&t. 32. V Gorici, v sredo dne 20. aprila 1904 Tečaj XXXIV. Ishajft dvakrat »a teden, is tioer v sredo in tebote ob 11. ari predpoldne ter stane z Isrednimi prilogami ter a .Kažipotom* ob novem letu vred po polti prejemana ali t Gorioi na dom poliljana: Vaa leto.......13 K «0 h, ali gld. 660 pol leta ......... 6 , 60 , . , 3-30 oetrtleta.......3 , 40 . , , 170 Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici tr. 7. v Gorici t »GoriJE Tiakarni* A. GabrSSek vsak dan od 8. ure sjutraj do 6. sveder; ob nedeljah pa od 9. do It. ure. Na aareitta bres depeslaae narebria« ie ne eslraae. Oglasi la paalaat«« seraflunijo po petH-vratak*--Se tiskano 1-krat 6 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vaaka vrata. Veolrat po pogodbi. — Večje 5rke po prostora. — Reklame in. 3pisj v uredniikem delu 15 kr. vrsta.— Za obliko io vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Tae sa omiko, svobodo In napredek U Dr. K. Lavrit. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi Bt. 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. diipoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravniitvo so nahaja v Gosposki ulici it 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naroinino In oglase je plaeatl ioeo Gorica. Dopisi a«J se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, leFimaoije in druge reci, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnlltva. ______ „PBIMOREC" fshaja neodvisno od «So5e> vsak petek in stans vse leto 3 K 20 h ali gld. 1*60. «Sooa» In «Primoreo»ae prodajata v Goriol^rto^ bakarni Sohvrars v Šolski ulioi «n Jellersitt v Nunski ulioi; — v Trstu v tobakarni Lavrenčio na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. TfUfon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. GabrSSek (odgov. Iv. Meijavec) tiska in zal. jostra uh *!" i. Dve slruji sta med katoliško duhovščino, jedna je velika, druga je majhna. Velika struja leti za visokimi cilji, postaviti moč cerkve zopet na isto stališče, kakorlno je zavzemala v srednjem reku, ko so trepetali pred njo vladarji ter hodili v Ka-noso, stremi za tem, da si pridobi klerus splošno nadvlado nad drugimi sloji človeške družbe ter isti diktira pravec v vsem javnem in zasebnem življenju. Velika je ta struja in dosegla je že v tej in oni deželi bogate vspehe, vspehe, katere smatra pač ona za vspehe, ki so pa v istimi nevspehi, Pyrrhove zmage, kajti ako pojde tako naprej z onimi vspehi, mora priti — krah. Kar se pridobi s stabimi sredstvi, kakorinih se izogiba poštenjak, to ni trajno, to blisci in slepi le nekaj časa, potem pa se spozna pravo vrednost te biesCobe, in katastrofa je tu. Proti katastrofi derejo vsi.tisti, ki na znane ostudne naCine hlepijo potom cerkve le po posvetni oblasti, le po zunanji komandi nad masami ljudstva, ter vse tisto, kar jim je dano na razpolago, vponbljajo le v take namene. Pozabljajo na pravi poklic cerkve, pozabljajo na svoj pravi poklic, pozabljajo na Kristusa, ki je rekel: Moje kraljestvo ni od tega sveta —• ter se pehajo le za posvetno oblastjo in za posvetuirn bligom. Vse funkcije, ves sijaj cerkve, ves nastop katoliške duhovščine naj ima poseben pomen, tako zahteva tista velika struja, ki ima zapisano na svojem praporu politiko. Ta politika katoliške cerkve naj pomaga vezali na njo široke mase v vsem, prav v vsem, ter nadeti duhovniku sijaj nadčloveka, kar se že tako ne čuti vzvišenega nad drugimi Zemljani. Taka je velika struja. Proti njej stoji manjša struja. Š* se dobijo, tudi med Slovenci, dobri duhovniki, ki so res duhovniki v pravem pomenu besede, ki spotnjr':ajo svoje dolžnosti« dajejo lepe vzglede, pridigujejo v smislu besed Zve-liearjevih, nastopajo povsodi kot pravi Kri-stu«ovi namestniki, tolažijo bolnike in potrte dvigajo. Take ljubi ljudstvo, in kadar ležejo v hladni grob, zaslužni, dokončavli svoje delo bogoljuboo in ljudstvu in veri v hasek, tedaj se utrinjajo nad njihovimi grobovi ljudske solze, ljudsko srce pa jih ohranja v spominu; starega deda in staro mamico čuješ pripovedovati, kako je bil dober oni že davno umrli duhovnik, in pri tem takisto pomenljivo namigne, kako pa je dandanašnji. Še se dobijo dobri duhovniki, ali malo jih je, malo, strašno melo — bele vrane med črnimi krokarji. Ta mala struja hrepeni po tem, da naj se po čistih Kristusovih naukih veže človeka na cerkev, duhovnik naj ne velja za strastnega političnega pristaša, marveč naj bo duhovni voditelj teh in onih, naj živi le svojemu pravemu poklicu. Ta struja je mala, kar kaže, da je vse drugo krenilo na napačna pota. ki niso cerkvi v hasek in ne vgledu duhovščine. S terorizmom in zlorabo vere pridobljeno stališče sloni na trhli podlagi, le s silo se drži mase skupaj, — in ko pride zadostni odpor, pa bo katastrofa tu. Ta mila struja hoče poživiti katoliško življenje, hoče uplivati na duševno Življenje ter vcepiti v ljudstvo vzvišene Kristusove nauke, ki morejo roditi le dober sad, nič slabega. Tej mali struji pripada tudi libeliski župnik Anton V o g r i n e c. Njegovo knjigo, ki nosi znamenit naslov »Nostra maxima culpa 1", smo že omenili ter priobčili iz nje kratek posnetek, ali tu pa se hočemo poba-viti nekoliko podrobneje ž njo ter pokazati, kaj hoče Vogrinec. Plemenit, nevslraSen in pa o svoji stvari popolnoma prepričan mož mora biti koroški župnik Vogrinec, da se je vzdignil v današnjih razburkanih časih, ko se valovi cerkvene politike visoko dvigajo ter rodi klerikalizem obile sadove, ter je odkritosrčno povedal svoje mnenje in razkril svoje nazore, iz katerih se da spoznati, da mož čuti, kako je cerkev kot duhovna mati kristjanov zapuščena ter kako se dela iz nje le politika ter se vporablja le v posebne namene duhovščine. V omenjeni knjigi dokazuje Vogrinec, da krivda na žalostnem pojavu, da čislanje katoliške cerkve in njenih naukov pri ljudeh gine vedno bolj in ».'olj, ter da se posledice tega vedno bolj kažejo v kultur* nem življenju iste, zadeva v glavnem one, ki so poklicani izvajati Kristusov ukaz: Pojdite v »vet in učite vse narode! — to je duhovščino. Ne zadeva jo krivda v tem smislu, kakor da ona ni izpolnjevala prevzetih dolZ- i nostij poklica, marveč v toliko, ker ni dobila poti, da bi se ločila od sistema, kateri mu ¦ diktira sredstva, katera ne obljubljajo nika-kega vBpeha pri izvrševanju dolžnostij. Le politika jim roji po glavi, zato pn pravi Vogrinec, da si skoro ne upa več v izvestne duhovske kroge, ki smatrajo politiko za edino rešilno sredstvo cerkve ter kjer treba zavžiti marsikatero grenčico radi svojega zadržanja. Vogrinec pravi, da se je vedno trudil, delati in živeti kakor duhovnik, ali kljubu temu ga predstavljajo celo