeh iskrene čestitke in čimbolj-
ši rezultat na državnem prven-
stvu.
Silvo Vogrinec
S priprav: Sonja Žumer (desno) v borbi s klubsko kolegico Liljano Vogrinec.
Prekršek nad Sagadinom (v padcu). V temnejših dresih so od leve Pučko, Hrupič
(vodilni strelec superlige) in Simac.
Druga zaporedna
zmaga Drave
Rokometaši Drave so v soboto dosegli četrto zmago prvenstva v slovenski
superligi. V ptujski dvorani Center so z 31:27 premagali močno ekipo iz Velenja
in si trenutno po devetih kolih s Pomurko iz bakovcev delijo sedmo mesto z
osmimi točkami. Sobotno tekmo so odigrali odlično in nekaj minut pred kon-
cem vodili že s sedmimi zadetki razlike. Najboljša strelca sta bila Ivan Hrupič z
11 in Mario Sagadin z 8 zadetki. Drava se je tako v zadnjih dveh kolih močno
popravila, v nadaljevanju pa bo lahko še boljše.
Tudi v slovenski moški rokometni ligi so v soboto odigrali srečanja devete-
ga kola. Ormož je v Veliki Nedelji z 21:17 premagal Izolo, Velika Nedelja pa je
v gosteh z 19:22 izgubila z zadnjeuvrščenim Mokercem. Ormož je s šestimi to-
čkami enajsti. Velika Nedelja pa točko in mesto za njim.
V desetem kolu superlige bo Drava gostovala v Ajdovščini. Tekma bo za-
gotovo zanimiva, saj so domačini točko za Ptujčani, ti pa se ne bodo pustili kar
tako premagati. Prav tako zanimivo bo v soboto zvečer v Veliki Nedelji, saj je v
slovenski ligi na vrsti stari derbi Velika Nedelja—Ormož.
1. k.
Tina Vukasovič na Orange Bovvlu!
Orange Bowl je neuradno svetovno prvenstvo najboljših mladih teniških igral-
cev na svetu v kategorijah 14, 16 in 18 let. V Miami Beachu na Floridi bodo nasto-
pili tudi slovenski igralci. Veliko naporov je bih potrebnih, da je organizator spre-
jel Slovenijo kot ekipo. Mlado državo bodo predstavljali: Boštjan Doberšek iz te-
niškega kluba Celje (tekmoval bo v kategoriji do 16 let), Tina Vukasovič iz teni-
škega kluba Branik (kategorija do 16 let), TJaša Jezernik iz TK Železničar (kate-
gorija do 14 let), Boštjan MuleJ iz Kranja (kategorija do 16 let) in trenutno
najboljša slovenska teniška igralka Slovenije Barbara MuleJ iz Kranja, ki bo na-
stopila v kategoriji do 18 let. Tekmovalce ho spremljal trener Siniša Večič.
Nastope slovenskih igralcev na
Orange Bovvlu in na tekmovanju
Ford Washington v New Yorku fi-
nancirajo (vsak do ene četrtine): Te-
niška zveza Slovenije, klubi, sponzor-
ji in starši. Ptujski sponzorji so: TGA
Kidričevo, Kmetijski kombinat Ptuj,
Mlekarna Ptuj, Opte Ptuj, Projekta
inženiring Ptuj in zasebna špedicija
»GOJA« iz Ptuja.
Slovenski igralci so v ZDA odpoto-
vali včeraj z dunajskega letališča. Od
30. novembra do 10. decembra bodo
bivali v kampu Nicka Bollettierija,
kjer bodo spoznavali življenje in delo
v tem teniškem središču in se pripra-
vljali na Orange Bowl.
Pričakovati je, da se bosta Barbara
Mulej in Tina Vukasovič uvrstili na
glavni turnir brez kvalifikacij. V kvali-
fikacijah bo nastopilo 128 igralcev,
toliko pa jih bo igralo tudi na glav-
nem turnirju.
Tina pred odhodom čez lužo ni bi-
la posebej zgovorna. Želi si, da bi
igrala na glavnem turnirju in da bi
dosegla kakšen boljši rezultat. Zave-
da se, da ne bo lahko, saj bodo na
tekmovanju sodelovali najboljši mla
di igralci na svetu.
Orange Bowl in Ford Washingtot
sta le dva izmed velikega števila tur
nirjev, ki jih organizirajo v Severni,
Srednji in Južni Ameriki. Ce bi slo-
venski igralci želeli igrati na vseh, bi
se vrnili šele maja prihodnje leto. Ta-
ko pa jih pričakujemo okrog božiča.
Sodelovanje na Orange Bowlu od-
pira reprezentanci Slovenije vrata na
evropske turnirje.
Mladim tekmovalcem, ki so hkrati
ambasadorji mlade države, želimo
čimveč športnega uspeha!
MG
Drava in Gorišnica
v boju za končnico
v četrtem kolu slovenske superlige v judu v soboto ni bilo presenečenj.
Drava in Gorišnica sta gostovali v Mariboru in dosegli polni izkupiček. Drava
je z 10:4 premagala domači Železničar in z 11:3 Koper, Gorišnica pa z 12:2 ta-
ko domači Branik kot ljubljanski Golovec. Na prvih treh mestih so pred zad-
njim kolom Impol, Olimpija in Drava s 14 točkami, na četrtem, ki še vodi v
končnico prvenstva, pa je z 12 točkami Gorišnica, ki io ogroža celjska ekipa Iva
Reya.
Zadnje kolo, ki bo 14. decembra, bo izjemno zanimivo. Zato bomo napo-
vednik in druge zanimivosti našega novega sodelavca Jožeta Fajsa objavili pred
zadnjim kolom.
1. k.
KLUB BORILNIH VEŠČIN PTUJ
Odlični Ptujčani
v Soboto, 23. novembra, je bilo v Zagorju ob Savi v organizaciji domačega
kluba Proletarec odprto prvenstvo Slovenije v borilnih veščinah rahlem kon-
taktu. Udeležba je bila odlična, saj je sodelovalo več kot 150 tekmovalcev iz 14
klubov Slovenije in kot gost klub iz Zagreba.
Ptujčani so se odrezali odlično, posebej še pionirji, saj so osvojili eno prvo.
tri druga in tri tretja mesta.
Rezultati: pionirji — do 30 kg: 2. Andrej Vindiš, 3. Barbara Murat; do 40 kg:
I. Boštian Murat, 2. Gordan Krainc; do 50 kg: 3. Danijel Lozinšek. člani: do
74 kg - 2. Branko Fidler, do 84 kg - 3. Mirko Panikvar.
Sodelovali so še: ŠauperI, Zajšek, Zinrajh, Kmetec, Leon in Damjan Kau-
čevič, Požek in Delin.
Na tekmovanju sta sodila tudi sodnika iz Ptuja Vladimir Sitar in Zvone
Zinraih.
Z. Z.
Ptujski šahisti v finalu
1. državnega prvenstva
Od prejšnjega četrtka do nedelje je
v hotelu Bellevue na Pohorju poteka-
lo ekipno šahovsko prvenstvo 1. slo-
venske lige ^ vzhod. Ptujski šahisti
so odpotovali na to prvenstvo z željo,
da se uvrstijo na eno prvih dveh mest,
ki vodi v finale državnega prvenstva.
Na Pohorju so ptujski šahisti vse
do zadnjega kola imeli možnost osvo-
jiti prvo mesto, saj so v 1. in 4. kolu
dosegli najvišjo zmago, in sicer v 1.
kolu proti Radenski 8:2, v 4. kolu pa
proti vedno neugodni ekipi Žalca. Ta-
ko sta oba favorita za 1. mesto (ŠD
Ptuj in Kovinar—Ledinek Maribor)
imela pred zadnjim kolom enako šte-
vilo meč točk in šahovskih točk, več
sreče pa so imeli igralci mariborske
ekipe, saj so z 8,5:1,5 premagali zad-
njeuvrščeno ekipo Sp. Polskave, Ptuj-
čani pa Celje s 6:4. Ob enakem števi-
lu meč točk so o prvaku odločale ša-
hovske točke, vendar pa Ptujčani z 2.
mestom nikakor ne morejo biti neza-
dovoljni. Ekipa je bila izredno izena-
čena in praktično ni bilo slabega dela.
Podatek, da so v 50 partijah le 6 krat
izgubili, to samo potrjuje. Kljub ne-
koliko pesimistični napovedi kapeta-
na ekipe Janka Bohaka o možnosti
mladincev so le-ti upravičili zaupa-
nje, še posebej Matjaž Plajnšek, pa
tudi Robert Roškar in Saša Prelog sta
dodala svoj delež k skupnemu uspe-
hu. Najboljša posameznika sta bila
Leon Mazi in Narcisa Mihevc s 4,5
točkami. Danilo Polajžer in Anita Li-
čina sta zbrala vsak po 4. Rado Br-
glez. Marko Podvršnik in Matjaž
Planjšek po 3, Simon Jerič 2,5, Bohak
1.5 (3), Ivo Mihevc 1(1), Saša Prelog
I (2) in Robert Roškar 0,5 (3).
Rezultati: I. kolo: Kovinar Ledi-
nek Celje 6,5:3,5 Žalec~Sp. Pol-
skava 6,5:3,5. Ptuj—Radenska 8:2.
II.	kolo: Kovinar Ledinek-Žalec
8,5:1,5, Sp. Polskava-Ptuj 3,5:6,5,
Celje-Radenska 7:3.
III.	kolo: Ptuj—Kovinar Ledinek
5:5, Žalec-Celje 5:5, Radenska-Sp.
Polskava 6:4.
IV.	kolo: Kovinar Ledinek - Ra-
denska 7,5:2,5, Žalec-Ptuj 2:8, Ce-
Ije-Sp. Polskava 4,5:5,5.
V.	kolo: Ptuj-Celje 6:4, Sp. Pol-
skava—Kovinar Ledinek 1,5:8,5, Ra-
denska—Žalec 5:5.
--^
V Radovljici Je hil od srede naprej
finale ekipnega državnega prvenstva
f šahu. na katerem je nastopilo .iesi
najboljših ekip s pal/inalnih turnirjev.
Zmagali so šahisti in šahistke lju-
bljanske Iskre, ptujska ekipa pa je še-
sta tako v polnih postavah kot na
^n^kih deskah._^
Končni vrstni red: I. Kovinar Ledi-
nek 9 točk (36), 2. ŠD Ptuj 9 točk
(33,5), 3. Žalec 4 točke (20), 4. Celje 3
točke (24). 5. Radenska Pomurje 3
točke (18,5), 6. Sp. Polskava 2 točki
(18).
Silva Razlag
Odlično kegljanje
Ptujčanov
l-.kipe ptujske Drave je debilirala \ drugi slovenski ligi vzhodne skupine.
■Na kegljišču v Slovenskih Konjicah so v prvem kolu kegljali odlično. Naspro-
tnika. ekipo Gradisa i/ Maribora, so premagali kar za 250 kegljev in po prvem
kolu zasedli drugo mesto z zaostankom 21 kegljev za ekipo Miklavža. Kot kaže,
so Ptujčani zares v zelo dobri formi. V prvem kolu so nastopili: Vranješ 797. Ar-
nuš 803, Colnarič 817, Cuš 852, Plajšek 824 in Šeruga 837 podrtimi keglji. Pov-
prečje 821 kegljev je več kot zadovoljivo.
S. vičar
PLANINSKI KOTIČEK
Tišje — Gore
Planinsko društvo I^uj organizira v nedeljo. 8. decembra, izlet na Tišje.
Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri z avtobusne postaje Ptuj (peron 1). Ce-
na izleta je 170,00 SLT. Prijave sprejemamo v društveni pisarni z vplačilom do
3. decembra ali do zasedbe avtobusa.
Pot ni zahtevna, zato je primerna za vse starostne strukture. Ker bo izlet ob
vsakem vremenu, seje potrebno temu primerno obleči in obuti. Hoje bo pribli-
žno 4 ure. Po končanem pohodu se bomo odpeljali z avtobusom do planinskega
doma na Gore. Tu se bodo udeleženci lahko tudi okrepčali in odpočili. Vrnitev
z izleta bo okrog 00. Izlet bo vodil Franc kodela.
P43 Ptuj
Ozon nadaljuje
s serijo zmag
Odbojkarice ptujskega Ozona so v sedmih kolih prvenstva v drugi sloven-
ski ligi sedemkrat zmagale. V šestem kolu so v Križevcih pri Ljutomeru s 3:0
premagale Cven, v sedmem (minulo nedeljo) pa z istim rezultatom v ptujski
dvorani Center tudi Puconce. Ekipa, ki jo trenira priznani trener Edi Dolin.šek
(z mariborsko Palomo državni prvak in udeleženec mednarodnih pokalnih tek-
movanj), je tako brez prave konkurence in že sedaj lahko zapišemo, da bo Ptuj
dobil novega republiškega ligaša.
1. Z.
Ekipa Ozona: (iojkošek. Golob, I les. Murko, Knez, Rajh, Marta Emeršič, Go-
dec, Jamšek, Razboršek, Marjeta Emeršič in Jug. (Koto: KOSI)
8 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
28. november 1991 - TMHtf^K
Svetloba duha
v nedeljo, 1. decembra, pribli-
žno ob 22.45 se bo na Radiu Ptuj
začela nova redna tedenska od-
daja z naslovom Svetloba duha.
Pobuda zanjo je prišla iz vrst pa-
trov minoritskega reda, ko so se
iz cele Slovenije 16. oktobra le-
tos zbrali v Vidmu pri l^uju na
svojem rednem pastoralnem dne-
vu. Med drugim so predlagali,
da naj bi tudi na naši radijski po-
staji stekla verska oddaja s po-
dobno vsebi no, kot jo že imajo
druge tovrstne postaje in po vzo-
ru na tisto, ki jo poznamo iz od-
daj Televizije Slovenija. Vendar
ne njena kopija! Ptujska oddaja
naj bo take vrste verska oddaja.
ki bo bolj skrbela za kulturo srca
in ki ne bo namenjena le verni-
kom, temveč vsem dobronamer-
nim ljudem.
Stike z vodstvom Zavoda Ra-
dio-Tednik je po pooblastilih pa-
trov minoritskega reda navezal
župnik in gvardijan Minoritske-
ga samostana na Ptuju g. Mirko
Pihler. Po njegovih besedah je
na našem Zavodu naletel na vso
potrebno razumevanje. Dogovo-
rili so se, da bodo tovrstne odda-
je na Radiu Ptuj stekle s 1. de-
cembrom, torej s prvo adventno
nedeljo, ko se hkrati začne tudi
cerkveno leto. Na dekanijski pa-
storalni konferenci, ki je bila
pred tedni v Leskovcu, je zbrana
duhovščina iz ptujske občine
imenovala že tudi uredniški od-
bor nove oddaje. Sestavljajo ga:
prof. dr. Avguštin Lah, župnik iz
Kidričevega, župnik in gvardijan
Mirko Pihler in prodekan p. Ka-
rel Gržan, kaplan pri sv. Ožbaltu
na Ptuju.