taki, ki imajo najmanj pravice, za izdajalca tako zvanega klerikalizma. ,Nič ne stori* se glasi nota. Že po tem, kar je tu povedano, je jasno, da so padli po njem, kakor je zagledala njegova znamenita knjiga beli dan. Klerikalci se bojijo luči, sinovi teme trepečejo pred ogrevajočimi žarki resnice, strah jih obletava, kadar slišijo glasove, ki zadevajo nje v meso in kri — zato pa so udarili slovenski jezuitje po njem, ki hoče cerkvi dobro, ki ne odobrava zlorabe vere in cerkve v politične svrhe, ki pogumno pravi, da smer, po kateri sedaj hodijo, ni prava ter da ne vede v cerkev, ampak iz nje; padli so po njem vsi Usti, ki hočejo biti duhovniki le za to, a& komodno živijo, iztiskajo iz ljudstva denar ter ga poneumnujejo, pa politiko uganjajo, padli so po njem listi, ki se držijo jako nemoralnega načela: Ne glej me, kaj delam, poslušaj me, kaj učim! Resni ljudje pa vse drugače vpoStevajo glasove .preroka iz Libelič", kakor ironizuje puhli .Slovenec' moža dobrega srca in dobrih mislij, ki je dvignil roko pa potrkal na prsi duhovščine ter zaklieal, da se daleč okoli čuje: ,Nostra mnjcima culpa!" Slovanski priimki plemenitaiev grofije Goriiko-Graiiiiaiske. (Dalje.) Gradišče ob Soči. (Dalje.) Ivan p. Mulak (Mulach). Leta 1752. Muiak je bil poročnik v polku Wallis, Franc Jakob pl. Šustek (Schusteckh.) Šustek je bil stotnik v polku Bethlen. L. 1755. Gilbert pl. Dular (Duller). Leta 1755. Dular je bil oberstlajtnant v polku Bethlen. Fran pl. Bogoriszkv. Leta 1756. Je bil nadporočnik v polku Bethlen. Ivan Krstnik pl. Golob (Gollob). Lota 1762. Žena Golobova je bila rojena Radiev-čičeva. Pavi pl. Mezorana (Mezzorana). V tem priimku Uči najbrže slovanska korenika mazur — Mazorana — Mazuranič! L. 1764. Maksimilijan pl. Polka. Leta 1766. Pelka je bil nadporočnik v polku Puebla. Egidij Božidar Jamar pl. L i b o j e s Leta 1769. Jamar pl. Libojes je bil stotnik v polku Buttler. Žiga Vihteli e pl. Wichtenstein. Leta 1780. Ludovik p). Schivizhofen. Schiviz von Schivizhoffcn se navadno glasi priimek te plemenitaske rodbine. Sicer smo 2e omenili, da je priimek čisto slove jki Žive c, katero ime se nahaja med nami, pogosto na Krasu. Ludovik pl. Schivizhoffen je bil c. kr. okrožni sodnik (Kreisrichter) v Cervinjanu. Leta 1841. se mu je rodil v Gradišču sin Evgcn Jakob Natal. Za botra je bil conte Panigaj, opat v Škodovaki, nadomestoval ga je Anton grof Colloredo, botra je bila po-sestnica Marija Sedmak. Sama slovenska imena. Panigaj zveni brez dvoma skozi in skozi slovensko, o grofih Colloredo pa smo že povedali, da so Kolovrati. Ajdovščina. Ivan Marija pl. Rode-schini. V priimku je korenika R o d e ž (Ro-dež v Plaveh!) h kateri je prišel laški prirastek, da se sliši priimek laško. Rodeš-kini se nahajajo 7 Ajdovščini leta 1749. Ivan Marija pl. Kuss. Kus — Kos. Žena je bila rojena T u d o r o vi č. Za botro hčerki I. 1792. je bila Karolina grofica E iling, rojena S a u r a u (Zavrov — Zavrl.) Ivan Kellarzik pl. Sternhof. Leta 1852. KelaHk je bil c. kr. davčni kontrolor. Sv. Križ na Vipavskem. Anton pl. Zweckenburg. V tem Zwe-ckenburgu tiči brez dvoma slovenski G v e k, G vek o v grad. Ta priimek nahajamo v Trije mušketirji. Napisal Alexandre Dtinias, Drugr! del. <«*Y••> Tu jo naenkrat obide jedna onih mislij, ki se porajajo le v Ženijalnih ljudeh pri velikih preobratih, v poslednjih trenotkih, ki imajo odločevati o sreči nji-j novega življenja ali o njihovem življenju. i Besede »svojo navadno masno molitev,« in pogled, s katerim se je ozrla v Feltona, jej res pokažejo j vso važnost odgovora, katerega mu mora dati. Toda z ono brzo razumnostjo, ki jej je bila lastna, jej pridejo na ustnice Čisto določno sestavljene j besede odgovora: »Jaz !« reče z izrazom zaničevanja, ki je bilo popolnoma jednako zaničevanju, katero je opazila v glasu mladega častnika, »jaz, gospod! Moja masna molitev! Lord Winter, ta pokvarjeni katoličan, ve pač dobro, da ne pripadam njegovi veri, in mi hoče samo nastaviti zanj ko.« »In kateri veri pripadate, madame?« vpraša Fel-ton z začudenjem, katerega ne more kljub svojemu samozatajevanju popolnoma prikriti. »To povem oni dan,« vsklikne miladv s hlinjeno razvnetostjo, »ko dovolj pretrpim za svojo vero.t Feltonov pogled pokaže miladv, koliko je pridobila pri njem s tem jednim stavkom. Vendar ostane mladi častnik nem in nepremičen, samo njegov pogled govori. »V rokah svojih sovražnikov sem,« nadaljuje ona z izrazom oduševljenja, ki je bil, kakor je vedela, lasten puritancem. »Prav torej, naj me reši moj Bog ali pa naj me pusti, da poginem zaradi Njega. Prosim vas, izročite lordu Winterju ta odgovor. In kar se tiče te knjige,« nadaljuje, ter pokaže s svojim prstom ritual, toda ne da bi se ga dotaknila, kakor bi se Ibala, da se s tem omaže, »jo lahko zopet vzamete s seboj in rabite za se, kajti najbrže ste v dveh ozirih sokrivec lorda Winterja, sokrivec njegovega prega njanja in sokrivec njegovega krivoverstva.< Felton ne odgovori ničesar, vzame knjigo z onim Čutom gnusa, katerega je pokazal že prej, in se zamišljeno oddalji. Lord Winter pride zvečer ob petih; miladv je imela ves dan časa, da si je napravila načrt svojega vedenja; sprejme ga kakor ženska, ki si je priborila že zopet vse svoje prednosti. »Zdi se mi,« reče baron, sedši na stol nasproti miladv in vprši svoje noge malomarno ob peč, »zdi se mi, da smo vprizorili majhen odpad od vero!« »Kaj menite s tem, gospod?« »S tem menim, da ste izza časa, ko sva se videla zadnjič, menjali svojo vero. Ali ste se omožili morda že tretjič in si vzeli to pot protestanta?« »Govorite jasnejše, milord« odvrne jetnica veli-čanstveno, »kajti vedite, da besede slišim, ali ne razumem jih.« Torej ne morete imeti nikake vere več,« odvrne »Vsekakor se strinja to z vašimi principi bolj,« odvrne miladv hladno. O, vedite, da mi je to Čisto vsejedno.« O, te verske malomarnosti, katero dokazujejo vaša razuzdanost in zločini, bi ne priznali, milord.« »Tako, tako, vi govorite o razuzdanosti, gospa Mesalina, lady Macbeth! Ali sem slabo slišal ali pa ste res zelo nesramna!« »Tako govorite, ker veste, da naju čujejo, gospod,« odvrne miladv hladno, »in ker morete vplivati proti meni na svojega jetničarja in svoje rablje.« »Svojega jetničarja, svoje rablje! Lepo, madame, poetično pričenjate govoriti, in včerajšnja komedija se izpremeni danes v tragedijo. Sicer pa pridete v osmih dnevih na mesto, na katero imate priti, in moje delo bode s tem končano.« »Ničvredno delo, brezbožno delo!« odvrne miladv z razburjenostjo žrtve, ki izziva svojega sodnika. »Pri moji duši,« pravi lord Winter, dvignivšise, »zdi se mi, da ta smešna ženska nori. Bodite le lepo mirna, gospa puritanka, ali pa vas dam vreči v ječo. Vraga, moje špansko vino vam je šlo v glavo, ali ni res? Toda bodite mirna, ta pijanost ni nevarna in ostane brez posledic« In lord Winter odide proklinjaje, kar je bilo v onem času kavalirska navada. Felton je stal res za vrati ter ni preslišal nobene besede vsega tega prizora. Miladv je slutila prav. Da, le pojdi!« reče v mislih svojemu bratu, »po- lord Winter posmehljivo; »to bi mi bilo tudi ljubše.«|sledice so prav nasprotno kmalu pokažejo, toda ti, S?. Križu leta 1754. Botra sta bila kan Krstnik p!. Nernizhoffen pa Marija Ana pl. Nernizhoffen. Neme c -Nernizhoffen. Kamnje. Franc Ksaver pl. Maiti. (Maitli). Priimek zveni slovansko. Leta 1702. do 1827. Med botri nahajamo pl. Božiče, Čuke in Požarele. Kobarid. Jakob pl. Tomažetič (Thomasetig). Leta 1663. se mu je rodil sin Anton. Nadalje nahajamo v Kobaridu pl. Fon-tone, 1. 1635., 1664. in Se kasneje. L o č n i k. Andrej pl. Pesler. Pesler — Peslar. Korenika brez dvoma slovanska. Leta 1623. Maksimilijan Ferdinan pl. Mauri-sperg. Mavri, Maver, Mavric — priimek doma v Brdih. Leta 1710. Josip Anion pl. Jug. (Jich). L. 1770. Ivan pl. Zavornjan. (Savorgnani). Zavreti — zavora — zavornjan. L. 1835. (Pride Se.) Umit ta run Min. Poroku« — Danes se je poročil g. Josip Urbane i C, nadučitelj v Ozeljanu, z g.čno Marijo P a v 1 i n o v o iz Bovca. — čestitamo 1 Smrtna kosa. — Iz Bolca nam je došla v ponedeljek večer brzojavna vest, da je umrl po kratki bolezni tamošnji c. kr. poštar in posestnik g. Alojzij SorC. — Kdorkoli je sel kdaj skozi lepi, prijazni naš Bole, mu je udarile v oči domovanje g. Sorča: na najlepšem kraju na trgu stoji lepa, velika hiša, v kateri je gostilna, pošta, — ondi je bila skoro vsa leta »Narodna Čitalnica", cala desetletja je bilo ondi prvo prenočevališCe. Cesar Franc Josip je prenočil 1. 1882. v njegovi hiši. — Zato je bil pokojni SorC znan na daleč okrog. Pokojnik je bil rodoljuben mož! To ro-doljubje je rodilo dober sad v dobi prvega narodnega probujenja v Bolcu, ker nevarnost ni bila majhna (Se v dobi med 1. 1870— 1880), da bi se Bole ne ponemCil. S pokojnim dekanom Kobalom je bil med ustanovitelji .Narodne Čitalnice". — Zapustil je vdovo brez otrok. Star je bil 50 let. — Naj potiva v miru!. Gospej soprogi pa naše, sozalje! V Gorici je umrl g. G. Cazafura, asistent pri deželni hipotečni banki, prej je služboval na .Montu", star 36 let. Cazafura je doma iz Tolmina. Odbor »Ctorlškega Sokola" je sklenil v svoji zadnji seji, da se smejo udeleževati javnih nastopov v sokolskem kroju samo oni bratje, ki redno obiskujejo v to določene ure redovnih vaj. Skrajni čas je že, da bratje Sokoli sami uvidijo, da je kakor vojaku treba vsakemu društvu, ki nastopa v društveni obleki, znanja redovnih vaj, ker sicer uzoren nastop ni le nemogoč ampak postane zelo lahko smešen. Ker so vsa večja slovenska sokolska društva storila enak sklep, je bil »Goriški Sokol" primoran isto storiti, da bodemo mogli tudi mi med stotinami slovanskih Sokolov, ki se zbero 16., 17. in 18. julija v Ljubljani na vsesokolskem shodu, nastopiti njim jednako uzorno in disciplinirano, da • se bodemo mogli s ponosom Šteti med reprezentante slovanske narodne vojske. Ure, določene za vadbo redovnih vaj, se bodo pravočasno naznanjale po poli, v telovadnici in v .Soči". Ker morejo imponirati javni nastopi le tedaj, če je udeležba velika, prosimo brate Sokole, da si skuSa nabaviti vsak društveno obleko. Odboru se je posrečilo z založnikoma Hedžet in Ko rit ni k doseči, da je dobiti kompletno uniformo za 36 kron, (na delno odplačevanje par kron več.) Kakovost in barva blaga je določena od odbore, ker sicer ne priuirao nikdar ,lo reda. Blago je iz tovarne, ki zalaga vsa češka sokolska društva in se ni bati, da bi bili zopet takoj prisiljeni izbirati si kaj drugega. Vsled tega prosimo tudi ostala primorska sokolska •društva, da si omislijo vse potrebščine pri omenjeni tvrdki, da bodemo neli vsaj primorski sokoli jednak kroj. Kolesarsko društvo .Gorica" je imelo v soboto svoj redni letni občni zbor, katerega se je udeležilo lepo število članov, tako da že mnogo let ni bil občni zbor tako dobro obiskan kakor v soboto. Na občnem zboru so se rešile vse točke dnevnega reda, potem pa so volili odbor, in sicer tako-le: dr. Dr. Treo predsednik, dr. Dorčič podpredsednik, Rud. Drufovka tajnik, Albin Je-retič blagajnik, Anton Pezdič redhik, Nace Saunig podrednik, Jos. Kerševani in N. IvančiČ sta odborniku. Pregledovalcema računov sta izbrana Ant. BreščakinK. Rozina. Društvo napravi v nedeljo 1. maja izlet. Kam, se naznani pravočasno na tablici v kavarni ,Central*. Društvo vabi vse bicikltete k pristopu, ker nudi istim ugodnosti zlasti glede vožnje čez mejo. Nabiralni odsek »Goriškega Se kola" naznanja, da prične v kratkem z nabiranjem doneskov za zastavo, ki se razvije 12. jun. t. 1. ter za neobhodno potrebno telovadno orodje v novih prostorih trgovskega doma. — — Apelujemo na radodar-nost svojih rojakov, da vsak po svoji moči prispeva, da se res kmalu vresniči želja našemu .Sokolu", da si omisli svojo trobojnico ter druge potrebščine. Prispevke je pošiljati nabiralnemu odseku v roke g. I. Meljavec v .Goriški Tiskarni". Več davkoplačevalcev iz kojščanske županlje je podalo na deželni odbor tako-le vlogo: Visoki deželni odbori Anton pl. Reja, župan v Kozani, je vložil predlog, da se revidirajo občinski ra- čuni, ter ustanovi pravilnost občinskega gospodarstva. Ta predlog je stavil na c. kr. namestništvo in na deželni odbor, sklicuje se na neke besede tuk. c. kr. glavarja in dvornega svetnika g. grofa Attems-a, s katerimi bi se mu baje očitala nepravilnost pri računih. Ker so podpisani kot veCji davkoplačevalci in člani starašinstva udeleženi pri tej stvari v toliko, da jim gre za to, da pride resnica na dan, in ker so v stanu dokazati, da se je v marsikaterem slučaju neprevidno gospodarilo ;.n je župan proti volji nekaterih starašin zakrivil nepotrebne pravde in izdatne stroške, kateri dosegajo nekoliko tisoč kron, predlagamo, da se, za slučaj da deželni odbor ugodi prologu župana Antona pl. Reja radi revizije računov, obvestijo občani z javnim razglasom, kedaj se bode vršila revizija, in s pozivom, da naj se vsak občan, kateri ima kaj proti občinskemu računovodstvu in gospodarstvu, oglasi pred dotično komisijo. V Gorici, dne 19. aprila 1904. Slede" podpisi. Streljal i roparskim namenom. — V soboto smo poročili na kratko, da je v petek zvečer streljal 20-letni krojač Franc PregI iz Sv. Lucije na krčmarja in krčma-rico na Prevalih nad Solkanom. O napadu smo izvedeli še te-ie podrobnosti: Pregl je prišel na Prevali v petek