Jedro teh oddaj bo glavna ne-
deljska misel, sledile bodo krat-
ke informacije iz naših župnij,
omemba legende, verovanja ali
ljudskega običaja v zvezi z godo-
vanjem svetnika v tekočem tednu
ter obvestila. Ko bo mogoče, bo-
mo vmes zavrteli še posnetke ti-
stih zborov iz naše občine, ki se
ukvarjajo tudi s petjem sakralne
glasbe. To nedeljo bomo najprej
slišali g. Mirka Pihlerja, ki bo ze-
lo na kratko govoril o namenu
oddaj, nato pa mu bo sledil pro-
dekan p. Karel Gržan z razmiš-
ljanjem o prvi adventni nedelji.
Besedilo in foto: L C.
Uredniška trojka oddaje Svetloba duha. Od leve proti desni: prodekan
p. Karel Gržan, prof. dr. Avguštin Lah ter gvardijan in župnik Mirko
Pihler.
Dragi Franček!
Veseli me, da je bila letošnja
letina tako dobra. Tako bomo
vsi tvoji vsaj preskrbljeni za zi-
mo, kot bomo očitno zelo preskr-
bljeni z različnimi prazniki. Ker
prej nismo imeli nič, je razumlji-
vo, da smo z novo državo Slove-
nijo začeli povsem na novo, kar
tudi pomeni, da bomo imeli sa-
me nove — in to številne prazni-
ke. Vsa vesoljna Slovenija ho po-
slej slavila vse pomembnejše cer-
kvene praznike in nekatere dru-
ge, s čimer bomo zares sklenili
spravo.
Vera ho prej ali slej, kot se tu-
di spodobi za novo državo, po-
stala edino vzgojno sredstvo.
Zato je tako rekoč nujno — saj
se gotovo strinjaš — da uvede-
mo verouk v vrtce in šole, kajti
tam je sedaj vendarle prazen
prostor, ker smo marksizem iz-
gnali.
Franček, .saj prebiraš časnike,
poslušaš radio in gledaš TV? Po-
tem gotovo veš, da imamo pri
nas že reveže, ampak, prosim le-
po, ne zaradi sedanje oblasti.
No, in kdo hi si mislil, največji
reveži so obrtniki. Sodeč po dav-
čnih prijavah, imajo v poprečju
samo 3 do 6 tisoč tolarjev plače,
kar je res sramotno nizko. Kaj
hi šele bilo, če hi davkarji davke
tudi redno izterjevali. Saj hi jih
spravili na heraško palico!
Z novo državo smo, kot vidiš,
že marsikaj pridobili, na primer
višje cene, visoko inflacijo in ve-
like obljube o skorajšnjem pri-
znanju naše države. Edino vlada
.se .še ni utrdila, saj ji nekateri
nepridipravi grozijo z odpokli-
cem. Nič ji ne pomagajo grožnje
republiški skupščini, saj je reci-
mo zbor združenega dela v zvezi
z lastniškim preoblikovanjem
.skoraj ne posluša. Ampak nič ne
de. Avstrijci. Italijani in Nemci
nas bodo kmalu priznali in po-
tem se bomo spet veselili, še po-
sebej zato, ker se ne bodo nikoli
uresničile napovedi hranjevke z
mariborske tržnice, ki je ondan
neodgovorno izjavila, da nas bo-
do Avstrijci kupili za majhne de-
narje. Si slišal za natolcevanje
nekaterih, da nova oblast nima
, posluha za delavce, kar naj hi .se
baje kazalo tudi pri pripravi no-
vega zakona o soupravljanju
podjetij in nove sindikalne zako-
nodaje? V zakonih je črno na be-
lem zapisano, da imajo delavci
pravico do soupravljanja in sin-
dikalnega organiziranja, v do-
glednem času pa se morajo še
zmeniti o neki malenkosti, na-
mreč o tem, kako bodo to počeli.
Veš, zadnji čas sem čedalje
bolj vesel, da nas Evropa tako
razume, saj ni dneva in noči, ne
države in državnika, ki nas ne hi
s .solzami v očeh pomiloval, nas
tolažil, nam obljubljal in neneh-
no glasno izjavljal, da je treba
našo državo priznati. Priznali pa
nas doslej še niso zato, ker je na-
poti Srbija. Če nje ne bi bilo. hi
nas že zdavnaj priznali. Tako pa
so nam za nagrado ohljuhili blo-
kado, da hi ja bili vsi jugoslo-
vanski narodi enakopravni, kar
ho gotovo imelo zelo ugodne po-
sledice za ustanovitev Jugoslavi-
je na novih temeljih, ki si jo Ev-
ropejci .še vedno želijo, vendar,
prosim lepo, o tem uradno že
dolgo več ne govorijo.
V Demosu pa se gredo zani-
mive igre. Eni pravijo, da enot-
nost in skupno delovanje sploh
nista ogrožena, drugi se priauša-
jo, da je Demos tako rekoč pred
izdihom. Eni bodo skupaj še kar
vztrajali, drugi komaj čakajo, da
ga zapustijo. Nekateri pravijo,
da je treba izpolniti volilne
obljube, drugi se na obljube po-
žvižgajo. Jaz pa pravim: če je
padel berlinski zid, ho padel tudi
Demos in z njim vred obljube, ki
jih seveda ne more uresničiti za-
radi 45-letnega terorja v prejš-
njem režimu. V nobenem prime-
ru pa ne gre za nesposobnost in
nov enopartijski sistem v vladni
koaliciji.
Piši mi, prosim, ali je res, da
so v tvoji občini sklenili, da po-
slej ne bodo več govorili o rde-
čih. ampak samo še o sposobnih
in rtesposohnih.
Želim ti obilo lepega vremena
in dobrega počutja. Tebe in vse
tvoje pa seveda lepo pozdra-
vljam.
Tonček
Njihova stara hiša je po avgustovski ujmi neznosno vlažna in mrzla.
Želita se preseliti v novo hišo, kjer ne bo vonja po trohnobi, kdaj pa to
bo, ne vesta.
Kako pomagati Mariji Venta
V uredništvo smo pred nedav-
nim dobili pismo Marije Venta iz
Rucmancev 3, Tomaž pri Ormožu,
kjer nas prosi pomoči. 18. avgusta
popoldan je tudi njej in njenemu
sinu ujma s točo in močnim dež-
jem dodobra spremenila življenje.
Pekel je prava beseda za vse ti-
sto, kar se je po petnajsti uri do-
gajalo v tem delu ormoške občine.
Ni prizaneslo niti domačiji matere
in sina Marije in Janeza Venta v
Rucmancih 3. Več kot sto let sta-
ra hiša, grajena iz nežgane opeke,
z lesenim stropom, obitim s trsti-
ko, ki je bil pred meseci še znosen
dom, zgrajen nad mlinščicov v Se-
janski dolini, je bil samo še njego-
va žalostna podoba.
Marija je še vedno pod vtisom
ujme, čeprav so od takrat minili
že trije meseci. Groza, ki se je ti-
sti popoldan naselila v njej, jo bo
spremljala vse življenje.
Na hiši se po treh mesecih še
vedno vidijo sledovi ujme. Stre-
ha je sicer prekrita, strop v kuhi-
nji, ki se je na večih mestih udri
zaradi razmočenosti, je podprt, v
kuhinjskem oknu, ki daje zelo
malo svetlobe v sicer prostorni
kuhinji, ni stekla. Prek okenske-
ga okvira je napet polivinil. Tudi
v sosednjem prostoru, v dokaj
prostorni »hiži«, se nad kmečko
pečjo lušči strop in po treh mese-
cih še vedno čutiš neznosen vonj
po trohnobi in razpadanju. Se-
daj, ko se temperature še niso
spustile preveč pod ničlo, v hiši
nekako še zdržijo, kako bo pozi-
mi si lahko samo predstavljamo.
Marija ni več mlada, šteje jih
66 in človeku v teh letih toplota
prija.
Pomoči po ujmi sta s sinom
dobila precej, tega Marija ne za-
nika. Poravnani so bili njeni ra-
čuni za strešno kritino v višini
72.674 tolarjev, kar je bilo izpla-
čano iz sredstev republiške sub-
vencije, svoje je izplačala zavaro-
valnica, od občinskega odbora
Rdečega križa je prejela moko,
testenine in vso zelenjavo, saj po
ujmi in obilni toči ni imela kaj
dati v lonec. Domiselne aktivist-
ke Rdečega križa so prinesle celo
sadike za endivijo, solato in dru-
go, da je na vrtu nekaj zrastlo. Iz
ormoškega Centra za socialno
delo je prejela enkratno denarno
pomoč v višini 7400 tolarjev, čla-
ni ADRE so pomagali z delom
pri pokrivanju strehe gospodar-
skega poslopja. V pomoč sta se
vključila tudi Kmečki glas in To-
varna močnih krmil iz Ljubljane,
kjer je dobila krmo za živino.
Nekaj dni po neurju je njo in
še dve družini v Rucmancih obi-
skala novinarska ekipa JANE iz
Ljubljane. Po izidu članka o njih
in njihovih stiskah je pričela pri-
hajati pomoč tudi s širšega ob-
močj Slovenije. Dobili so nekaj
potrebnih oblačil, in kar je Mari-
ji kako prav prišlo, nekaj denar-
ja.
»Tisti tisočak mi je prišel kot
naročen, bilo je potrebno plačati
elektriko in pri hiši ni bilo nič
denarja. Veste, električarji pa ti
kaj hitro izklopijo elektriko, če
jim ne plačaš pravi čas,« je pove-
dala.
Na štirih hektarjih zemlje je
bilo včasih vsega po malem: ne-
kaj koruze, buč, ki sta jih s sinom
nameravala kot vsako leto zame-
njati za olje, pšenico pa so že
imeli pospravljeno na podstrešju
nove hiše, ki je zrastla nekaj me-
trov od stare. Ker ujma ni priza-
nesla tudi novi hiši, je bila pšeni-
ca povsem premočena in sta jo
morala sušiti precej časa. Zmoči-
lo je krmo za živino in so jo ne-
kaj časa sušili, nato dodatno soli-
li, sedaj jo pokladajo živini. V
hlevu imajo trenutno štiri krave;
eno so morali prodati, da so v
novi hiši vsaj za en prostor kupili
okna.
Tudi za uničene poljščine so
dobili nadomestilo — ne toliko,
kot je bilo ocenjeno, pa vendar
še ravno dovolj. Za uničeno nji-
vo buč sta prejela denarno od-
škodnino in Marija je hitro kupi-
la olje. Dobila sta tudi ječmen, ki
sta ga že posejala, in koruzo.
Lahko bi rekli, kar dovolj, če ne
bi poznali njunega socialnega
stanja. Edini denar, ki vsak me-
sec pride redno k hiši, je Mariji-
na starostna kmečka pokojnina,
ki je preveč za smrt in premalo
za življenje. Sin Janez ni nikjer
zaposlen, ker bi mati na kmetiji
težko sama delala.
Ce letos ne bi bilo ujme, bi se
že nekako pretolkla in si v novi
hiši uredila vsaj kuhinjo in sobo
ter bolj mirno (in tudi toplo) pre-
živela zimo, ki se ponuja mrzla
in z obilo snega.
Na poti v Ormož smo se ogla-
sili še pri Tomažu v tamkajšnji
krajevni skupnosti. Tajnik Ivan
Raicuša je povedal, da bi lahko
na temo Neurje 19. 8. 1991 pri To-
mažu napisali debel roman in še
v nadaljevanjih bi lahko bil, toli-
ko različnih problemov in usod
se je s tem nenadoma odprlo. Bo
pa jih še več, je menil, če že ne
zaradi drugega vsaj zaradi tiste-
ga »Sosed pa je dobil več kot mi.«
Problemov, kot so pri Ventovih,
in še hujših je v teh revnih krajih,
kjer so ljudje vedno živeli na
obrobju dogajanja, veliko. Res
pa je, da po starem ne morejo
več živeti, po novem pa tudi ne,
ker ni denarja, je povedal tajnik
tomaževske krajevne skupnosti.
Marija je res večkrat prišla na
krajevno skupnosti z željo da bi
ji pomagali. Okna, šipe, žlebnja-
ki, napeljava vodovoda ... Vse
to stane precej denarja. Kdo ji-
ma bo pomagal? Marijina sino-
va, ki živita samo nekaj metrov
vstran, potrebujeta denar zase in
za svoji družini. Ena hčerka živi
v Savinjski dolini in sama zida
hišo, druga živi v Račah in svojo
plačo porabi za družino. Vsi ti
težko pomagajo; z delom mogo-
če še, ne pa z denarjem.
Marija in njen sin ne potrebuje-
ta veliko, zadovoljna bosta z vsem,
kar jima bodo dali dobri ljudje.
Njune želje so skromne, a čisto
človeške: živeti v novi hišici, kjer
ne bo neznosnega smradu po troh-
nobi in razpadanju in kjer si bosta
lahko v štedilniku primerno zaku-
rila ter uživala v malih radostih
malih ljudi.
Tekst in foto:
Vida Topolovec
Marija Venta s skrbjo pričakuje
letošnjo zimo.
9. novembra je umrla v 92. letu
starosti Marija Kosi, kmetica iz
Žerovinec v župniji Svetinje, ob-
čina Ormož. Pokopali smo jo 12.
novembra na pokopališču pod
Svetinjami nadvse slovesno. Ve-
lika množica pogrebcev je doka-
zovala, kako znana in spoštova-
na je bila. Od leta 1972 je bila
vdova in nato je precej let preži-
vela v Mariboru, kjer je gospodi-
njila vnukom, katerih starši so
bili na delu v Nemčiji. Zadnji
dve leti je bila pomoči zelo po-
trebna in sta posebej ljubeče ne-
govala drago babico vnuka Zlat-
ko in Dani.
Pokojna je rodila 20 otrok - 9
fantkov in 11 deklic. Od teh jih
je 6 umrlo majhnih, eden pa je
bil pred par leti žrtev prometne
nesreče. Danes živi še 13 otrok
5 sinov in 8 hčera, 33 vnukov,
45 pravnukov in I prapravnuk.
Vsi so zdravi, bistri, pošteni člani
človeške družbe.
Rajna Marija je bila zelo po-
gumna žena. Gospodinja na veli-
ki kmetiji je pretrpela mnogo hu-
dega. Posebno smo jo občudova-
li, kako se je kot ženska znala
potegniti za svoje pravice zlasti v
za kmeta krivičnem času. Zgodi-
lo se je, da so predpoldne poželi
pšenico, popoldne pa so prišli
zadružni vozniki in snopje odpe-
ljali na zadružno gospodarstvo.
Najela je v Ljutomeru odvetnika
in se pritožila naravnost do mar-
šala Tita. Ni bilo zaman: vse, kar
so ji vzeli, so ji morali vrniti in
plačati.
.^Naj se omenim, ua je lU. otro-
ku, hčerkici Olgi, botrovala kra-
ljica Marija, njo pa je zastopal
general s spremstvom. Mati je
prejela v dar zlato verižico, otro-
ci pa vsak zlatnik.