dopoludne okoli 9. ure ter se vstavil v gostilni pri Cejevib, kjer je ukazal pijače, potem pa govoril marsikatere reči ter ostal v gostilni do 4. ure popoldne. Potem je šel ter se zopet vrnil čez čas, rekoč da je bil v Grgarju, odkoder pričakuje, da mu prinesejo neke reči. Potem je zopet pil. Nato je prišlo zvečer več delavcev v gostilno, ki so pa odšli okoli 1%, tako da je bil Pregl zopet sam« krčraarjem. Dvp sina krčmarjeva sta šla spat, v kuhinji pa so ostali krčnaar Štefan Cej, njegova žena Josipina, starejša hči 12 let in služkinja. Mati je držala na roki l1/« leta starega otroka ter ga uspavala. Cej je čital neko šolsko knjigo svojih otrok, starejša hči in služkinja sta pa pospravljali in cedili. Pregl je sedel dolgo časa v miru, potem pa planil po koncu ter vprašal krčmarja, kaj čita. Ko mu je ta povedal, je potegnil Pregl revolver iz žepa pa ga nameril na Ceja, ter sprožil. Zadel ga je v desno sence. Da ga ni ranil, je bilo dobro to, ker je imel Cej klobuk na glavi pa sta krajec in debelina klobuka odvzela del moči strela. Seveda je nastal na to krik po hiši, ali Pregl je šel potem na krč-marico, ki se je branila z desno roko. Cej je pograbil Pregla za roko, ki je pa zadel Cejevko v desno roko blizu pregiba ter jo prestrelil. Potem je še vstrelil ter jo zadel za levo uho v vrat. Žena se je onesvestila, Pregl pa se je obrnil proti Ceju, ali ta je zbral svoje moči ter ga vrgel na tla. Tačas pa sta bili tekli deklici po pomoč. K sreči je prišel po cesti v tistem trenotku z vozom Luka Šuligoj iz Čepovana, ki je hitro skočil v go- stilno pogledat, kaj se tam godi. Videl je krčmarja v boju s Preglom na tleh. Hitro ju je ločil ter vzel revolver. Pritekla sta še bližnja krčmarja na Prevalih Lazar in čeme, na kar so zvezali napadalca. Cej, čeprav ranjen, je šel proti Grgarju naznanit vso reč orožnikom. Lazar je pomagal ženi, čeme pa čuval Pregla, ko ga je vprašal, zakaj je storil to, je rekel, da iz obupa. Ko je prišel gosp. postajenačelnik iz Grgarja, je takoj izpra-ševal Pregla, zakaj je storil to. Tudi sedaj je odgovoril Pregl, da iz obupa ter pripovedoval, da je šel prejšnji dan od doma s 140 kronami, katere je imel nesti bratu v Gorico, da odpotuje na Dunaj na vseučilišče vpisat se. Rekel je, da je izgubil po poti ta denar, pa ga ni mogel več najti, Radi tega se je hotel vstreliti, pozneje pa si je premislil ter ko je prišel do Gejeve krčme, sklenil, da usmrti Ceja in ženo ter se polasti denarja v hiši. Takoj na to je orož* " odpeljal Pregla v Gorico v zapore. Lal.»o si je misliti, kako kruto je bil prestrašen brat tega nesrečnega človeka, ki ga je čakal, da pride ter mu prinese denar, da odpotuje. V četrtek je bil napadalec v Gorici ter je govorit z bratom in mu obljubil, da mu prinese denarja, čakal je in čakal, odkod da pride, končno pa je zvedel ta strašni zločin. Drugi dan je šla sodna komisija na Prevali. Cejeva nista nevarno ranjena ter se pozdravita kmalu, le krogljice jima odvzamejo izza kože. Menda sta prišla v Gorico v tako svrho v poned. Cejeva pravita, da sta imela v hiši tačas, ko ju je hotel oropati Pregl, le 16 K. .Popravek". — V zmislu § 19. tisk. zakona zahtevam, da sprejmete v postavnem roku in na postr.mem mestu sledeči popravek : V številki 31. Hala »Seče" z dne 16. t. m. pišete med domačimi in raznimi novicami: »Drugi dvilni pogreb. — Včeraj po-poludne je imel spremljati stolni vikar dr. Pavlica na pokopališče v tukajšnji ženski bolnišnici umrlo 19 letno Justino Ogoretič, katero je zanesla usoda iz Štajerske v tukajšnjo Venerino hišo. Umrla je za jetiko, v bolnišnici je bila od %% jan. t. I. Njene to-varišice so jej darovale venec, ki je bil položen na krsto. Ko je prišel dr. Pavlica, je rekel, da morajo odstraniti venec pa tovari-šice njene ne smejo za pogrebom, drugače se odstrani. Navzoči so protestirali, rimski doktor pa se je obrnil ter peljal domov. Pogreb se je izvršil brez duhovnika. Pripominjamo, da doslej so se taki pogrebi vršili brez ovir ter da je omenjena dekle umrla spravljena z Bogom. Komentar naj si napravi vsak sami" Na to izjavljam: Ni res, da sem jaz rekel, da se mora odstraniti venec pa tova-riSice njene ne smejo za pogrebom, drugače se odstranim, ampak je res, da sem rekel, da se morata odstraniti oba venca, katera je darovala Venerina hiša pa tovarišice njene ne smejo za pogrebom, ker drugače se ho-(D*!Jc v prilogi.) tepec, jih bodeš videl šele, ko bode prepozno, da bi jih odvrnil.« Zopot nastane molk, dve uri mineta; ko prineso večerjo, najdejo milady, opravljajočo molitve, katere se je naučila od starega sluge svojega drugega moža, jednega najstrožjih puritancev. Bila je kakor zamak-nena in zdelo se je, da tega, kar se je vršilo okoli | nje, ni niti opazila. Felton namigne, naj je ne motijo, j in ko je biio vso v redu, od'de z vojaki brez vsakega j šuma. Vedoč, da bi jej mogli prisluškovati, nadaljuje! miladv svoje molitve do konca, in zazdi so jej, da straža pred njenimi vrati več ne koraka z istimi koraki kakor prej in da prisluškuje. Za trenotek ne zahteva več, vstane, sede k mizi, nekoliko je in pije samo vodo. Uro pozneje pridejo zopet, da odneso mizo, toda miladv opazi, da Felton to pot ne spremlja vojakov. Bal se je torej, da bi je ne videl prepogo-stokrat. f Obrne se k steni, da se nasmeje, kajti v tem imehljaju je ležal tolik izraz zmagoslavlja, da bi jo mogel izdati samo ta smehljaj. Nato počaka, da mine še pol ure, in ko v starem gradu vso umolkne, ko je slišati samo še tečno šumenje morja, to neizmerno dihanje Oceana, prične peti s svojim Čistim, zvonkim in tresočim se glasom prvo kitico cerkvene pesmi, ki je bila tedaj pri puritancih zelo priljubljena: »Obrnil si se, Bog, od nas, da se prepričaš, Če smo zvesti, a ti za tem boš tudi isti, ki moči naši palmo podeli.« Ti stihi niso bili baš izborni, ampak zelo pomanjkljivi ; toda kakor jo znano, se puritanci niso ponašali s svojo poezijo. Med petjem je miladv poslušala: straža obstane I pred njenimi vrati kakor izpremenjena v kamen. Miladv na ta način približno spozna, kak upliv je na-j pravilo njeno petje. i Z nepopisljivim ognjem in notranjim Čutstvom nadaljuje svoje petje. Zazdi se jej, kakor bi plavali j glasovi pod oboki in oklepali kakor magičen čar srca' njenih jetničarjev. Toda zdelo se je, da je stražnik vnet katoličan in se je otresel tega čara, kajti zaklical je skozi vrata: »Molčite vendar, madame, vaše petje je tako žalostno kakor ,De profundis', in če mora človek poleg prijetnosti, biti tukaj v garniziji, poslušati še take stvari, pač ni več mogoče vzdržati.« »Tiho!« pravi takoj nato resen glas, in miladv spozna, da govori Felton. »V kake stvari se mešate, predrznež \ Ali vam je bilo dano povelje, braniti tej ženski, da poje? Ne; dano vam je bilo povolje, da jo stražite in, če bi skušala ubežati, ustrelite. Pazit© : če poskusi ubežati, jo usmrtite, toda ne izpreminjajte svojega povelja.« Izraz nepopisne radosti razjasni miladvno obličje; toda ta izraz se je pojavil le za trenotek kakor žar bliska; in ne da bi pokazala, da je cula pogovor, od katerega ni preslišala niti besedice, podeli svojemu glasu ves čar, vso zvočnost in vso zapeljivost, katero jej je podaril vrag, ter nadaljuje: »Za vse soJze pa za vso bedo in za preganjanja bolesti imam mladost, imam molitev in pa Boga, ki bolečine vse poplača.« Ta glas nenavadno zvočnosti, in vzvišene strasti je podelil surovi in neoglajeni poeziji teh cerkvenih pesmij toliko Čara in izrazovitosti, kolikor so jih našli najbolj oduševljoni puritanci le redko v spevih svojih verskih sobratov. Felton je mislil, da čuje peti angelja ki je tolažil tri Izraelce v ognjeni peči. Miladv nadaljuje: »Pravični Bog, ta je močan, in bliža dan se oprošdenjat a če nas vara naša nada, nam vendar še ostane mueeniška smrt.« - Ta kitica, v katero je čarovnica poskušala izliti vso svojo dušo, zmeša srce mladega častnika popolnoma; hlastno odpre vrata, in miladv vidi, kako se prikaže bled kakor vedno, toda žarečih in skoro blo-dečih oči j. »Zakaj pojete tako,« pravi, »in s takim glasom ?« »Oprostite, gospod,« pravi miladv mehko; '»pozabila sem, da moje petje v tej hiši ni običaj. Morda sem užalila vaše versko Čutstvo, toda prisagam vam, da se jo zgodilo nehote. Oprostite ml torej napako, ki je morda velika, toda vsekakor neprostovoljna.« Miladjr je bila v tem trenotku tako lepa, versko oduševljenjo, v katero je bila videti zatopljena, je podelilo njenemu obličju toliko izrazovitosti, da je Felton kakor zaslepljen menil, da vidi angelja, glede ka-tega si je pravkar domneval, da ga sliši. »Da, da,« pravi, »vi vznemirjate, vi razburjate ljudi, ki prebivajo v tem gradu.* In ubogi blaznik ne opazi, da manjka njegovim besedam vsaka zveza, dočim potopi miladv svoje risjo oko v dno njegovega srca. »Molčati hočem,* pravi miladv ter pobesi svoje oči z vso nežnostjo, katero je mogla podeliti svojemu glasu, z vso resignacijo, katero je znala izraziti s svojim vedenjem. »Ne, ne, madame,« pravi Felton; »le pojte, samo bolj tiho, zlasti po noči.« In čute\ da bi napram jetnici ne mogel več pri- Mlin „Srt»" It. 32. t to 20. aprila 1904. Cem podati'prej domov na posvetovanje z ! župnikom in dekanom, ker ne morem za taksne pogrebe sprejemati sam odgovornosti. Ko dobim potrebne informacije, se vrnem, mej tem časom pa da ne smejo mrliča pokopati brez duhovnika, ker je ranjka umrla spravljena z Bogom. K besedam: »Pogreb se je izvršil brez duhovnika* izjavljam,' da se je sprevod izvršil res brez duhovnika, a da se pogreb ni izvršil brez duhovnil.-), ker sem se jaz podal kasneje na grob in sem izvršil vse cerkvene obrede in opravil vse molitve za pokojnico. V Gorici, dne 18. aprila 1904.* Dr. A. Pavlica stolni viktr. Dos t a vek uredinittvaj Dr. A. Pavlica je sel med popravkarje. Zdi se nam, da je storil to nekam prisiljeno, ker reci, ki so uganjali v farovžu pri Veliki cerkvici s pokojnim de Bassa pa potem s tisto nesrečno štajersko punico, to vzbudile v meščanstvu toliko ogorčenja in pa kletvin na naslov nad vse pre Častite duhovščine, da je že treba nekaj storiti, da bi se vsaj malce skrhala ostrina odpora, ki 10 ga prav po nepotrebnem vzročili skrajni neslrpnežt okoli Velike cerkve. Dr. Pavlica je strasten Človek, zategadel pa hoCe kar vse popravili. Saj pravi: ,ni res, da sem rekel, da... pa tovarilice njene ne smejo za pogrebom, ampak res je, da sem rekel, da... pa tovarilice njene ne smejo za pogrebom." Čemu je podobno tako popravljanje ? Tako originalnega popravka se nismo kmalu videli. Kaj misli dr. Pavlica delati konkurenco »Škratu* in »Jezu* ? Vidi se, kako strast zmeša celo doktorja sv. pisma. Tako .popravljanje" tiče naravno v kos,' alt mi je priobcujemo, da vidijo citatelji, kako resnicoljubni so poprav-karjt v trnih talarjih in kako »kunftlno* popravljajo. Radi tega tudi ne verjamemo vsega drugega, kakor da je rekel, da gre domov posvetovat se itd. Morda si je g. doktor tako le mislil. Zapeljal ga je pa broz dvoma do skrajne nepremišljenega koraka vzgled dr. Sedei«, in dr. Pavlica si je mislil: poskusimo, morda »rata* tudi meni, da postanem slaven. Ali »ratalo* ni, pač pa ga je »fratalo*. Radi tega je dobil ukaz, da je Sel kasneje (kedaj? ko je bila že zakopana?) na grob (gotovo, ko je bila že zakopana, ker drugače ne more iti: »na grob*!) ter tam opravil cerkvene obrede in molil za pokojnico. Potem se je vrSil pač tudi pogreb ne le sprevod brez duhovnika! Kaj vse se drzne popravljati dr. P.! Kakor se vidi, je dobil dr. Pavlica dolg nos s svojim neumnim početjem, r6, ga je pač zaslužil; visoka gospoda pri Veliki cerkvi je pač prisiljeno sprevidela, da ne gre kar tako uganjati burke z ljudmi. Iq koncem konca — kaj je pravzaprav popravil dr. Pavlica ? Nič, prav nič, niti črke. Iz njegovega popravka se razvidi, da je res rekel, da *e mora odstraniti venec tovarišic, da ne smejo za pogrebom ter da se drugače odstrani. Peljal se je res domov, torej se je odstranil. Kar se tiče pogreba, da se je izvršil brez duhovna, je tudi res, kajti če je Sel dr. Pavlica .kasneje na grob" izvršit cerkvene obrede in opravit molitve, to vendar ni pogreb 1 Kaj misli cel svet za norca imeti ta rimski doktor 1! —-Vse, kar smo"šh1oT^aH^^ojf-ne»podbit«ri4laige reči, katere utika dr. P. v popravek, pa nas nič ne brigajo; mi se oziramo le na to, kar smo pisali. In ako bi bil popravek posten, bi se omejil tudi le na pisano, bko pa je ta .popravek" le neko zvitarsko skrpucalo, prera-čunjeno na grdo farbanje občinstva. Ali to pot se zvitarju ni posrečilo, ker je »popravek" pt tem dosti razkrinkan t-------------------- Tudi tukajšnji ,11 Gazzettino popolare" je poročal o civilnem pogrebu Ogoretičeve.. Kakor poroča danes, je prišel dr. Pavlica sam v uredništvo ter povedal med drugim, da je Sel drugi dan opravit cerkvene obrede in molit za pokojnico. Iz tega sledi jasno, da se je izvrSil tudi pogreb brez duhovnika. Ali kljubu temu se drzne dr. Pavlica nasproti nam trditi, da se je izvršil pogreb z duhovnikom ter se sklicavati pri tem Se na paragraf 19. tisk. zak. — Nič jih ni sram javno lagati, pa malo spoštovanja do zasonov imajo ti posvečeni fantje! tig. pevke In pevce »pevskega in glasbenega društva* opozarjamo ponovno, naj prihajajo točno in redno k pevskim vajam, ker koncert je pred durmi. Kdor ne bode prihajal redno k vajam, ne bo smel