Rada se je spominjam tudi s
srečanj kmečkih žensk, katerih se
je zvesto udeleževala tudi še te-
daj, ko je bivala v Mariboru.
Ohranili jo bomo v najlepšem
spominu in ne bomo se nehali
čuditi, kako ji je uspelo modro
vzgojiti toliko otrok, dobro pri-
pravljenih za življenje. Naj bo
zahvaljena!
Ko izražam iskreno sožalje
vsem, ki za njo žalujejo, se obe-
nem zahvaljujem njenim doma-
čim, ki žive na njeni domačiji v
Žerovincih, da ohranjajo dom z
ljubeznijo za vse, ki so iz njega
izšli.
Erna Meško
Marija Kosi z družino.
TEDNIK - november 1991
NAŠI KRAJI IN UUDJE - 9
Vojna, ujma, državna meja in carina
spremenile ritem življenja
Pred letošnjo junijsko vojno je bil Ormož širši slovenski javnosti
manj znan. Najpogosteje so ga povezovali z edino slovensko tovarno
sladkorja in seveda z vrhunskimi vini, mogoče še z reko Dravo in mo-
stom preko nje. Samo redki so vedeli za ormoški grajski park, znameni-
to naravno in kulturno dediščino in še mogoče za Jeruzalem. Mestecu
na meji Slovenije in Hrvatske je Dušan Moškon s svojimi arhitekturni-
mi rešitvami dajal nadih provincialne intimnosti in idiličnosti.
Letos pa se je nad to podeželsko idiliko nenadoma zgrnilo vse hu-
do. Dogodki so se menjavali s tako bliskovito naglico, kot bi hoteli na-
doknaditi vse zamujeno. Vojni, ki se je pričela na dravskem mostu in po-
brala svoj davek na Kogu, se je pridružilo katastrofalno neurje in po-
bralo še tisto, kar je ostalo od prej. Neprijeten pečat sta dala še dva ne-
pojasnjena umora, ki sta si sledila v kratkem zaporedju. Ustaljeni ritem
življenja je občina izgubila v začetku oktobra, ko je postala obmejna z
dvema mejnima prehodoma: mednarodnim v Središču ob Dravi in med-
državnim v Ormožu.
Predsednik ormoškega izvrš-
nega sveta Vili Trofenik meni, da
so meja in nekatere nerazčiščene
težave okoli nje najbolj prizadele
vse, ki imajo premoženje na
obeh straneh, in promet, ki ga je
bilo tudi v preteklosti več iz Hr-
vaške v Slovenijo kot obratno.
Hrvatje so vozili v Slovenijo
kmetijske proizvode, od krom-
pirja, zelja, sladkorne pese za or-
moško tovarno do koruze, ki so
jo prejšnje čase vozili neposred-
no z njiv v središko sušilnico in
mešalnico. Veliko problemov bo
v prihodnje pri prometu z živino,
še posebej po ukrepih hrvaške
vlade o prepovedi njenega izvo-
za. Prav zaradi tega na republiški
ravni razčiščujejo vprašanje Gru-
dinega pitališča goveje živine v
središki farmi, ker prihajajo tele-
ta iz Hrvaške in je to tako imeno-
vano blago na dodelavi.
Odprtih je še veliko drugih po-
dobnih problemov, od delavcev,
ki so zaposleni v številnih ormo-
ških podjetjih, šolarjev, ki že de-
setletja obiskujejo pouk v ormo-
ški osnovni šoli, do vseh tistih
ljudi na drugi strani meje, ki so
že od nekdaj vezani na Ormož
zaradi vsakodnevnih nakupov,
prodaje na ormoški tržnici, obi-
skov zdravnikov in ki ne vedo
več natančno, ali so Slovenci ali
Hrvatje. Težava je menda tudi v
tem, ker zaradi meje, ustavljanja,
pregledov avtomobilov in vsega
drugega odhaja v sosednji Čako-
vec in Varaždin vse manj Ormo-
žanov, kljub temu da so prejšnja
leta obiskovali te kraje enako po-
gosto kot Ptuj ali Maribor.
Ljudje ugotavljajo, da je Or-
moža danes nekam izgubljen, v
njem ni več čutiti prešernosti, ki
je bila svoj čas tako značilna
zanj.
Tudi gostilne na obeh straneh
Drave že občutijo, da se prek
meje ne moreš kar tako sprehaja-
ti. To vedo tudi pri Grivčevih, ki
imajo gostilno ob ormoški želez-
niški postaji že od 1924. leta. Ker
so pred leti na železnici spreme-
nili vozni red, je gostilna, znana
po dobri hrani, izgubila veliko
število stalnih gostov. Teh je vse
manj tudi zadnje mesece, še po-
sebej pa od takrat, ko je v Ormo-
žu meddržavni mejni prehod.
Stalni gostje, ki so spili najprej
škropeč pri Jamniku na drugi
strani Drave, so potem obvezno
obiskali še Grivca. Tega sedaj ni
več ali pa zelo malo. V obeh go-
stilnah na tihem računajo na ča-
se, ko se bodo razmere uredile in
bo življenje teklo ponovno po
starih, uhojenih kolesnicah in bo
meja med obema državama sa-
mo simbolična.
Zapisali smo že, da ima obči-
na dva mejna prehoda, medna-
rodnega v Središču ob Dravi in
meddržavnega v Ormožu. Vilija
Trofenika smo vprašali, ali bo
ormoški ostal istega ranga ali se
bo spremenil. Odgovoril je, da so
v carinarnici v Gornji Radgoni,
kamor spadata oba mejna preho-
da v ormoški občini, in na upravi
za notranje zadeve predlagali, da
bi ormoškega prekategorizirali iz
meddržavnega v mednarodnega,
vendar je glede na prostorsko-
prometne razmere to neizvedlji-
vo. Ni prostora za tovorni pro-
met, tu je še železnica.
»Do 15. novembra je teklo pre-
verjanje prometa na posameznih
mejnih prehodih. V Ormožu to ni
bilo mogoče zaradi cestne zapore
in na podlagi tega bo konec mese-
ca sprejet drugi republiški odlok,
kjer bo določeno, kakšnega ranga
bodo posamezni mejni prehodi. Ni
še sprejeta odločitev, da bi Hrva-
tje in Slovenci, kjer je to mogoče,
skupaj gradili prostore za carin-
ske in policijske službe, kar bi vse
pocenilo. Padla pa je odločitev o
carinjenju blaga tovornega in že-
lezniškega prometa, ki bo na že-
lezniški postaji v Središču ob
Dravi. Tu bodo carinili blago tudi
za občino Ljutomer, ker bo prvi
večji mednarodni mejni prehod še-
le v Lendavi in ne v Gibini in Raz-
križju,« je pojasnil predsednik
ormoške vlade in dodal, da se
carina vse bolj odloča, da bi bla-
go, ki ga denimo tovarna pošilja
ali dobi, carinili na tovarniških
tleh, zato ne bodo gradili novih
carinskih objektov, kot je bilo pr-
votno zamišljeno.
Poseben problem zaradi novo-
nastalega položaja je tudi cesta
Središče ob Dravi—Ormož. »Na-
še ceste so povsem neprimerne za
tolikšen promet. Železniško progo
bi bilo potrebno rekonstruirati in
zgraditi še drugi, dodatni tir. Na
rekonstrukcijo ceste Središče ob
Dravi —Ormož čakamo že tri le-
ta. Za najbolj kritični del, dolg
2,5 kilometra, smo že zagotovili
kredit in 4U-odstotno lastno ude-
ležbo, vendar se v Ljubljani ne
zganejo,« pravi Vili Trofenik.
Pred nedavnim je v Ljutomeru
tekel pogovor na strankarski ra-
vni o regiji, ki naj bi bila nekaj
vmesnega med Podravjem in Po-
murjem, to je prleški regiji, v ka-
teri bi želeli imeti tudi Ormož.
Vprašali smo predsednika ormo-
ške vlade, kako se bodo oprede-
lili v Ormožu. »Seveda se mnogi
vidijo v tej prleški regiji, vendar je
za Ormož najpametneje, če ne gre
v nobeno. Vsi želijo imeti nad
njim samo pokroviteljstvo. Od te-
ga pa Ormož ni imel nikoli nič,«
meni predsednik izvršnega sveta.
Vida Topolovec
Obnovljeni ormoški most je čudno prazen.	(Foto: Š. Hozyan)
a. IUfaiTBMm ....................................................................................................................................i^^^^mfS^fmS^
Železniška postaja v Ormožu je po zadnji vojni obnovljena, pa bi potre-
bovali še rekonstrukcijo proge. (Foto: Š. Hozyan)
Merkurjev!
jesensko-zimski
modeli
Velika dvorana v Kidričevem že dolgo ni bila tako polna kot na
tradicionalni modni reviji Emone Markurja Ptuj, ki je v soboto, 16.
novembra, prikazal nove jesensko-zimske modele iz svojih prodajaln.
Manekenke in manekeni Pavline Mavrin so svoje delo dobro opravili,
v drugem delu pa niso bili nič manj uspešni tudi zabavni Prerodovci.
Foto: M. Ozmec
PRED 40-LETNICO ZAWIUŠANSKIH GASILCEV
Brez gasilcev bi bilo
manj prijetno
Zamušani — prijazna vas, ki se razprostira nad Pesnico po obronkih Slovenskih goric. Čeprav imajo 142
hišnih številk, je aktivno življenje le v 86 hišah, drugo so zdomske postojanke ali napol zapuščene cimprače.
Življenje pa teče... Pa še kako živahno, le da mnogi tega ne vedo, kajti Zamušani so nekako odmaknjeni, ne
le od Gorišnice, ampak kot je čutiti, tudi od sveta. Po dolgem sicer vas presekata železnica in asfaltna cesta,
ampak od tega Zamušani nimajo veliko koristi. Le tu in ta m morda kakšno novo žrtev nesreče. Električna luč
že sveti skoraj v vseh hišah tam okrog, v nekaterih je lani zazvonil telefon, v prav nobeni pa ni še pritekla roda
iz pipe. Hiše so raztepene po ravnici in bregovih, centervasi pa je zgoščen in ga poudarjajo daleč naokrog zna-
ni olini mlin. trsovina in velik easUski dom. ki ie nonos teea kraia.
In prav gasilci so osnovno gi-
balo razvoja Zamušanov. Brez
njih bi bilo še marsikaj po sta-
rem, ljudje bi bili prikrajšani za
mnoge prijetne, pa tudi težke
skupne trenutke. Prihodnje leto
bodo proslavili 40-letnico svoje
humane aktivnosti, na kar se že
pripravljajo, zato smo jih obi-
skali.
Ivan Pintarič, predsednik gasil-
skega društva nam je razgrnil
tančico preteklosti: »Naši dedje
in pradedje so že leta 1952 usta-
novili gasilsko društvo. Pa ne za-
radi tega, ker je bilo to takrat pač
moderno, ampak zato, ker smo
včasih nemočno gledali, kako
nam je zgorela ta ali ona hiša,
kozolec, gozd. Ce si ne bi poma-
gali sami, kdo naj bi nam poma-
gal? Najprej so gasilci zgradili
majhen gasilski dom v centru va-
si. Ta je sicer že pomenil zbirališ-
če in središče vseh vaških skup-
nosti, a je sčasoma postal prete-
sen. Zato smo leta 1979 pričeli
graditi novega in večjega: veliko
dvorano ima ter nekaj manjših
prostorov s kuhinjo in sanitarija-
mi. To je za nas in za vse vaške
potrebe več kot dovolj. Znano je,
da nikjer gasilski domovi ne slu-
žijo le gasilcem, ampak vsem
vaščanom, krajanom. Tudi pri
nas so v njem razne veselice, go-
stije, sestanki, srečanja, pa ^udi
sedmine in podobno. Mislim, da
bodo nanj ponosne še naslednje
generacije.«
Kako pa je s članstvom, vas je
dovolj?
»Zaenkrat nas je glede na po-
trebe čisto dovolj. Trenutno ima-
mo 31 gasilskih članov, 15 članic
ter po 30 pionirk in pionirjev.
Skorajda ni hiše, iz katere ne bi
bil vsaj eden pri nas. Imamo tudi
veliko orodišče, primerno za ve-
liko gasilsko cisterno, a moramo
zaenkrat biti zadovoljni, le z
manjšim vozilom Tam in brizgal-
no. Vsi vemo, da bi nujno potre-
bovali avtocisterno. Ne le za ga-
silske akcije, ampak tudi za pre-
voz vode v poletnem sušnem ča-
su. Skoraj vsako leto naši studen-
ci usahnejo, saj še nimamo mest-
nega vodovoda. Takrat si sposo-
jamo ali naprošamo za cisterno
okoliška gasilska društva.«
Društveno sobo krasijo številni
pokali in priznanja, kar dokazuje,
da so zamušanski gasilci uspešni
tudi na tekmovalnem področju.
Ob tem poveljnik društva Davorin
Kolenko ni mogel prikriti zado-
voljstva :
»Res smo lahko zadovoljni in
srečni. Imamo požrtvovalne in
izurjene desetine, ki bi po rezul-
tatih sodeč bile kos še tako zah-
tevnemu požaru. Naj omenim
nekaj naših tekmovalnih uspe-
hov. 2. junija smo na centrskem
tekmovanju v Moškanjcih sode-
lovali s petimi desetinami. Člani-
ce B so dosegle odlično 1. mesto,
člani B pa drugo.
Mladinci so bili tretji, pionirji
pa šesti. Na občinskem tekmova-
nju v Bukovcih smo sredi junija
sodelovali s štirimi desetinami.
Dosegli smo tri prva mesta in
eno sedmo. Po vojni je bilo prvo
večje tekmovanje šele 26. okto-
bra, in sicer regijsko v Oplotnici.
Nastopili smo s tremi desetinami
in se odlično odrezali: kar dve
prvi mesti in eno tretje smo dose-
gli. Zares lep uspeh, za katerega
so poleg marljivih gasilcev zaslu-
žni tudi naši sponzorji, ki jim iz-
rekam iskreno zahvalo . ..«
Sezona gasilskih tekmovanj je
sedaj sicer že mimo, a aktivnosti
pri gasilcih nikoli ne zmanjka.
Te dni pregledujejo gasilne apa-
rate po vasi, kar sodi v aktivnost
ob mesecu požarne varnosti;
vneto se pripravljajo na občni
zbor in na praznovanje 40-letni-
ce obstoja društva, ki bo prihod-
nje leto. Takrat se bodo spomnili
vseh nekdanjih in sedanjih za-
služnih članov in se jim na ustre-
zen način zahvalili za njihov de-
lež k mozaiku uspehov Zamu-
šanskih gasilcev. M. Ozmec
Članice, člani, mladinci in pionirji gasilskega društva Zamušani, ponosni pred svojim prostornim gasilskim
domom.	(Foto: M. Uzmec)
Nezadovoljstvo Kebeljčanov
Krajevna skupnost Kebelj leži v bistriški občini
na meji z zreško, to pa ne bi smelo pomeniti, da so
občinski možje pozabili nanjo. Napoved Panora-
minega večera je bil pravi trenutek, da Kebeljčani
povedo o svojih težavah in ga izkoristijo tudi kot
kulturno prireditev.