nastopiti pri koncertu. — Jutri v četrtek bo skupna vaja mešanega zbora v »Sokolovi" telovadnici ob 8. uri zvečer. Ker se preskusijo jutri vse točke mešanega zbora, se posebno Se opozarja, da pride vsakdo 5 minut pred določeno uro. Porotno lasedanje v Gorici prične dne 6. julija t. I. Predsednikom je določen dvorni svetnik vit. Defacis, namestnika sta svetnika Schmarda in Zčrrer, Is HovodenJ je izšel zopet dopis v »Gorico*. Prav tak, kakor so bili tisti podli dopisi pred občinskimi volitvami, ki so pa sedaj razveljavljene. Robatost in laž .dičita* te dopise, namen pa je ta: vreči sedanjega župana ter spraviti županstvo v klerikalne kremplje. Jako svit je dopisnik, ko pravi, da ni tam ne liberalcev ne klerikalcev, marveč da gre le za to, da se iztrže občinsko gospodarstvo iz rok nazadnjakov. N6, n6 le počasi! Sedaj noče biti ta dopisnik klerikalec, dasi piše v najsirastnejši klerikalni list, v »Gorico*, ali ako bi zmagal, potem pa bi hitro zabrenkal na »katoliške* strune. Le nikar naj se ne dajo volilci slepiti s takimi limanicami! Dopisnika jezi, ker so volitve razveljavljene, ter pravi, da so provzročiie to neresničnosti županstva. O ti zvijačnik li! — Znano je in jasno smo že pokazali, kako gredo oblasti klerikalcem pri volitvah na roko. Skoro vsi rekursi napred- njakov, dasi še tako podprti, dajajo negativen vspeh — prav se daje navadno le klerikalcem, pa četudi ni prav! Iz tega sledi, da je moral biti rekurz g. Tomšiča in dragov jako imenitno podprt ter da je navajal take reči, da ni bilo drugače nego ugoditi ter razveljaviti volitve. Rekurz je dobljen, kar je dobro znamenje, sedaj morajo biti dobljene še volitvel Le naprej! - ..*______ Vodovodno vprašanje. — V zadnji seji mestnega sveta goriškega so sprejeli ponudbo dunajske trvdke Kurz & C, dapoiSče vodo iz izvirkov Mrzleka za vodovod mesta Gorice. Sprejeli so tudi predlog za imenovanje komisije, katera ima nalog s pomočjo tehnika špecijalista sestaviti načrte in troskov-nike^anrodovode iz vseb onih vod, iz katerih bi bilo mogoče napeljati vodovod v Ga-' rico. Ivrdka Kurz & C. si je nadela nalogo na svoj riziko in nevarnost poiskati vodo iz izvirkov Mrzleka 12 m nad redno višino Soče. Ce ne bo prav tako, ne dobi niti vinarja. Za načrte za napeljavo vodovoda iz raznih voda so določili svoto 30.000 K. Stroškov bo res veliko zopet, toda ali pridemo v doglednem tosu do kakega dobrega rezultata, to pa je jako veliko vprašanje. VI6J1 generalni štab, pod vodstvom artilerijskega generala barona Becka, nastopi 4. maja potovanje po jugu. Generali, kateri se ga udeležijo, se zberejo omenjeni dan v Ljubljani, odkoder odpotujejo v Idrijo, Vipavo, iz Vipave v Gorico, kjer ostanejo 3 dni, od tu pojdejo v Nabrežino in v Trst, odkoder gredo po morju v Istro in Dalmacijo. Do binkostnih praznikov utegne biti to potovanje pri kraju. Vulllcov v tretjem raaredu za ob-ftlnake volitve v Crorlcl je letos 754. »Cor-riere' je priobčil vse po imenu in bivališču. Imen je nad 90% pristno slovenskih, kar kaže, kako puhlo je tisto sklicavanje na »italianita* Gorice! Laški katehet. — Tukajšnji dnevnik »Iz Gazzettino popolare" ima sedaj v delu kateheta na mestnih Šolah, don Nanuta, Pravi o njem, da je kaznoval 12 letno Kornelijo Bravničarjevo v Soli v ulici sv. Ivana tako, da je morala stati za črno tablo nad mesec dnij v njegovih urah, to je dvakrat na tedcu, potem pa da je prepovedal drugim učenkam hoditi z imenovano deklico. Deklic« •bila vsa oplaSena radi tega, osramočen .a končno je izjavila, da ne gre več v tako šolo, nakar jo je res oče, ko je uvidel kate-hetovo tiranstvo, vzel iz šole. »Gaz*.* ga obdelava prav pošteno. Pripominjamo, da je ta Nanut najzagrizenejsi laSki duhovnik v Gorici, ki sploh noče poznati Slovencev!... Pa so lepi gospodje: Sedej, Pavlica, Nanut in tako dalje....... Prav pošteno ga „špilajo*. Stolnpetlndvajset-letnleo, odkar seje ustanovil prvi zavod za gluhoneme, obhajajo danes na Dunaju. S to slavnostjo je združena razstava knjig in predmetov, ki služijo pri poučevanju. Iz Gorice so razstavljena dela pok, ravnatelja tukajšnje gluhonemnice Pavle-tiča pa delo g. Rudeža, učitelja na gluho-nemnici in strokovnjaka v teh rečeh. Vodja Lenardič se udeležuje slovesnosti. Bralno In pevsko društvo na Brjah je sklenilo, da razvije svojo društveno zastavo dne 5. junija t. I. Vsa cenjena društva so naprošena, da bi blagovolila odnesti za isti dan svoje morebitne veselice- ter se mnogobrojno vdeležiti te velike in pr^e take slavnosti na Vipavskem. Slavnostse bo vršila v Kasovljah. Program, ki je jako zanimiv, in druge podrobnosti slede v kratkem. Tramvaj vozi sedaj vsako nedeljo iz JSorice v Solkan pa nazaj. Teh vozov in onih, ki nosijo naslov .servizio^ omnSbus«,se poslužuje obilo ljudij, in lastniki zaslužijo s to vožnjo lepe novce. Zato pa bi bilo tudi prav, da bi bili tisti .omnibusi" taki, da bi bil človek varen, da prinese vse svoje kosti v Gorico. V nedeljo se je v neki taki stari .kareti" tako treslo, da so ljudje mislili, da jih zdajpazdaj kaj zadene ter da ko izstopijo, ne bodo mogli več hoditi. Vse, kar je prav. Popravijo naj tiste vozove, ker drugače naj se pa le sami prevažajo in stresajo iz Gorice v Solkan pa iz Solkana v Gorico. Ne le grabiti — denar se mora pošteno zaslužiti! Dva mesarska konja sta se bila vstavila v petek pred kavarno Gorso, odkoder ju ni bilo mogoče spraviti nikamor, ne nazaj ne naprej, ne na levo ne na desno. Poskusilo se je vse mogoče, ali niti lepa beseda niti bič nista pomagala. Prišel je poleg tudi neki artilerijski častnik, ki je svetoval pustiti konja v miru vsaj četrt ure in pa ljudje, katerih se je bilo nabralo v izobilju, naj se odstranijo. Ali ljudje niso sli proč takoj, konja pa tudi nikamor, Šele čez eno uro ju je bilo mogoče spraviti naprej. Konj so splaSIl v soboto v ulici Dante nekemu tukajšnjemu fijakarju. Divjal je, prišel med kamenje, polomil oje, se odtrgal od voza, potem pa tekel naprej, dokler se ni posrečilo ustaviti ga. Fijakarju in gospodu, ki se je peljal, se ni zgodilo nič posebnega. Obe nogi si je pohabil neki vojak tuk. 47. pespolka, ker je skočil iz Venerine hiše, kamor je ¦ vstop vojakom prepovedan, skozi okno, ko se je bližala patrulja, ki je hotela pogledati, če se nehaj? ; m kak vojak.. Najeli so voz ter ga peljali v vojaško bolnišnico. Bon Sbalchlero oproščen. — Poročali smo pred časom, da je bil izročen don Sbalchiero, ki se je mudil dlje časa, v Gorici, laški sodniji, ker je bil na sumu, da je ponarejal menice. Sodnija v Italiji pa ga je oprostila obtožbe, češ, da se ni dokazala krivda, dasi je zahteval dež. pravdnik obsodbo 41/« leta. Zaprli so 20 letno Adelo Z. iz Trsta, pristojna v Št. Peter ob Soči v Furlanji, ker je na sumu, da je v laškem Vidmu ukradla dva zlata prstana, katera je zastavila nsr »Monlu*. Prijeli so je z ljubčekom vred na držati svojo strogosti, odhiti Felton pri teh besedah iz njene sobe. »Prav ste storili, poročnik,« pravi vojak, »to petje razburja dušo; vendar se jo človek navadi poslušati: njen glas je tako lep!