Za obiskovalca Keblja je najbolj nenavadno to,
da imajo najbližjo trgovino v Oplotnici. Vendar to
ni glavni problem; zaskrbljujoč je podatek, daje v
krajevni skupnosti večja mortaliteta kot nataliteta,
pestijo jih poštni in komunalni problemi, nimajo
niti enega obrata podjetja ali obrti, na kulturni ra-
vni pa že dolgo niso imeli ničesar. Da si želijo iz-
boljšanje in lepši videz svojega kraji, priča uspe-
šna izvedba letošnjega referenduma.
Povabljenih je bilo več občinskih mož, prišla pa
je le ministrica za kmetijstvo občine Slovenska Bi-
strica Irena Majcen in dokazala, da probleme na
Keblju pozna, se z njimi ukvarja in ljudi spodbuja.
»Zamisel za razvoj podeželja smo si zastavili za
celotno občino. V okviru tega imamo več podpro-
jektov. Zelo zanimiva bi bila za Kebelj zelena ce-
sta. To bi bila turistična cesta po celotni občini
Slovenska Bistrica, Kebelj pa bi bil le ena postaja
te ceste. Na podlagi tega bi se lahko na Keblju
razvil tudi turizem.« Majcenova je nanizala druge
ideje, kako bi lahko izkoristili tamkajšnje gozdove,
zanimiva pa bi bila tudi domača obrt in predelava
mleka. S čim in kako se bodo te višinske kmetije
ukvarjale, je odvisno od vsakega posameznika. Po-
novno je poudarila slabost naše zakonodaje, da
dopolnilne dejavnosti nimajo osnove v kmetijstvu,
temveč v obrti. Ali to pomeni zanemarjanje kme-
tijstva tudi pri tej slovenski vladi?
Največji problem Kebeljčanov so ceste, za kate-
re so namenili denar iz letošnjega samoprispevka,
ker so predolgo čakali na občinskega. Občinskim
možem so očitali, da so jim vsa leta denar le jema-
li, dobili pa niso ničesar. Najbolj kritični cestni
odseki so Oplotnica Kebelj, Kebelj -Modrič in
Kebelj—Kot. Ogorčenost ljudi je velika, Janez
Grm, predsednik sveta krajevne skupnosti Kebelj,
pa je celo zagrozil z gladovno stavko, če se stvari
ne bodo uredile v njihov prid. Načeli so še vrsto
problemov, kot so novi vodovod, ki ga zahtevajo
že skoraj sedem let, saj je pred dvema letoma zara-
di umazane vode izbruhnila na Keblju epidemija
zlatenice. Želijo obnoviti staro šolo; prostore bi
namenili za mladinsko sobo, večnamensko dvora-
no, sejno sobo krajevne skupnosti, skladišče gasil-
ske opreme in kuhinjo. Tudi svojega poštarja bi
želeli, saj dobijo pošto le ob nedeljah pred cerkvi-
jo. Skratka, borijo se za stvari, ki so nam, ki živi-
mo v mestih, same po sebi dane in se nam slišijo
neverjetne. Pa vendar obstajajo, pred temi proble-
mi pa bodo morali najmanj tiščati glave v pesek
občinski možje, ki so dolžni pomagati, da ne bo
prišlo do takšnih ekstremov, kot je gladovna stav-
ka.
Nataša Pogorevc
10 — NEKOČ IN DANES
28. november 1991 - XKDNIK
PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO
Kaj je doslej naredila ptujska vlada
\ekoč bi čianka s tem naslovom ne objavili ali pa bi avtorja po objavi članka /aprli. Zdaj, ko imamo de-
mokracijo, pa je dovoljeno gospode ministre vprašati tudi to. Končno smo tudi plačevalci občinskih davkov in
prispevkov.
Vladanje sodi predvsem po
obliki med uradniške posle. Ne-
koč sem v uradniškem delu »svo-
je« bivše tovarne naredil nasled-
nji eksperiment: vidno sem nari-
sala tri kroge in zapisal v prvega
»hoditi v službo«, v drugega
»delati« in v tretjega »narediti«.
Te tri kroge sem narisal trikrat:
prvič tako, da se niso prekrivali,
drugič tako, da so se delno pre-
krivali, tretjič pa so se prekrivali
popolno. Po tem me je tričetrt
mojih sodelavcev, ki so dojeli
pomen sporočila — to je, da so
nekateri samo hodili v službo ali
pa samo hodili v službo in delali,
nič koristnega pa naredili - gle-
dalo po strani. Ce bi sporočilo
sprejeli pozitivno — tako, da je
osnovna kategorija »narediti«,
bi podjetje verjetno ne šlo v ste-
čaj. Pa so se grobo obrnili proti
meni v skladu s svetopisemskim
izrekom v smislu: Ne meči svi-
njam biserov; požro jih, nato pa
se obrnejo še proti tebi.
Kaj ima ta prilika opraviti s
ptujsko vlado? Verjamem, da go-
spodje ministri redno hodijo v
službo - za to (?) so tudi plača-
ni ter da tam tudi delajo (to se
opazi tudi na njihovem govorje-
nju po radiu Ptuj), naredili pa so
bore malo v tem ne tako kratkem
obdobju svojega vladanja (razen
da so prevzeli nekatere naloge
inšpekcijskih služb ter nekatere
splošne zadeve). Ali da se izra-
zim v jeziku enega od ministrov:
Svoje izdelke oblikujejo in preo-
blikujejo, jih pa ne izgotove. V
obdobju te vlade so nazadovali
turizem, kultura, industrija in še
bi lahko našteval, napredovala
sta le zasebna trgovina in gostin-
stvo, pa še to zaradi nove zako-
nodaje. Kaj ko bi gospodje mini-
stri pri vedno dražjem bencinu in
vedno večjem onesnaževanju z
izpušnimi plini poskušali realizi-
rati projekt mestnega avtobusne-
ga prometa ali katero od zamisli,
ki sem jih opisal v podlistku
»Kod te vodi pot, l'tuj?« v Ted-
niku pred dvema letoma (pokli-
cno gledališče, redni ptujski tele-
vizijski program itd.)? S tem bi
postavili spomenik svojemu vla-
danju in bi storili tudi mnogo ko-
ristnega za Ptuj in ptujsko obči-
no. Seveda pa je za takšne nad-
povprečne »izdelke« treba imeti
dovolj volje, poguma, znanja in
sposobnosti.
S tem nočem reči, da ptujska
vlada ne dela - toda ali ni delal
tudi Sizif, ki je neprestano valil
skalo na vrh hriba, od koder se
mu je vedno znova skotalila na-
zaj v dolino?
Dr. Adolf Žižek, dipl. ing.
Zdravstvena predavanja Adre
v ponedeljek in petek, 4. in 8.
novembra, je v mali dvorani Na-
rodnega doma v Ptuju zdravstve-
ni prosvetitelj profesor Paul
Volk iz New Vorka predstavil so-
dobni program o zdravem nači-
nu življenja, ki je učinkoval kot
izziv slehernemu poslušalcu. Pre-
davatelj je bil namreč sam živo
uresničenje tega programa. Pove-
dal je svojo življenjsko zgodbo o
slabem načinu življenja, ki ga je
živel do svojega triindvajsetega
leta, ko je doživel preobrat: zara-
di prevelike doze zaužitega ma-
mila bi moral umreti, vendar je
na čudežen način ostal živ. Kot
sam pravi, mu je življenje v tisti
usodni noči podaril Bog, da bi
mu odgovoril na njegovo vpraša-
nje: »Ali si, Bog, ali so.angeli, ali
so nebesa?« Ker je dobil in ob-
čutil spet podarjeno življenje, se
je odločil za popolno spremem-
bo. Opustil je vse, kar je slabega,
in se posvetil študiju o sodob-
nem, zdravem načinu življenja.
Vsa na novo pridobljena spozna-
nja je v popolnosti izvrševal v
svojem vsakdanjem življenju.
Njegov mladostni videz in ener-
gija, ki jo izžareva, pričata o
uspešnosti takšnega prizadeva-
nja.
Iz ateista je postal veren člo-
vek. Odločil se je potovati po
vsem svetu in čim večjemu števi-
lu ljudi posredovati svoje znanje
in izkušnje o zdravem načinu
življenja in svoje doživetje z Bo-
gom. Njegovo sporočilo se glasi:
osem zdravnikov — prehrana, te-
lovadba, voda, sonce, čist zrak,
zmernost, počitek in odnos z Bo-
gom — vam bo pomagalo, da
vam ne bo treba hoditi k zdravni-
ku. Človekovo telo je ustvarjeno
tako, da je zadovoljno, če mu da-
mo za hrano žitarice, sadje in ze-
lenjavo. Potem bo telo imelo ra-
do vas in vam bo normalno služi-
lo. Počutili se boste odlično. Te-
lo ne potrebuje mesa, mleka,
jajc, živalskih maščob, rafinira-
nih olj, bele moke in sladkorja.
Organizem ima rad med v majh-
nih količinah. Vendar pa potre-
buje telo dnevno najmanj dva li-
tra vode. Priporoča, naj pijemo 8
kozarcev (po 2,5 del) vode na
dan. Najprej zjutraj na tešče,
pozneje pa najmanj pol ure pred
obrokom in nato šele eno in pol
do dve uri po obroku. Uživajte
hrano samo ob določenem času.
Imejte 3 obroke, idealna pa sta
dva. Razmak med obroki naj bo
najmanj 5 ur. Med jedjo ne pijte
vode, ker vam razredči želočno
kislino. K počitku smete leči šele
tri ure po zadnjem obroku. Spa-
nje potrebujete najmanj 8 ur. Po
kosilu ne priporoča počitka, tem-
več sprehod, lahko pa si privo-
ščite tuintam, če ste zelo utruje-
ni, 10 do 15 minut počitka čez
dan s praznim želodcem.
Starši! Ne dajajte svojim otro-
kom čokolade, pijač na osnovi
cole, kakavov, ker vsebujejo za
organizem škodljive snovi in so
stimulansi. Ko bodo stari 16 let,
bodo segali po močnejših stimu-
lansih: kavi, cigaretah, alkoholu,
mamilih. Ne pozabite: vi ste jih
navajali na stimulanse! Ce bodo
torej bolni, neuspešni, če bodo
postali žrtve mamil, ste krivi vi.
Nikdar ni prepozno reči NE sla-
bim navadam in se oprijeti do-
brih, da bi imeli več od življenja
vi in vaši otroci.
To je le kratek povzetek dveh
zanimivih predavanj, s katerimi
si ta Američan prizadeva poma-
gati ljudem po vsem svetu. Lah-
ko povem še to, da se ljudje zani-
majo za svoje zdravje, saj je bila
dvorana nabito polna.
Petnajstega in šestnajstega no-
vembra pa je v isti dvorani pre-
davala dr. Marija Šunjevarič,
zdravnica iz Celja. Govorila je o
oviranih vezeh med družinskimi
člani in kako jih uspešno reševa-
ti. Staršem in doraščajoči mladi-
ni je dala mnogo dobrih in učin-
kovitih nasvetov, ki se zelo do-
bro obnesejo v vseh delih civili-
ziranega sveta.
Mira Vesenjak
PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO
Tajne plače
Eden temeljnih problemov na-
še družbe v sedanjem času je ne-
popolna vizija naše družbe v bo-
dočnosti, kar pomeni, da nam ni
popolnoma jasno, kaj želimo.
Kot prvo, morali bi se okvirno
dogovoriti o organiziranosti naše
družbe, določiti cilje in na osno-
vi dc^ovorov pričeti s spremem-
bo. Ct ni dosežen dogovor, jav-
nosti natančno prikazana pri-
hodnja ureditev in dosežena nje-
na večinska privolitev, lahko
mnoge dejavnosti, ki se nanašajo
na družbene spremembe, vzame-
mo kot nepristojne in manipula-
cijske. Naša družba, vsaj v veči-
ni, ne pozna zahodnega sistema,
zato lahko dandanes skoraj vsa-
kdo predstavlja njegovo resnico.
Nihče noče biti neveden in proti
spremembam, zato raje poje v
zboru kolektivne neumnosti (pri-
mer: Cesarjeva nova oblačila). Ti
časi so idealni za špekulante, ki
si pridobivajo privilegije in ma-
terialna bogastva na račun dru-
gih (družbe), tisti, ki bi morali
uživati sadove svojega dela, pa
so opeharjeni (največkrat delavci
in brezposelni). Sprememb ne
smemo izvajati brez dogovorov,
programov in na »horuk« način.
Kdor danes javno izjavlja pri-
padnost novi ureditvi (katere pri
najboljši volji ne moremo uvrstiti
nikamor), ima brezpogojen prav.
Ljudem preostane le eno: verjeti
v nove čudeže ali pa so proti si-
stemu. Upornejši kritiki pa so iz-
postavljeni sumničenju, etiketira-
nju in težnji, da se jih kot motil-
ne elemente izloči iz »igre«.
S tem ostajamo zvesti svoji
balkanski politični kulturi oziro-
ma »Živela negativna stran revo-
lucije«. Tako posamezniki s te
strani zamenjujejo politične or-
ganizacije in ideološke parole,
da lahko obdržijo svoje privilegi-
je in položaje.
Na področju osebnih dohod-
kov čaka sindikate še mnogo de-
la. Tajnost izplačil je le del pre-
var, ki jih uporabljajo vodilni pri
zlorabi svojih položajev. Družbe-
na lastnina ne pozna tajnih plač.
saj smo njeni lastniki vsi in ima-
mo pravico vedeti, kolikšne do-
hodke prejemajo izbranci v vod-
stvenem kadru. Na Zahodu ni
takšnih skrivnosti, kot jih nekate-
ri hočejo prikazati. Namen taj-
nosti plač je, da ne bi vsakdo
»brskal« po dohodkih drugih.
Sindikati imajo pravico in dolž-
nost vpogleda v plače in primer-
no ukrepati. Časopisi, tudi naši,
so polni člankov o zaslužkih
filmskih, glasbenih zvezd, igral-
cev tenisa poslovnežev, direktor-
jih in drugih. Omenjeni med se-
boj tekmujejo, kdo ima več. Viši-
na dohodka naj bi prikazovala
njihovo kvaliteto.