« XXIV. Tretji dan jetni&tva. Felton je prišel; a zdaj je bilo napraviti še jeden korak: mora ga pridržati, ali boljše on mora ostati prostovoljno; in miladv je videla sredstvo, ki naj pripomore do tega, še nejasno. Še jed no je bilo potrebno: da jej bo mogoče govoriti z njim, mora pripraviti njega do govorjenja; kajti miladv je vedela dobro, da je njena največja zapeljivost njen glas, ki je znal navzeti v sebe vse možne izraze, od človeških besed pa do nebeškega jezika. In kljub vsej tej zapeljivosti je bilo možno, da se miladv ponesreči, in sicer je bilo to odvisno od najmanjšega slučaja. Od zdaj naprej je pazila na vsa njegova dejanja, na vse njegove besede, na vse do naj ^."Iprostejšega pogleda njegovih očij, do vsakega gibljeja, do vsakega dihljeja, katerega si je bilo možno razlagati za vzdih. Kratko, Študirala je vse, kar se študira na dobrem gledališkem igralcu, ki je dobil ulogo na polju, katero mu je bilo do tedaj še tuje. Do lorda Winterja je bilo njeno vedenje lažje; tudi je bila izza prejšnjega dneva trdna. V njegovi prisotnosti ostati nema in dostojna, razburiti ga zdajpazdaj z afektirano prezirljivostjo, z zaničljivo besedo, prisiliti ga h grožnjam in nasilnim dejanjem, ki bi tvorila nasprotje z resfgnacijo, katero je kazala ona: to je bil njen načrt. Felton bode to videl: morda, ne poreče ničesar, toda videl bode. Zjutraj pride Felton kakor navadno; toda miladv pusti pripravljati zajutrek, ne da bi ga ogovorila. V trenotku, ko hoče oditi, se jej vzbudi iskra upanja, kajti zazdi se jej, kakor bi jo hotel ogovoriti; toda njegove ustnice se zgibljejo, ne da bi prišel iz njegovih ust kak glas, in premagavši se, obdrži besede, ki so hotele preko njegovih ustnic, v svojem srcu ter odide. Proti poldnevu pride lord Winter. Bil je precej lep zimski dan, in žarek onega bledega angleškega solnca, ki sije, a ne greje, je padal skozi omrežje ječe. Miladv gleda skozi okno in se dela, kakor da ni slišala, da so se odprla vrata. »Ah, ah,« pravi lord Winter, »ko smo končali komedijo in nato tragedijo, igramo zdaj vlogo melanholične Žene.« Jetnica ne odgovori. »Da, da,« nadaljuje lord Winter, »razumem; rada bi bila na tem obrežju svobodna; rada bi plula z dobro ladijo med ladijevji tega smaragdno zelenega morja; rada bi mi pripravila jedno onih* malih zased, katere znate izumiti tako izborno, bodisi na kopnem ali na morju. Potrpljenje, potrpljenje! V štirih dneh vam bode obrežje pristopno, morje odprto, bolj odprto, kakor si bodete želela, kajti v štirih dneh bode Anglija oproščena vaše prisotnosti.« Miladv sklene roke, dvigne svoje lepe oči proti nebu ter reče z angeljsko sladkostjo i v gibanju i v glasu: »Gospod, gospod, odpusti temu možu, kakor mul odpuščam tudi jaz.« »Da, moli, prokleta,« veklikne baron, »tvoja mo- litev je tem plemenitejša, ker si — to ti prisegam — v rekah človeka, ki ti ne odpusti.« In po teh besedah odide. V trenotku, ko prestopi prag, pogleda ona s svojim ostrim pogledom skozi pol odprta vrata ter opazi Feltona, ki stopi hitro na stran, da bi ga ona ne opazila. Takoj pade na kolena in prične moliti. »Moj Bog, moj Bog,« pravi, »ti veš, zaradi kake svete stvari trpim; podeli mi moč, da mi bode mogoče trpeti !* Vrata se J3o odpro. Lepa molilka napravi, kakor da ni nič slišala, i sr nadaljuje s solznim glasom: »Bog maščevalec, Bog dobrotnik! Ali pripustiš, da se vresničijo ostudni načrti tega moža!« Zdaj pa se napravi, kakor da je pravkar začula Feltonove korake, skoči hitro kakor misel kvišku ter zarudi, kakor bi se sramovala, da jo je iznenadil na kolenih. »Molečih ne motim rad, madame,« pravi Felton resno; »rotim vas torej, ne dajte se zaradi mene motiti.« »Kako veste, da sem molila, gospod?« pravi miladv z glasom, ki ga jedušiljok; »motite se, gospod, jaz nisem molila.« »Ali menite, madame,« pravi Felton s svojim navadnim resnim glasom, dasi nekoliko nežnejše, »da se smatram opravičenim,- braniti kakemu bitju, da bi ne pokleknilo pred svojega Stvarnika? Bog me čuvaj tega! Poleg tega je kes za grešnika lepo znamenje! Če je zločinec, skesan pred Bogom, storil še večji pre-grešek, mi je vendar svet.« »Zlooinka, jaz!« pravi miladv s smehljajem, ki bi bil ri*{0roiU angel j a poslednje sodbe. »Zločinka! MoJ Bog, tf veš, 6e sem ali ne! Recite, da sem obso- kolodvoru, ko sta bas hotela odpotovati iz Gorice. Iipred sodnlje. — Furlana Josip Per-vit in Lino Avian iz Ajella sta bila ohto-žena, da sta ukradla z dvorišča Al. DelniSa 6 kokoši in jednega petelina. Previt je dobil 2 meseca zapora, ker je bil že kaznovan radi take tatvine, Avian pa en mesec. Nevaren Lah je bil poklican pred sodnike, 25-letni Vincenc Raveduto iz Salerna v Italiji. Delal je pri podjetništvu Sard-Lenassi pri gradnji nove železnice. Ker je pri delu nekoliko ponesrečil, je dobival podporo od bolniške blagajne pa tudi od podjetništva. Ali ko je ozdravel, se mu ni ljubilo na delo, marveC je hotel livatife nadalje od podpor. Ker se mu to ni dovolilo, je začel groziti, in sicer slugi Pieglu pa blagajniku Alfr. Facca-noni, da mora priti v nesrečo. Ker je bil njegov govor tak, da se je bilo bati, da kaj stori, sta ga imenovana naznanila sodntji, ki mu je prisodila 2 meseca trde ječe, potem pa ga pošljejo domov čez mejo v Italijo. Ukradene kokoši. — Na poti proti pokopališču so ukradli neznani tatovi z dvorišča Ter. Furlan 5 kokoši pa dva petelina. Tatove iščejo. T Batujah priredijo fantje javni ples dne 24. aprila. Svirala bode prvaSka godba. 40.000 kron znaša glavni dobitek sreCk za gorka zatoCiSCa. Opozarjamo, da bodesreCkanje nepreklicno 23. aprila 1904. 7l9li NBMiaiil je po navacU znamenje, ijau«, Munq«R]«, da so prebavKi organi KOlCflBJB, flaVOiOl, pokvarjeni, kar ni smeti mOčilO SrfiflB zanemariti. V odstrani- utripanje, itespaRje, kot pi.ada rflga5kt vddJl VČaSIlfl bmnanje, »Terapelvrelca«, katero tudi zdravniki v jednake svrhe predpisujejo. Rogaški »Styrl*-vrelec« je močneji in se to vodo le perijodično pije. V pojasnilo! Na »Pozor!