Sindikati in delavci ne naspro-
tujemo visokim prejemkom vo-
dilnih, če jih le-ti upravičijo. Po-
goji za visoke plače vodilnih so:
ustrezne plače delavcev, uspeš-
nost in perspektivnost poslova-
nja, urejeni odnosi in drugo. Taj-
nost plač je idealen način prikri-
vanja neupravičeno visokih do-
hodkov vodilnih, ki slabo vodijo
podjetja, po nepotrebnem od-
puščajo delavce (administracija
navadno ostane zaposlena na-
prej, ker ščiti vodilne ali pa se je
bojijo), na koncu pa privedejo
podjetja v stečaj. Milo rečeno je
to gospodarski kriminal. Na no-
vo moramo postaviti razmerja
med osnovno plačo direktorja in
delavca, ki naj bi bila maksimal-
no 1:2. Nagrajevanje direktorjev
z visokimi dohodki naj določa
delavski svet na osnovi uspešno-
sti poslovanja podjetja. Tako bo-
mo vodstvene kadre stimulirali,
da bodo marljivo in uspešno vo-
dili podjetja. Slabe kadre je po-
trebno nemudoma zamenjati s
sposobnimi. Vodilnih ne smemo
deliti po politični pripadnosti in
lojalnosti. Špekulanti lahko na-
mreč menjajo svojo barvo in ta-
ko postanejo »pravoverni in
uspešni«, medtem ko se uspešne
in nepravoverne preganja po mi-
li volji (velja tudi obratno). Da bi
delavski sveti lahko očistili pod-
jetja slabega kadra (kar je prvi
pogoj za pričetek uspešnosti po-
slovanja podjetij), je potrebna
predčasna menjava delegatov v
njih (kjer je to potrebno).
Javna skrivnost je;, da imamo
delegate v nekaterih delavskih
svetih, ki so bili izvoljeni z blago-
slovom direktorjev. S tem so si
ustvarili svojo zakonito bazo, ki
ščiti njihovo nesposobnost in
špekulativnost. Veliko članov de-
lavskega sveta se da podkupiti
ali ustrahovati. Praksa dokazuje,
da so nekatere odločitve delav-
skih svetov bile nerazumne.
Slednje je vodilo v spopade med
sindikati in delavskimi sveti. Ena
izmed pravic sindikatov je tudi
predlaganje kandidatov za delav-
ske svete. Sindikati lahko skup-
no dosežemo menjave delavskih
svetov tam, kjer je to potrebno.
Eden izmed pogojev za zagon
slovenskega gospodarstva, ki še
ni rešen, je premalo upoštevanje
strokovnega kadra. Ta je bil in je
še zmeraj postavljen na »stranski
tir«, zapostavljen in- preganjan.
V mnogih podjetjih so strokov-
njaki pripravljali študije, progra-
me in drugo, pa je vse ostalo
skrbno zaklenjeno v predalih vo-
dilnih. Po drugi strani so ista
podjetja naročevala in drago pla-
čevala enake stvari »od zunaj«,
pa jih pogosto niti niso znala
uporabljati ali pa so bile študije
neuporabne. Važno je bilo, da se
je nekaj dogajalo, čeprav nesmi-
selno in nepravilno. Omenjeni
kader v podjetjih se je in se še
vedno boji sposobnih strokov-
njakov, saj bi le-ti lahko prevzeli
njihove položaje. Delo strokov-
njakov bomo morali začeti bolj
spoštovati, nagrajevati in jim
omogočiti normalne delovne raz-
mere.
Stanje v gopodarstvu se še
zmeraj slabša. Neodvisni Sindi-
kati Slovenije menimo, da so
svoj delež k temu prispevale sla-
be vodilne strukture v nekaterih
podjetjih. Zato ponovno odpira-
mo črno listo podjetij in črno li-
sto direktorjev, na katero bodo
prišli tisti, ki si to »zaslužijo«.
Na njih bodo ostali, dokler ne
bodo računi poravnani.
Podpiramo zamisli in ideje, da
se ustanovijo klubi ali organiza-
cije poslovnežev in direktorjev.
Njihovi člani so lahko samo tisti,
ki so pošteni, ugledni in uspešni
pri vodenju podjetij (politična
pripadnost ne sme imeti nobene
vloge). Te organizacije morajo
imeti visoka moralna in poslo-
vna pravila. Člane teh organiza-
cij in njihove uspehe je potrebno
predstavljati strokovni in laični
javnosti, primerno nagrajevati in
jim dati status, ki jim pripada.
Sposobni vodstveni kader lahko
pričakuje od NSS pozitiven od-
ziv.
Potrebno je ločiti zrno od ple-
vela in dobro od slabega.
Predsednik predsedstva NSS:
Rastko PLOHL
PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO
Huliganstvo brez primere
Človek skoraj ne more verjeti, če se ne bi sam
prepričal, da se najdejo ljudje — izmečki človeške
družbe, brez vzgoje, preračunljivi, željni tudi člo-
veške tragedije.
V Spuhlji so neznani zlikovci izkoristili temo
noči, in namesto da bi se veselili v bližnjem disku,
so raje odšli med parkirane avtomobile ter pri ne
povsem obnovljeni Škodi odvili vijake na zadnjem
kolesu toliko, da so vedeli, da bo že po nekaj sto
metrih vožnje kolo odpadlo in se bo avto sesedel
sredi ceste. To se je tudi zgodilo. Voznik, doma iz
Formina, je res imel srečo, da ni prišlo do nesreče,
o škodi pa raje ne govorimo.
Lastnik vozila verjetno ne bo nikoli zvedel, kdo
mu je stregel po življenju. Malce je prepričan, da
so to storili celo kakšni znanci, iz gole nevoščljivo-
sti, ker ima avto, medtem ko ga ONI nimajo. Ni
pa seveda izključeno, da so storilci svoje podlo de-
lo opravili, ne da bi vedeli, čigav je avtomobil.
Morda bodo zasledili ta prispevek v Tedniku. Jih
bo zapekla vest? Kako bi se počutili tisti, ki si do-
volijo na tako podel način onesposobljati avtomo-
bile, če bi se to zgodilo njim? Na to vprašanje naj
si odgovorijo kar sami.
F. Hovnik
nPOVSKA KIMA
V NEMŠKI
VOJSKI
14. nadaljevanje
Naivno smo si namreč domiš-
ljali, da bo ob koncu vojne osta-
lo še veliko uporabnih motornih
vozil. Vsak, ki bo znal z njim
upravljati, si ga bo lahko prisvo-
jil in se z njim odpeljal proti do-
movini . . . Tisti, ki so doživljali
razsulo maja 1945 in na stotine
kilometrov prehodili peš do do-
ma, se bodo takemu otroškemu
sanjarjenju pomilovalno na-
smehnili.
Tečaj za »kraftfahrerje« (avto-
mobilske voznike) je imel omeje-
ne zmogljivosti, zato je v prvo
skupino tečajnikov lahko šla le
tretjina prijavljenih. Druga sku-
pina naj bi prišla na vrsto kak te-
den pozneje in nazadnje tretja, v
to sem bil uvrščen tudi sam. Ven-
dar so z bojišč v Afriki, pred-
vsem pa z vzhodne fronte priha-
jale vse bolj vznemirjajoče vesti.
POLOŽAJ NA BOJIŠČIH
Že od začetka leta 1943 so An-
gleži in Američani v Severni
Afriki zbirali močne sile in naglo
prodirali z libijske in alžirske
strani v Tunis, kjer so se še držali
ostanki nemških in italijanskih
čet. Njihov strateški cilj je bil
streti Italijo.
To je bila tudi glavna vsebina
razgovora W. Churchilla, ki je
maja 1943 obiskal Washington.
iNa razgovorih so sodelovali tudi
načelniki štabov. Sporazumeli so
se o operaciji »Husky« (izkrca-
nje na Siciliji in v Italiji). Poleg
tega so temeljito razpravljali o
politični bodočnosti Evrope in
sveta. Glavni sklepi skoraj
14-dnevnih razgovorov so bili: Z
vsemi sredstvi je treba Italijo
čimprej izločiti iz vojne, ohraniti
najvažnejše pomorske zveze,
okrepiti zračno ofenzivo proti si-
lam osi v Evropi, krepiti vojaški
pritisk na Japonsko in nadaljeva-
ti pomoč vojnim naporom Sov-
jetske zveze. Prehod čet čez Ro-
kavski preliv v Francijo pa so
preložili na pomlad 1944.
Za te sklepe takrat sicer nismo
vedeli, čutili pa smo, da v vod-
stvih vojskujočih se držav pote-
kajo velike priprave za odločilni
spopad. Na tihem smo upali, da
bo še v tistem letu vojne konec.
Četrtega julija 1943 se je zače-
la na vzhodni fronti bitka pri
Kursku. To je bila ena največjih
in najodločilnejših bitk na tej
fronti, dejansko je to bil najsrdi-
tejši in najmnožičnejši dvoboj v
vsej nemško-sovjetski vojni.
Da bi se Nemci maščevali za
poraz pri Stalingradu, so se zače-
li skrbno pripravljati na poletno
ofenzivo pod oznako »Citadel-
le«. Za to ofenzivo so pripravili
velike rezerve in več vrst sodob-
nejših orožij. Prvič so tudi upo-
rabili nove težke tanke »tiger«.
Sovjetska obveščevalna služba je
zvedela, da se bo ofenziva začela
med 3. in 6. julijem. Na območje
znamenitega »kurskega kolena«
so se začele valiti divizije z dru-
gih frontnih odsekov, pa tudi z
Urala, Sibirije in srednje Azije.
Pripravljena je čakala celotna pr-
va tankovska armada.
Zanimiv je podatek, da je za
uspeh te velike bitke imel po-
membno vlogo tudi slovenski
mobiliziranec iz Spodnje Štajer-
ske. V noči na 4. julij je namreč
pobegnil čez frontno črto. Bil je
pri pionirski (saperski) enoti in
je Rusom povedal, da je njegova
enota zaposlena z odstranjeva-
njem min, to je pripravo prehoda
skozi minska polja, ker bodo
Nemci vsak čas začeli veliko
ofenzivo. Po navedbah tega Slo-
venca je enota Rdeče armade na-
padla tiste pionirje, ki so odstra-
njevali mine, in enega od voja-
kov tudi ujela. Ta je potem to-
čneje povedal, da se bo nemški
napad začel 5. julija ob 3. uri zju-
traj. Glede na to, da je bila fron-
ta daleč na vzhodu, Nemci pa so
uporabljali čas, enak današnje-
mu poletnemu, je ob treh zjutraj
tam že vzhajalo sonce. V ruski
vojni literaturrje navedeno, daje
bil tisti sap^r iz 168. pehotne di-
vizije, ne navajajo pa imena tega
Slovenca, navajajo le ime nem-
škega vojaka Fermella, ki so ga
ujeli in je potem dal podrobnejše
podatke o začetku napada. Prav
in za našo zgodovino potrebno
bi bilo, da bi kateri od naših zgo-
dovinarjev iz ruskih vojnih arhi-
vov izbrskal ime tega vojaka —
Slovenca in da bi tudi ugotovili,
kakšna je bila njegova nadaljnja
usoda.
Ker je sovjetsko vojaško po-
veljstvo zvedelo za uro začetka
nemškega napada, je sklenilo na-
padalca presenetiti. Že pred zo-
ro, pol ure pred začetkom nem-
škega napada so udarili iz vseh
topovskih in raketnih cevi po
nemških četah, pripravljenih na
naskok . . .
Tako seje začela ena največjih
bitk na vzhodni fronti v dolžini
okoli 400 km na severu Orel,
na jugu Belgorod, v sredini pa
Kursk, starodavnp rusko mesto,
tedaj pa strateško izjemno po-
membno za nadaljnja nemška
prodiranja. Zato tudi ni čudno,
da se je na tem bojišču skoncen-
triralo toliko tankov, ki jih dotlej
svet še ni videl. Samo na nemški
strani je sodelovalo 17 oklepnih
divizij, 10 motoriziranih in 60 pe-
hotnih divizij ter 20 divizij sate-
litskih držav. Bitka je trajala do
15. julija. Kljub silovitemu odpo-
ru so nemške tankovske enote
zagrizeno napredovale, včasih je
dnevno bilo na obeh straneh uni-
čenih tudi po 1500 tankov, ven-
dar so v tretji obrambni črti Sov-
jeti Nemce ustavili. V močnih
protinapadih so jih potisnili na-
zaj na izhodiščne položaje.
Začelo se je tudi v Sredozem-
lju. 10. julija so se Angloameriča-
ni izkrcali na Siciliji in jo začeli
postopno osvajati.
Vse to smo v vojašnici z zaskr-
bljenostjo spremljali in ugibali,
kam nas bodo poslali. Glede na
to, da se je prej govorilo, da nas
pripravljajo za Afriko, smo sedaj
domnevali, da nas bodo poslali v
Italijo, morda pa celo na Balkan.
Širile so se namreč vesti, ne vem
pa iz katerih virov, da zavezniki
ne bodo prodirali po italijan-
skem škornju, temveč bodo ju-
žno Italijo zasedli zato, da se bo-
do lažje izkrcali na Balkanu. Pri
tem jim bodo lahko izdatno po-
magali pripadniki odporniškega
gibanja, saj so prav takrat tudi v
nemških časopisih veliko pisali o
bojih z »bandami« v Bosni (zna-
na bitka na Sutjeski).
V razgovorih smo sanjarili, da
bi bilo idealno za pobeg, če bo-
mo poslani v Italijo čez sloven-
sko ozemlje, pa tudi Balkan bi
bil ustrezen. Najenostavneje bi
bilo, da bi že kar med vožnjo po-
samezniki izginili, saj v znanem
okolju ne bi bilo težko pobegniti
iz transporta.
POT NA VZHODNO FRONTO
Žal je stvarnost kmalu naredi-
la konec takemu sanjarjenju. Ne-
nadoma je prišel ukaz, da bomo
še naslednji dan, 10. julija, kreni-
li v Karisruhe. »Najbrž nas bodo
v Italijo poslali skozi Erancijo,«
so modrovali nekateri. Nastanili
so nas v novih vojašnicah, zame-
njali smo stare uniforme za nove,
bilo je nekaj vaj in čiščenja orož-
ja, vendar večjih obveznosti in
naporov ni bilo. Nekateri so to
krepko izrabili za ogled mesta,
obiskovanje lokalov in tudi voja-
šk^a bordela.
Cez tri dni je bil zbor na želez-
niški postaji, namesitili so nas v
posebni vlak, ki so ga sestavljali
v glavnem potniški vagoni druge-
ga razreda. (Do takrat sem se vo-
zil le v vagonih tretjega razreda.)
Vlak je krenil proti Stuttgartu,
Niirnbergu in naprej proti češko-
moravskemu protektoratu. Bili
smo razočarani ob spoznanju, da
bomo pristali na vzhodni fronti,
toda spremeniti se ni dalo niče-
sar.
Med vožnjo sem bil zlasti po-
zoren, kdaj bomo prešli mejo
med starim rajhom in Sudeti. Bil
je sončen julijski dopoldan, ko
smo to mejo prešli. Z zanima-
njem sem. opazoval opuščene
bunkerje iz češko-slovaške
obrambne linije, o kateri sem
bral, da ni dosti zaostajala za
Maginotovo linijo, vendar so jo
morali Cehi po diktatu štirih iz
Miinchna oktobra 1938 na hitro
izprazniti in Sudete prepustiti
Hitlerju. Morda bi se bila zgodo-
vina Evrope drugače odvijala, če
bi bila ta obrambna črta upora-
bljena za tisto, za kar je bila
zgrajena.
Dalje prihodnjič
TEDNIK - 28. november 1991
ZA RAZVEDRILO - 11
Mačja kuga — panleukopenija mačk
ZA PSE IN MUCE
Danes so na vrsti muce, saj sem zadnjič opisala pasjo kugo. kuga
pa grozi tudi našim mucam in zato ni odveč, če poznate potek in simpto-
me te bolezni.
Mačja kuga je akutna, febrilna
virusna bolezen pretežno mlajših
mačk. V klinični sliki te bolezni
prevladuje: bljuvanje, driska, de-
hidracija. Pogosto se konča s
smrtjo.
Virus je zelo infektiven, ni pa
vedno enako virulenten. Najhuje
zbolijo mačke v prvem letu ži-
vljenja, kasneje poteka bolezen
večinoma milejše. Smrtnost je
pri mladih mačkah med 60 in
80 %. Osnovni vir in rezervoar vi-
rusa je bolna žival, kajti virus se
tedaj izloča v okolje z vsemi se-
kreti in ekstreti. Nekateri domne-
vajo, da mačjo kugo posredujejo
tudi insekti, ki sesajo kri.
Prebolela mačja kuga zapusti
dosmrtno imunost, le-ta pa se od
imunih mater prenaša na potom-
stvo in traja pri njih približno do
dvanajstega tedna življenja. Naj-
krajša inkubacija je dva in naj-
daljša dvanajst dni.
Perakutni potek je skoraj
asimptomatičen in se navadno
konča po 24 urah s poginom. Za
akutni potek, ki je najpogostejši,
je značilen infekcijski sindrom.
Prične se z visoko temperaturo
(40 do 41° C), otožnostjo in ne-
ješčnostjo. Mačka se običajno
zvije v klobčič in se premika le s
težavo. Driska in bljuvanje se
pojavita 2 do 3 dni po prvih kli-
ničnih znamenjih, vendar ne v
vseh primerih. Iztrebki so redko
tekoči, pogosto vsebujejo nekaj
krvi. Neješčnost, bluvanje in dri-
ska hitro povzročijo pomanjka-
nje tekočine in elektrolitov. Žival
zaradi tega hitro hujša, koža pa
postane povsem neelastična.
Tudi zoper mačjo kugo imamo
na voljo vakcino. Muce bomo
prvič cepili, ko so stare 8 tednov,
čez 10 do 14 dni bomo cepljenje
ponovili. Imunost nastopi 14 dni
po drugi injekciji in traja pribli-
žno eno leto.
In zdaj še nekaj drobnih pre-
var za zdravje:
Pes in mačka ne bosta zdravila
nikoli prostovoljno pogoltnila.
Toda ko je tu bolezen, je treba
zdravila dati. Kako damo tekoče
zdravilo? Živali odpremo gobček
(pri tem ni potrebno nobeno na-
silje). Psu z žličko vlivamo zdra-
vilo ob dlesen, mački pa ga vka-
pamo s kapalko. Skušala bosta
ugrizniti, pri tem pa bosta mora-
la najprej pogoltniti.
Kako s tableto? Živali držimo
glavo visoko navzgor in odpre-
mo gobček. Mački položimo ta-
bletko na jezik, nato ji zapremo
gobček, pri tem je prisiljena po-
goltniti. Psu pa porinemo tablet-
ko kolikor mogoče globoko v gr-
lo.
Kako ravnamo s praški? Pra-
šek zmešamo v najljubšo pasjo
hrano, izbirčnejšim mačkam pa
prašek vmešamo med sardine!
BRANKA KOSENBURGER,
dipl. veterinarka
Nizozemska govedoreja
glede tehnologije,
ekonomike in ekologije
Prav nenavadno je, da v zadnjih številkah Tednika nismo opazili
nobenega članka o govedoreji na Nizozemskem. Že mesec dni je namreč
od predavanja nizozemskih strokovnjakov, ki je potekalo v prostorih
Srednješolskega centra na Ptuju. Glede na to, da je ptujska občina izra-
zito kmetijska, menim, da bi bilo dobro informirati javnost o tem do-
godku. To je razlog, zakaj sem se odločil, da napišem članek na to temo,
pa čeprav živinoreja ni moje strokovno področje.
Strokovno predavanje je orga-
nizirala Svetovalna služba Ob-
dravskega zavoda za veterinar-
stvo in živinorejo Ptuj pod vod-
stvom Vladimirja Tumpeja, dipl.
ing. agr., ki je tudi vsa predava-
nja simultano prevajali iz nem-
škega in angleškega jezil^a. Pre-
davatelji so bili z Inštituta za ra-
ziskave v govedoreji iz Lelystada
na Nizozemskem, in sicer S.
Schukking, A.B. Meijer in C. van
Bruggen. Nizozemski strokov-
njaki so posredovali problemati-
ko govedoreje na Nizozemskem,
predvsem glede tehnologije, eko-
nomike in ekologije. Vabljeni so
bili naši strokovnjaki, ki delajo
na področju živinoreje.
V uvodu je g. Schukking po-
sredoval nekaj podatkov o Nizo-
zemski. Dežela ima 3,4 milijona
ha zemljišča, od tega sta 2 milijo-
na ha kmetijskega zemljišča, ki je
razdeljeno na naslednja področ-
ja: travnati svet (1,1 milijona ha),
koruzni posevki (0,2 milijona
ha), poljedelstvo (0,6 milijona
ha) in vrtnarstvo (0,1 milijona
ha). Je kmetijska in industrijska
dežela, vendar samo 5 % Nizo-
zemcev dela v kmetijst\ u. Njiho-
ve kmetije so zelo specializirane
v proizvodnjo mleka in mesa.
Poljedelski obrati niso veliki
(40 ha) in imajo trenutno velike
probleme zaradi nizkih odkup-
nih cen žitaric. Veliko je speciali-
ziranih obratov za pitanje telet
na bazi mleka (do 200 kg) in za
pitanje goveda na bazi koruze za
doseganje večjih tež. Zelo uspe-
šne so kmetije farme s krava-
mi molznicami (od 16 do 40
krav). Zadnjih nekaj let je število
krav padlo za 30 %, proizvodnja
mleka se je zmanjšala /a 20%
vendar pa se je količina mleka
po kravi dvignila za 15 '
Skupaj imajo okrog I.S milijo-
na krav (2/3 pripadata rno-beli
pasmi 1/3 pa svetlolisa 'M. 70%
kravje pod mlečno kontrolo. Na
družinskih obratih za proizvod-
njo mleka dela le ena delovna si-
la ob občasni pomoči družine.
50 % reje predstavlja sistem pro-
ste reje. Krave pasejo približno 6
mesecev (podnevi in ponoči); le
nekaj odstotkov je obratov, kjer
krmijo v hlevu. Poudarek je na
pašno-kosnem sistemu pridobi-
vanja hrane.
Ves travnati svet v povprečju
kosijo 1,5 krat na leto (v začetku
maja košnja, sledi paša, spet ko-
šnja, sledi paša). Največ konzer-
virane hrane predstavlja travna
silaža (65 %), koruzna silaža
(25%) in seno (10%). Pri gnoje-
nju z mineralnimi gnojili so od-
merjene doze od 200 kg čistega
dušika/ha (organska tla) do
350 kg čistega dušika/ha (pešče-
na ali ilovnata tla), zraven tega
pa še dodajo 70 kg dušika »in
gnojevke. Posebej ne gnojijo več
s fosforjem in kalijem, ker je pre-
skrba rastlin s P in K iz gnojev-
ke. Izkoriščanje travinja je zelo
intenzivno. Od trav sejejo pred-
vsem trpežno ljulko in ne več
travnih mešanic. Če ljulka v zim-
skem času nekoliko propade, se
odločijo za dosejavanje (in ne za
oranje) s posebno sejalnico v že
obstoječo poškodovano rušo.
Spoznali smo, da imajo tudi
Nizozemci podobne ekološke
probleme, kot so pri nas. Zemlja
postaja vse bolj kisla (2000 kg
žveplove kisline/ha/leto), goz-
dovi odmirajo, spomeniki kislin-
sko erodirajo, podtalnica vsebu-
je čedalje več nitratov, v vodah
pa prihaja do prekomernega raz-
množevanja alg, kar ima za po-
sledico poginjanja rib. 40 % eko-
loškega zla prihaja od kmetij-
stva, 60% pa sta krivca industri-
ja in promet. Probleme rešujejo
delno tako, da s posebnim stro-
jem gnojevko inicirajo direktno
v zemljo, strogo velja prepoved
zimske uporabe gnojevke od ok-
tobra do februarja, dušik pa do-
zirajo le takrat, ko rastlina raste.
Silosi za gnojevko morajo biti
pokriti.
Na koncu je bilo še predsta-
vljeno področje ekonomike v go-
ve^doreji. Pravijo, da mora kmet
najti najboljše načine za gospo-
darjenje, vendar je za doseganje
dobrih rezultatov potrebno tek-
movanje med posameznimi far-
mami. Na voljo so kmetijskosve-
tovalni biroji, ki vodijo rezultate
tekmovanja. Kmet si sam vodi
splošne in strokovne podatke o
svoji farmi in se nato primerja z
rezultati eksperimentalnih sku-
pin. Sodelovanje med kmetom in
svetovalno službo je obojestran-
sko, tako da so rezultati vidni.
Ignac Janžekovič,
Kmetijska šola Ptuj
Novosti na videu
čas je že, da v naših novostih
na videu predstavimo tudi kak-
šno grozljivko. Odločili smo se
za film THE HAUNTED (Zasle-
dovani), predvsem zaradi tega,
ker so ga posneli po resničnih
dogodkih, ki so se zgodili Jacku
in Janet Smurl in njunim otro-
kom.
Družina Smurl se je leta 1970
preselila v manjše ameriško me-
sto. Kupili so precej zapuščeno
hišo in jo obnovili. Prve nena-
vadne stvari so se začele dogajati
Janet. Slišala je glasove v hiši,
vrata so se odpirala in zapirala
sama od sebe, izginjale so stvari
in se znova pojavljale na drugem
mestu, pokvarili so se gospodinj-
ski aparati. Seveda ji ni nihče
verjel, vse dokler se čudne stvari
niso začele dogajati tudi drugim
družinskim članom. Pomoč so
iskali v cerkvi in pri ljudeh, ki
preučujejo nadnaravne pojave.
Ti so ugotovili, da so v hiši štirje
duhovi — demoni, ki želijo uni-
čiti družino. Poskusili so jih iz-
gnati, vendar niso pomagale ne
molitve ne sveta vodica, tudi seli-
tev v novi hišo ne. Njihovo tr-
pljenje je trajalo vse do leta
1988, ko je cerkev dovolila ek-
sorcizem; od takrat živijo v miru.
FX 2-THE DEADLV ART
OF ILLUSION (Smrtonosne ilu-
zije)
Film FX 2 je zelo dobro za-
mišljen in še bolje realiziran tri-
ler. Vsi, ki ste že uživali pri gle-
danju filma FX 1, boste tokrat še
bolj zavzeto obsedeli pred televi-
zijskimi sprejemniki.
Roly Tyler (Bryan Brown) je
strokovnjak za filmske efekte.
Policija ga najame, da jim poma-
ga ujeti nevarnega zločinca. Roly
s svojimi posebnimi efekti posta-
vi past, vendar nekdo iz policije
pravočasno obvesti morilca. Le-
ta poskuša ubiti Rolyja, vendar
rnu življenje reši njegov robot,
oblečen v klovna. Robot se pre-
mika prek posebnega aparata —
obleke. Vsak, ki si nadene to
obleko, lahko na daljevo upra-
V zadnjih novostih smo
spraševali po Arnoldu Schwar-
zeneggerju. igralcu r filmu
Terminator 2. Izžrebali smo
Sašo Žajdela. Sedlašek / a.
Podlehnik. Nagrado lahko dvi-
gne v STOLPU na Potrčevi 2 v
Ptuju vsak dan od 9. do II. in
od 14. do 19. ure ter v soboto
od K), do 13. ure.
Naslednjo nagradno vpraša-
nje: V katerem Spieihergovem
filmu igra Julia Roherts vlogo
vilinčice .' Družbo ji delata Ro-
hin IVilliams kot P. . . P. .
'imena ne smemo zapisati) in
Dustin Hofmann kot Kapitan
Kljuka. Odgovor pošljite do 5.
decembra na naslov: STOLP.
Potrčeva 2. Ptuj. lahko pa do-
pisnice prinesete kar v videote-
ko. Nagrada je videokaseta s
filmom.
vlja z robotom. Ta ponovi vsako
potezo, ki jo naredi človek. Bor-
ba za življenjem med Rolyjem -
klovnom in morilcem je prava
»poslastica« tega filma.
Vrnimo se k vsebini filma. Ro-
ly želi odkriti izdajalca na polici-
ji in pri tem mu pomaga privatni
detektiv Leo (Brayan Dennehy).
Skupaj uspeta s pomočjo poseb-
nih efektov odkriti, kdo vse je
vpleten v zaroto, katere sledi vo-
dijo vse do Vatikana.
DVING VOUNG (Umreti
mlad)
Glavno žensko vlogo v filmu
Dying Voung je režiser Joel
Schumacher zaupal ameriški
igralki Julii Roberts. Danes je
med najpopularnejšimi igralka-
mi, čeprav ni tako seksi kot Kim
Besinger, ni tip krhke lepotice
kot so Gretta Scacchi ali Jane
Seymour. V sebi pa ima nekaj,
po čemer se razlikuje od navede-
nih igralk. Je zelo priljubljena
pri svojih filmskih partnerjih,
predvsem zaradi svoje duhovito-
sti za filmskimi kamerami. Če si
še niste ogledali njenih filmov
Flatliners, Pretty Woman, Sle-
eping with the Enemy ali Steal
Magnolians, potem storite to
čimprej.
Glavno moško vlogo igra
Campbell Scott - sin znanega
filmskega igralca Georgea C.
Scotta. Victor (C. Scott) je 28-le-
tni mladenič, ki že deset let bolu-
je za levkemijo. Na njegov oglas,
da potrebuje bolniško sestro, se
javi Hillary (J. Roberts), čeprav
ima z negovanjem bolnikov zelo
malo izkušenj. Victorja zdravijo
tudi s kemoterapijo in prvi dnevi
Juliinega službovanja so zelo ne-
prijetni. Po terapiji se odpravita
na počitnice v manjše obmorsko
mesto. Njuno prijateljstvo prera-
ste v ljubezen. Konec filma ni,
kot bi pričakovali, jokajoča sce-
na umiranja, saj danes to bole-
zen že zelo uspešno zdravijo.
Film Dying Voung je že v pr-
vem tednu predvajanja v ameri-
ških kinodvoranah »poskočil«
na vrh lestvice najbolj gledanih
filmov.
Podatke
pripravil:
0\oJrp
Dober den! Zaj pa je že cajt, da malo toti dež in vremen na-
sploh pošimflemo in v cajtnge djomo. Dež na dež in poplova na
poplovo. Včosik smo rekli, da Katreja sneg veja, gnes, na proznik
vseh Katic, gdo van jaz pisen toto pismo, pa je čista jesensko vre-
men. ki še nič prav po zimi ne diši. To ovi den stno sneg tak za
vzorec vidli in .se prepričali, da bode tudi letos bele forbe. Kak vi-
dite in čujete, Dravinja poplovla, tudi Pesnica je prek krez svojo
strugo poglednola, zemla pa v obliki plazov odpira svoje store in
nove rane. Saj je toto vremen z lidmi vred čista zmešano. Ce glih
živimo na Suhen bregi, mi je v vinsko klet voda vdrla, tak ke sen
moga meti gumijaste črevle, da sen lehko do vinskega polovjoka
priša. Še sreča je, da man gantare boj visoko postovlene, drgačik
bi mi lehko sod odplavilo, tak kak se je zgodilo v Budini, Brstji
in Spuhli zavolo podtalnice. Tan majo že po navodi v kleteh puno
vode in eni že razmišlajo, da bi si tan ribogojnice naredili. Pred
več leti je to že proba Ivek Klaričov in se je kar obneslo, s ten da
so pač krapi malo boj bledi bili, saj v klet neje sunce sijalo.
Drgoč pa je hujdo tudi v Halozah. Tan že po navodi zemla z
brega v grabo sili, glih tak kak Udje, ki na bregačah žmetno živi-
jo. Jaz ali sploh več ne ven, ge bi naj človik živeja, če te na bregi
plazovi pregojajo, v grabi te voda zelevle, pozimi nas zebe, poleti
nan je vroče. Zaj pa še toti aids stroši po naši deželi. Čudne
zgodbe se čujejo med lidmi o nekšnih zahrbtnežih, ki z južne
strani napodajo moške. Jebal ga na motkin stil, jaz več sploh ne
vujplen v moško družbo, samo še z ženskami se družin in mi zaj
zato moja Mica provi, da sen topla sestra in ne topli brat.
Te pa srečno in dobro se jemlite. Vaša topla sestra LUJZI-
KA.
V vrtu
že precej časa je minilo, kar
smo v SADNEM VRTU obrali
sadje. Na drevesih so ostale le še
pozne sorte kutin in nešpelj. Ker
je nešplja kot sadna vrsta peškar-
jev v naših sadnih vrtovih slabo
razširjena, nekaterim morda celo
nepoznana, ji v času, ko dosaju-
jemo ali obnavljamo nasad po-
svetimo nekaj pozornosti. Plod
nešplje ima zaradi prevelikega
števila semen nekoliko nižjo
vrednost, kljub temu pa ga po
okusu, aromi in prehrambeni
vrednosti uvrščamo med delika-
tesno sadje, saj je v primerni uži-
tni zrelosti, ko plodovi zmedeni-
jo, za uživanje prava poslastica.
Drevo je omejene razrasti, nje-
gova široka in okroglasta krošnja
pa doseže le do tri metre višine.
Ima velike podolgovate liste, po-
dobne nekaterim vrstam južnega
sadja. V drugi polovici junija na
koncih poganjkov razvije velike
žlahtne bele cvetove, pozornost
pa vzbujajo tudi mlade vejice,
poraščene z dlačicami, kar vse
ima poleg proizvodne vrednosti
nešplje tudi veliko dekorativno
vrednost v sadnem ali bivalnem
vrtu. Je izredno skromna za ra-
stne razmere in se hitro prilagaja
različnim talnim in podnebnim
razmeram. Cepljena na beli glog
ali skorš dobro prenaša revna,
suha in plitva tla. Cepljena na
kutini zahteva nekoliko globlja
in boljša tla, najboljše rezultate
pa bo dajala cepljena na hruško-
vi podlagi in posajena v sadnih
vrtovih, kot prevladujejo v naših
talnih in podnebnih razmerah:
peščeno ilovnata, primerno vla-
žna in dobro preskrbljena tla.
Za obdelavo in gnojenje ni po-
sebno zahtevna, odporna je za
večino rastlinskih bolezni in
škodljivcev, zaradi česar zlahka
brez uporabe kemikalij pridela-
mo zdravo sadje. Posebne vzgoje
drevesne krošnje ni, obrezovanje
je omejeno le na izrezovanje
odmrlih in poškodovanih vej.
Pri nas sta razširjeni sorti ho-
landska in kraljevska nešplja, sa-
dike pa je mogoče dobiti že v
vsaki večji drevesnici s širšo po-
nudbo.
V OKRASNEM VRTU si za
obnova nasadov raznih grmov-
nic pridelamo sadike lahko kar
doma. V poletnih mesecih, ko
mladike sleča, lovorikovca, loni-
cere, panešpijice, božjega drev-
ca, češmina, ognjenega trna in
mnogih drugih dovolj olesenijo,
so sposobne, da jih narežemo v
potaknjence in vložimo v grede
na vkoreničenje. Mnogi pota-
knjenci so se do jeseni že vkore-
ničili in so dorasli v sadike, ki jih
za sajenje lahko uporabimo že
sedaj v jeseni, dokler zemlja ne
zmrzuje, ali pa spomladi. Pota-
knjenci pa, ki na gredah rastejo
in še nimajo dovolj korenin, da
bi jih kot sadike lahko presajali,
v jeseni oplevemo in okopljemo.
Pletev je potrebna, da prepreči-
mo zimsko vegetacijo nekaterih
najbolj trdoživih plevelov. Mladi
potaknjenci, ki še nimajo razvi-
tih korenin, so za zimske razme-
re in pozebo občutljivejši, zato
jih pred pričetkom močnejšega
suhega zimskega mrazovja pokri-
jemo s smrečjem ali drugo nara-
vno zastirko.
Mrazovje, ki se je pojavilo ko-
nec preteklega meseca, v ZELE-
NJAVNEM VRTU ni bilo pre-
hudo, saj so jo nekatere vrste ze-
lenjave kar uspešno prestale. Če
smo takrat tvegali, pa je konec
novembra endivijo, radič, koren-
ček, zeleno in druge še nepospra-
vljene vrtnine pred zimo vendar-
le potrebno pospraviti. Vzdržlji-
vost zelenjave v skladišču je med
drugim odvisna od pravočasnega
pobiranja. Če je le mogoče, jo
pobiramo v suhem vremenu med
9. in 12. uro, ko se rastline osuši-
jo, niso pa še pregrete,, če je bil
sončen dan. ^Pobrane zelenjave
ne smemo puščati na kupu, saj bi
se ogrela, kar je vzrok za pospe-
šeno gnitje v skladišču. Opravila
pri pospravilu pozne zelenjave si
organiziramo tako, da je dopold-
ne pobrana, popoldne vskladiš-
čena. Zelenjave, ki jo vskladišču-
jemo, v nobenem primeru ne
smemo prati.
Brstičnega in listnega ohrovta
ne pospravimo, saj jima mraz ne
škoduje in ju za uporabo pobira-
mo sproti.
Rastline radiča, ki niso razvile
glav, pustimo na gredi in jih po-
krijemo s tunelom iz folije. Ti-
stim sortam radiča, ki so primer-
ne za siljenje, korenine izkoplje-
mo in vskladiščimo v hladnem
prostoru, tako da jih bomo pozi-
mi lahko postopoma vlagali in
silili v toplih prostorih.
• • •
Ker sejemo in sadimo lahko
posamezne vrste vrtnin in drev-
nin tudi v pozni jeseni in pozimi,
če le zemlja ni zmrzla in tempe-
ratura zraka ne pade pod zmrziš-
če, je po biokoledarju priporoč-
ljivo sejati in saditi rastline, ki
jih pridelujemo zaradi lista, od
25. do 27. novembra ter od 4. do
7. decembra, rastline, ki jih pri-
delujemo zaradi plodov, od 27.
do 29. novembra ter 7. in 9. de-
cembra, zaradi podzemnih plo-
dov 23., 29. in 30. novembra ter
od 1. do 3. decembra, rastline za-
radi cveta in zdravilna zelišča pa
25. novembra in 4. decembra.
Miran Glušič, ing. agr.
12 - TV SPOREDI
28. november 1991 -
TEDNIK - 28. november 1991
ZA RAZVEDRILO - 13
14 - OGLASI IN OBJAVE
28. november 1991 —
TEDNIK
Ugasnila zvezda ročka
Freddie Mercury je v noči z nedelje na ponedeljek umrl v svoji hiši v Ken-
singtonu zaradi aidsa. Petinštiridesetletni pevec britanskega ročk kvarteta QUF-
EN je v soboto prvič pred novinarji priznal, da je inHciran z virusom HIV, in ta-
ko naredil konec raznim ugibanjem in špekulacijam o svojem zdravstvenem sta-
nju. Vzrok smrti je bilo vnetje bronhijev in pljučnica, proti kateri se njegovo te-
lo zaradi aidsa ni moglo boriti.
Še v soboto je pevec izjavil: »Prišel je trenutek, ko morajo moji prijatelji in
oboževalci po celem svetu izvedeti resnico. Upam, da bodo vsi pomagali meni
in mojim zdravnikom premagati to grozno bolezen.«
Freddie Mercury je bil rojen 5. septembra 1946 kot Frederick Bolsara na
otoku Zanzibar. Glasbeno kariero je začel pri skupini Wreckage kot solist s
psevdonimom Larry Lure. Pesem, s katero se je poskušal prebiti, je bila prede-
lava skladbe »1 Can Hear Music« skupine Beach Boys. Doživel je popolni po-
lom. Po tej polomiji se je vpisal v umetnostno šolo, tam spoznal ROGERJA
Freddie Mercury in Montserat Caballe.
TAVLORJA, BRIANA MAYA in JOHNA DEACONA. Skupaj so ustanovili
(1971.) skupino Queen, ki je bila ena najuspešnejših ročk skupin v 70. in 80. le-
tih (Bohemian Rhapsody, 1 Want to Break Free, We are the Champions in Bar-
celona v duetu z Montserrat Caballe).
DMS
V Skorbi prva
zasebna trgovina
Nova trgovina pri Zupaničevih v
Skorbi 19 je dobro založena.
(foto: M. Ozmec.)
Konec minulega tedna, v pe-
tek, 22. novembra, so dobili prvo
živilsko trgovino tudi v Skorbi
pri Hajdini. Marjana in Vlado
Zupanič sta že pred kratkim
ustanovila podjetje Sinhron, v
okviru katerega sta si v pritličnih
prostorih svojega doma v Skorbi
19 uredila lično prodajalno z ži-
vili. Tako so odslej krajanom
Skorbe vsak dan na voljo svež
kruh, delikatese, pijače, sadje in
zelenjava. Naprodaj je tudi ne-
kaj drobne potrošne galanterije
oziroma potrebščin za vsakodne-
vno rabo. Skratka po manjše na-
kupe odslej ne bo treba več v me-
sto. Kupcem nudijo tudi nekaj
ugodnosti. Med njimi je 5-odsto-
tni popust pri gotovinskih naku-
pih živil v vrednosti nad 800 to-
larjev.
Trgovina v Skorbi je odprta
vsak dan: med tednom od 7.30
do 19. ure, ob sobotah od 7.30
do 16. ure, ob nedeljah pa od
7.30 do 13. ure. Poleg živil lahko
pri njih kupujete tudi krmila za
živino, vsak četrtek pa boste od-
slej tudi v Skorbi lahko kupili
novi Tednik.	-OM
TEDNIK - november 1991
OGLASI IN OBJAVE - 15
RAZSTAVA ZVEZE DRUŠTEV SLEPIH IN SLABOVIDNIH
»Edina tema, ki obstaja, je neznan ie..,«
v kletnih prostorih ptujskega gledališča so v ponedeljek popoldan odprli ra/.sta\o /.\eze dru-
štev slepih in slabovidnih Slovenije ob 71-letnici organiziranega delovanja slepih na Slovenskem.
Prvo društvo slepih je bilo ustanovljeno oktobra 1920. leta. davni pobudnik je bil Franc Dolinar.
Zveza društev slepih in slabovidnih Slove-
nije danes v glavnem uresničuje specialne so-
cialne programe, kot so: izdelava knjig, učbe-
nikov in časopisov v Braillovi pisavi in zvo-
čni tehniki, oskrba slepih in slabovidnih s
tehničnimi pripomočki, ki jih potrebujejo pri
delu in v vsakdanjem življenju, športno-re-
kreativna in druga dejavnost, ki jo izvajajo
tudi v medobčinskih društvih. Ta delujejo v
Celju, Kopru, Kranju, Ljubljani, Mariboru,
Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in
v Ptuju jih je 200.
Cilj delovanja Zveze društev slepih in sla-
bovidnih Slovenije je polnopravno vključeva-
nje slepih in slabovidnih v normalno življe-
nje in delo. Zato po najboljših močeh sodelu-
jejo z vsemi družbenimi institucijami, ki lah-
ko pomagajo prizadetim na vidu.
Javnost zelo malo ve o dejavnosti slepih in
slabovidnih, zato je Zveza pripravila razsta-
vo, s katero želi opozoriti, da so prizadeti na
vidu enakopravni člani te družbe. Hubert
Verdnik, predsednik Zveze društev slepih in
slabovidnih Slovenije, je ob otvoritvi razsta-
ve med drugim povedal: »Slepota ni usmilje-
nja vredno dejstvo, ampak mehanična okvara,
zaradi katere nekaterih stvari ne moremo na-
rediti, zato potrebujemo nekatere pripomočke
Javnost zelo malo ve o našem življenju in de-
lu, zato nas potiska na obrobje. Z razstavami
in drugimi dejavnostmi jo skušamo osveščati.
Prepričan sem, da bo Ptuj z bogato kulturno-
/godo\insko dediščino to tudi dokazal z obi-
skom razstave. Želimo, da si jo ogleda čim šir-
ši krog občanov.«
Na razstavi je govorila tudi članica ptuj-
skega izvršnega sveta, odgovorna za zdrav-
stvo in socialno varstvo, Silva Čerček. Med
drugim se je zavzela, da bi pričujoča razstava
prispevala k humanizaciji odnosov v naši
družbi. Simona Pleteršek in Maksim Mohor-
ko iz ptujske kmetijske šole sta otvoritveno
slovesnost obogatila s predstavitvijo pesmi
glasnika naših krajev Toneta Kuntnerja. V
imenu medobčinskega društva slepih in sla-
bovidnih je prireditev vodila častna članica
Silva Brodnjak.
Razstava Zveze društev slepih in slabovid-
nih Slovenije bo na ogled do 29. novembra,
v.sak dan od 10. do 17. ure. Njen moto je:
»Edina tema, ki obstaja, je neznanje«.
MG
Semenarna je za
sodelovanje
kakih deset let bo tega, ko je začela pospeševalna služba uvajati
pridelovanje kumaric za vlaganje. Takrat je bilo med ljudmi precej ne-
zaupanja; precej prepričevanja in dokazovanja je bilo potrebno, da je
pridelovanje doseglo sedanji obseg, kljub temu da je medtem živilska
industrija » Ptuju propadla, teče pridelava naprej in danes si ob izkupič-
ku mnogi manejo roke.
Morda bo nekaj podobnega s
semenarsko proizvodnjo. Skupi-
na pri Sekretariatu za kmetijstvo,
ki ima nalogo najti primerne vire
zaslužka za demografsko ogrože-
na območja, je prišla na idejo, da
bi pričeli širiti pridelavo semena.
Tudi zaradi tega, ker je bila ta
pridelava nekoč pri nas že dokaj
razvita. Pobuda je naletela na
ugoden odziv pri ljubljanski Se-
menarni in predstavniki tega
podjetja so se že dvakrat mudili
v Ptuju. Referent za varstvo in
urejanje kmetijskih zemljišč in
vodja omenjene skupine inženir
Franc Ranfl je v zvezi s tem po-
vedal: »S Semenarno smo se do-
govorili, da bomo v začetku po-
skusili z vzorčno proizvodnjo,
pozneje pa bi se lahko dejavnost
razširila in postala dohodkovno
zelo zanimiva. Pri uvajanju pri-
delave bo sodelovala kmetijska
svetovalna služba, ki bo pomaga-
la z informacijami in nasveti. Se-
menarna je obljubila potrebno
strokovno gradivo z vzorčno po-
godbo, da bomo videli, kako so
urejeni odnosi med pridelovalci
in podjetjem.«
Na območju ptujske občine bi
lahko pridelovali semena na po-
dročju zelenjadarstva, cvetja,
trav, detelj in yrste drugih kme-
tijskih kultur. V primeru, da bi se
pridelovanje razširilo, bi Seme-
narna na tem območju zaposlila
strokovnjaka specialista.
Del semenarske proizvodnje
bi lahko razvili na območju Ha-
loz in Slovenskih goric, pred-
vsem pridelavo semena kultur, ki
morajo biti zaradi možnosti ne-
kontroliranega opraševanja na
posebnih, izoliranih lokacijah.
Seme nekaterih kultur se lahko
prideluje na malih površinah,
druge, predvsem detelje pa zah-
tevajo večje površine.
Bodoče pridelovalce bo naj-
bolj zanimalo, kakšne so možno-
sti zaslužka. O tem sicer ni kon-
kretnih podatkov, predstavniki
Semenarne pa so na pogovorih v
Ptuju povedali, da je bruto zaslu-
žek s pridelovanjem semena vsaj
dvakrat tolikšen kot pri merkan-
tilni proizvodnji.
Že prihodnjo pomlad naj bi v
ptujski občini posejali prve povr-
šine in pričeli poskusno pridelo-
vanje semena. Po predvidevanjih
naj bi se ta kmetijska dejavnost
razširila v dveh do treh letih.
JB
Traktor — nevaren
sopotnik v prometu
Na magistralni cesti Ormož—Ptuj je vse gostejši promet zaradi
mednarodnega mejnega prehoda v Središču ob Dravi, predvsem v je-
senskem času pa je veliko traktorjev, ki postajajo vse bolj nevarni so-
potniki. Pa ne toliko zaradi počasne vožnje, bolj zaradi neprimerne
opremljenosti. Veliko se jih vozi brez registracije, dogodi pa se tudi,
da traktorist v prvem večernem mraku nakaže smer vožnje z roko,
voznik drugega vozila pa ga vidi ali pa ne. Težave so tudi, ker za vola-
nom pogosto sedijo otroci, ki jih skrbni starši zaradi prometa na tej
cesti ne bi pustili niti na kolo.
Zaradi omenjenih vzrokov je Svet za preventivo in vzgojo v cest-
nem prometu občine Ormož skupaj s tamkajšnjo policijo in mehani-
čnimi delavnicami Jeruzalem izvedel na območju občine akcijo
»Traktor in varnost — tehnična brezhibnost traktorja«. V akciji so za-
ustavili 22 traktorjev. Ugotovitve so bile porazne. Kar 82 odstotkov
pregledanih vozil ni bilo tehnično brezhibnih. Največ napak so ugo-
tovili na sprednjih pnevmatikah in zavornih lučeh ter na smernikih in
sprednjih pnevmatikah priklopnih vozil. Pri pregledih so ugotovili,
da vozniki traktorjev nimajo prometnih dovoljenj, da o registacijah
ne govorimo.
Komisija, ki se je ukvarjala s pregledom tehnične brezhibnosti trak-
torjev, predlaga, da traktorje v vsem izenačimo z drugimi motornimi
vozili, od obveznih tehničnih pregledov, plačevanja cestnih pristojbin
do obveznega zavarovanja.	vida Topolovec
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Štefica Pavič, Macelj D. 28,
Durmanec — Tino; Suzana Jan-
žekovič, Zamušani 21/b, Goriš-
nica — Ervina; Mateja Žinko,
Hardek 14, Ormož — deklico;
Anica Matoc, Kajuhova 11, Ki-
dričevo — Dina; Suzana Lebar,
Praprotnikova 5, Ptuj — Nejca;
Jelka Jurgec, Ptuj, Ul. 5. prekom.
br. 1 — deklico; Marica Repič,
Vitomarci 23 — deklico; Ivica
Notersberg, Turški Vrh 56, Zavrč
— dečka; Alojzija Težak, Hum
14, Ormož — Tamaro; Nada
Kajzer, Strajna 17, Podlehnik —
dečka; Irena Lorenčič, Vitomarci
40 — deklico.
POROKE-PTUJ: Konrad
Svenšek in Irena Jelen, Ptuj,
Kvedrova ulica 2; Marjan Hor-
vat, Pobrežje 31, in Anica Korez,
Sitež 45; Franci Kuri in Slavica
Marčič, Janežovci 3; Franc Me-
znarič, Stojnci 86, in Bojana
Kvar, Stojnci 138/a.
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za
radijsko in časopisno dejavnost
RADIO-TEDNIK PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di-
rektor in glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože
Šmigoc (pomočnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Štefan
Pušnik (tehnični urednik), Jože
Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik,
Darja Lukman, Martin Ozmec,
Vida Topolovec, Nataša Vodu-
šek in Milena Zupanič (novinar-
ji).
PROPAGANDA: Ollver Težak.
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raiče-
va 6, 62250 Ptuj, p. p. 99; tel.
(062) 771-226; faks (062)
771-223.
Celoletna naročnina 1.250,00 to-
larjev, za tujino 2.450,00 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri SDK Ptuj:
52400-603-31023.
Tisk: GZP Mariborski tisk Mari-
bor.
Oproščen prometnega davka po
obvestilu Izvršnega sveta Skup-
ščine Republike Slovenije števil-
ka 3132 z dne 28. 2. 1991.
&JBM—fefr^^ate^ lM lllllll
Kulturni križemkražem
SLOVENSKA BISTRICA •
Danes oh 17. uri se bo v prosto-
rih Matične knjižnice dr. Josipa
Vošnjaka predstavil z najnovej-
šim humorističnim romanom
DOKLER SEM ŽIV. NISEM
MRTEV pisatelj Janez Švajncer
iz Maribora.
ŠTATENBERG • 29. novem-
bra ob 18. uri ho v razstavnem
prostoru dvorca Štatenherg
odprta etnološka razstava iz
okolice Makol.
PTUJ • V viteški dvorani
grada je bila v torek predstavitev
knjižice dr. Ive Curk PTUJ STA-
RIH DOB. ki je izšla v zbirki
vodnikov Založbe Obzorja Mari-
bor.
PTUJ • V sredo. 4. decem-
bra. ob 19.30 uri ho v viteški
dvorani gradu koncert baročnih
sonat za trio. Izvajal jih ho Ra-
movš Consort na avtentičnih in-
strumentih.
Ob povodnji še
številni plazovi
čeprav so se vode reke Dravinje, ki
se je v letošnjem letu že osemkrat ra-
zlila iz svoje struge, umirile, so bile
kmetijske površine v slovenjebistriški
občini (685 ha) skoraj teden dni pod
vodo. Po prvi oceni znaša škoda na
kmetijskih površinah 800.000 tolar-
jev. Na cestah škode še niso ocenili.
precejšnja pa je ravno v Dravinjski
dolini na cestah Strug—Varoš, kjer je
delno udrta, in Varoš—Dežno. Na ve-
čini cest je voda uničila tudi bankine
in naredila velike zajede, ki bodo po-
kazale svoje zobe na spomlad. Visoke
in obilne vode so razmajale mostove;
škodo na tem področju bodo ocenili,
ko se bo stanje vode, predvsem Dra-
vinje, umirilo.
»V občini smo v ponedeljek evidenti-
rali 18 plazov, vsi so velikih razsežno-
sti in povzročajo veliko škode, devet jih
ogroža stanovanjske hiše. Najhuje je
na območju krajevne skupnosti Lapor-
je, kjer je v vaseh Hošnica in Vrhole
sedem plazov, prišlo pa je do razpok
nekaj metrov pred stanovanjskimi hiša-
mi. V oplotniški krajevni skupnosti so
štirje plazovi (v Okoški in Lačni gori
ter Malhorni), štirje so tudi v makolski
krajevni skupnosti v vasi Stanovsko.
Na območju Zgornje Polskave sta bila
dva plazova v vasi Gabrnik, kjer sta
ogroženi počitniška hišica in stano-
vanjska hiša pod njo. En plaz je tudi v
Poljčanah, kjer je prav tako ogrožena
stanovanjska hiša,« je povedal pred-
sednik slovenjebistriškega izvršnega
sveta Maks Hohler.
Zaradi številnih poplav v Dravinj-
ski dolini je prekipelo kmetom, ki
imajo svoja polja na tem območju.
SVETOPISEMSKI SEMINAR
Humanitarna organizacija ADRA — Ad-
ventistična radodarnost je pripravila sveto-
pisemski seminar za širšo javnost, ki ga vo-
dijo pastorja Janez Borse in Mihael Vistič
ter profesor Pavel Repnik iz Ljubljane. Se-
minar bo do konca decembra vsak ponede-
ljek, torek, petek in soboto v Narodnem do-
mu v Ptuju ob 17. uri.
Ali bo Ljubljana končno doumela, da
je potrebno Dravinjsko dolino reguli-
rati in površine sanirati? To so dou-
meli že v rajnki Avstro-Ogrski, saj so
imeli že pred prvo vojno zakoličeno
strugo Dravinje, od takrat pa je mini-
lo že skoraj osemdeset let. V Ljublja-
ni sicer obljubljajo, vprašanje pa je.
ali bo iz teh obljub tudi kakšna korist
v od vseh pozabljeni dolini.
Vida Topolovec
Foto: S. Bebre
Razlita Dravinja pri Studenicah.
Letošnja razstava malih živali je bila za obiskovalce prava paša za oči.
(Foto: M. Ozmec)
Razstava malih zivali
najboljša doslej
Razstava malih živali, ki je potekala od petka, 22., do vključno
nedelje, 24. novembra, v športni dvorani Mladika v Ptuju je bila zago-
tovo ena najboljših, pa tudi najbolje obiskanih doslej. Ocenjujejo, da
si je več kot 450 razstavljenih živali ogledalo čez 5000 obiskovalcev,
največ otrok.
42 prizadevnih članov ptujskega Društva gojiteljev malih živali
seje tokrat zares potrudilo. Razstavili so 141 kuncev 17 različnih pa-
sem in 23 barv. Strokovna komisija je v prvem delu ocenjevalne raz-
stave prisodila 15 kuncem nazive šampion. Med razstavljenimi 200
golobi je bilo 15 različnih pasem 38 barv. Kar 26 jih je prejelo naziv
šampion- Razstavljenih je bilo tudi 72 primerkov perutnine 20 razli-
čnih pasem in 24 barv. Naziv šampion si je priborilo 9 živali.
Poleg tega so bile razstavljene še koze, nutrije, morski prašički
ter v soboto in nedeljo še nekaj sobnih ptic. K uspehu razstave so pri-
spevala svoj delež tudi nekatera podjetja in zasebniki, za kar so orga-
nizatorji iskreno hvaležni. Zahvaljujejo pa se tudi Športni zvezi obči-
ne Ptuj.
Z OPLOM PREHITRO V OVI-
NEK
Okoli polnoči se je v noči s
torka na sredo od Lenarta proti
Tratam peljal z Oplom manto
Albert Reber. Zunaj Zgornjih
Žerjavcev je verjetno s preveliko
hitrostjo zapeljal v levi ovinek,
zato ga je zaneslo na bankino.
Po njej je drse! še dobrih 70 me-
trov, medtem je avto obrnilo na
streho in zopet na kolesa, ko je
obstal. Voznik Reber je bil pri
tem hudo ranjen in so ga prepe-
ljali v mariborsko bolnišnico.
ZADELA V PEŠCA
Ljudmila Ules iz Slovenje vasi
41 se je v petek, 22. novembra,
ob pol šestih zjutraj peljala z
osebnim avtomobilom v Mari-
bor. Pri križišču Ptujske ceste s
Panonsko ulico je pred njo pre-
čkal cesto, in to kljub rdeči luči,
Stanislav Zelenik iz Panonske 2
v Mariboru. Ulesova je neprevid-
nega pešca zbila po cestišču in
hudo ranjenega so prepeljali v
mariborsko bolnišnico.
KOLESAR OBLEŽAL MRTEV
Po regionalni cesti od Središča
o^b Dravi proti Ormožu se je v
petek, 22. novembra, ob 18.55
peljal z osebnim avtomobilom
Miran Krajnc iz Grab 13 a, KS
Središče. Na neosvetljenem delu
ceste v Središču je dohitel kole-
sarja 69-letnega Franja Bratkovi-
ča iz Središča, ki je vozil neosvet-
ljeno kolo. To je bil najbrž vzrok,
da je Miran Krajnc kolesarja
prepozno opazil in začel tesno
prehitevati, zato je s sprednjim
desnim delom zadel kolesarja, ki
ga je vrglo na pokrov motorja, z
glavo je udaril v rob avtomobil-
ske strehe in padel na cesto, kjer
je obležal mrtev.
TRAKTOR ZDRSNIL PO STR-
MINI
V soboto, 23. novembra, do-
poldne je Jože Pislak iz Starega
Grada, KS Makole, s traktorjem
vlačil hlodovino iz gozda. Z ne-
registriranim traktorjem znamke
universale in s pomočjo vitla je
vlačil hlode do gozdnega cestiš-
ča. Ko je tako privlekel hlod po
strmem pobočju navzgor, je ho-
tel traktor vzvratno obrniti. Zara-
di razmočene zemlje in snega je
začel traktor drseti po strmini.
Po 40 metrih drsenja se je traktor
prevrnil in se še okoli 120 metrov
prevračal po strmini ter obmiro-
val v grmovju. Med prevrača-
njem je Jože Pislak padel s trak-
torja in se hudo ranil, prepeljali
so ga v mariborsko bolnišnico.
FF