*, objavljen od tvrdke Saunig <& Dekleva v zadnji -»Soči", izjavljam podpisanec, da sem postal samostojen obrtnik, združen s tvrdko Kerševanl & Cnk v Gorici, s 15. oktobrom 1903. ter od takrat nastopam vedno in povsod le kot tak in no kot pooblaščenec tvrdke Saunig & Dekleva ter sklepam pogodbe le na svoj račun. — Tvrdko §aunig & Dekleva poživljam, naj mi javno dokaže, kedaj sem sklepal pogodbe na njen račun. Josip Icrševani, sodrug tvrdke Kerševaai & Čuk. Zaloga biciklov ,Puch,t iivalmb šfrbjeV za umetno vezenje itd. Gorica, BtTs Csstello Str. 4. (Konec RaStelja.) R&zgled po svetu. Državni ibor se je seSel včeraj. Vlada je predložila cesarsko naredbo o vojaškem kontingentu za tek. leto. Na dnevni red pridejo v kratkem volitve v delegacije pa v kvotno deputacijo. Schonerer je interpeliral zopot enkrat o rabi čeSčine po uradih na Češkem, Sigmund pa glede na Škodo, ki bi nastala v trgovini, ako se uvede popolni nedeljski počitek po postnih in brzojavnih uradih. Biankini je opozarjal na časniske vesti, da se je v sestanku ministrov v Opatiji dosegla ugodnost za uvažanje laškega vina v Avstrijo ter zahteva pojasnil. Slovensko gledališče v LJubljani. — V petek se je vršil v 0Nar. domu* v Ljubljani občni zbor slovenskega gledališča. Zanimiv je bil otvoritveni govor predsednika dr. K. vit. B)eiweisa-Trsteniskega, ki je rekel, da je gledališče zopet v istem položaju, kakor predlansko leto, ko je slo za obstanek. Danes je zopet vprašanje, kaj je treba storiti, da ostane gledališče na isti stopnji, kakor lani. Da je bilo mogoCe ohraniti gledališče, zato se je zahvaliti obe. svetu, ki je v kritičnem trenotku velikodušno dovolil toliko izredne podpo e, da je bilo mogoCe izhajati. Na veCjo subvencijo od strani mestne občine ni misliti. leželni odbor je pa ustavil deželno subvencijo 12.000 K,ker nima od dež. zbora pooblastila, jo dovoliti. S tem je prišlo Dram. društvo v veliko stisko in sedaj je vprašanje, kaj naj se stori. Če se opusti opera, bi gledališče nazadovalo in tudt financijalni vspehi predstav bi postali slabši. Zato bi kazalo, da se ohrani gledališče na isti stopnji kfkorjebilo doslej in poskrbi za odpadlo deželno podporo na drug način nadomestila. Morda bi se to dalo doseči s tem, da bi se zvišale cene lož in nekih sedežev ter da bi se gledališko društvo bolj poživilo. O društvenem delovanju v rainolem letu je poročal tajnik g. dr. Novak. Uprizorilo se je Četvero slovanskih oper (»Evgenij Onjegia*, »Dalibor*, »Prodana nevesta* in »Peter SvečlC) ter slovenska opereta »Amaconke*; dramskih slovanskih del smo imeli 13: »Karikature* (poljska), »Vstajenje" (ruska po francoski dramatizaciji), »Lepa Lida*, »Pravljica o KriSpinčku", »Morska deklica* in »V tujem zraku* (Češke)«. »Legijonarji*, »Kralj na Betajnovi*, »Ro-kovnjači*, »Deseti brat*, »Divji lovec*, »V Ljubljano jo dajmo" in »Svoji k svojim" (slovenske). Skupaj se je torej v minoli sezoni uprizorilo 17 -slovanskih del, me temi 7 dramskih novitet in 2 operni noviteti; skupaj 9 slovanskih novostij. Poleg teh slovanskih del smo imeli Se 27 tujih in sicer 1 franzoski (1 nova) in 2 novi italijanski operi ter 1 novo nemško opereto (»AfriCanka* in »Nema iz Portici*'; »Otello* in .Boheme" ter »Cigan baron*), dalje 5 francoski iger (.Dobri prijatelji", »Njegova hišna*, .Madame Sans-gene*, »Anatolov dvojnik" »Monna Vanna*); 12 nemških iger (»Kralj Harlekin", .Pepelka", »Snegulčica«, .Mlinar in njegova hči*, »Dom*, Marija Stuart*. »Podkriževalct*, »Krojač Fips*, »Lumpacij Vagabund*, ,Od stopnje do stopnje", »V medenih dneh in »Brat Martin"); 1 italijanska (»Jeftejevahci*) ter 3 angleške (Pot okoli zemlje*, »Sever proti jugu* in »Novi klovn*). Med temi 26 tujimi deli je bilo 13 novitet. (Konec prih.) NaS cesar v Londonu. — Kakor poročajo iz Londona, je gotovo, da pride nas cesar na Angleško okoli 23. junija t. 1. Že sedaj se pripravljajo na slovesen vsprejem. Makarov kot Človek. — Makarova slikajo kot jako dobrega -Človeka starega ruskega običaja. Ljubil je vse, kar je rusko, bil nasprotnik vsem lables d'hote ter je veliko jedel. Tip je bil previ ruski. Levo uho je imel večje od desnega. K<* je bil prijatelj Športa, ga je imenoval ruski cesar rad: Moj Anglež. Bil je pa tudi res prijatelj Angležev. Drugače redkobeseden, ko pa je govoril, je bil odloCen in kratek. Znal je izvrstno plavati in v Kronstahi je skočil večkrat v morje za kako skatljico, katero je vselej ujel. Nosil je dolgo brado, že precej osivelo. Svoji ženi in svojim sorodnikom je bil izredno udan. Njegovi tovariši so ga čislali, pa tudi nižje ljudstvo. Kadil je s svojimi podložnimi pravi ruski makorka-tobak. Reka! je glede na svojo priprostost v jedit Pultavo smo dobili z zelj-nato juho, Napoleona pa smo potolkli z ajdovo kašo. Ljubil pa ni gorkih kopelji, ki so Rusom priljubljene. Bil je tega mnenja, da I gorka kopelj mori. Torej je bil »Koajpovec*. ' Bogat ni bil, ali jako radodaren. Na svoji admiralski suknji si je bil dal napraviti poseben žepček, v katerem je imel drobiž, da ga je dajal mnogobrojnim revežem. Ko je odhajal pred mesecem v vztočno Azijo, je prišel na postajo v Nikolajevu v uniformski suknji, ki ni imela nobenega gumba več. Prijatelji in tovariši so mu. je odvzeli v spomin. Štajerski deielnl ibor. — Ker je spremembo deželnozborskega volilnika cesar odobril, razpise namestnistvo v teku Šestih tednov volitve v novi 4. kuriji. Ker pa bo šestavljenje novih volilnih imenikov in določevanje volilnih krajev zahtevalo mnego Časa, vrSile se bodo nove volitve koncem meseca avgusta ali v začetka septembra. Kmalu po novih volitvah se zbere deželni zbor k zo-petnemu zasedanju. Ravnatelj zavoda »Stablllmento tee-nloo* v Trstu G. Lerobecke je Sel v Petrograd posredovat, da se njegovemu zavodu poveri stavba novih ruskih ladij. Dve nesreči v Trsta — V ponedeljek ob 4. uri popoludne se je pripetila na kolodvoru južne železnice v Trstu velika nesreča. Delavci so premikali n?. rokah vozove. Delavci so na isti tir, na katerem je tehtnica št. '6., potisnili voz gnoja, namenjenega v Zagrad. A tamkaj je že stal voz, obložen z ogljem, namenjen v TržiC. Prvi voz so porinili na tehtnico. V hipu, ko je voz z gno- jem zadel v onega z ogljem, sd delavci prijeli tega poslednjega in sicer od vsake strani nekoliko. Eden delavcev, Josip Požrl, pa je potiskal s prsmi na takozvani »pufer*. Delavci pa. niso opazili, da se oni vagon od zadej Se premika, in Se le, ko je bilo prepozno, je zaklical eden delavcev: „Jože, umakni se!" Ali bilo je prepozno, kajti v istem hipu je bil Požrt med obema pubav-cema. Siromak ni dal. niti glasu od sebe in le kri se mu je pocedila iz ust in nosa. Voza sta se na to sama od sebe odmaknila in Požrl je v nezavesti padel na tla, Delavci so ga pobrali ter prenesli v skladišče za stveri nevarne pred ognjem. Požrl je umrl mej potjo v bolnišnico. Pokojnik je bil Se le v 28 letu svoje dobe in neoženjen, a doma je bil z Dolenjih Vrera, postojnskega okraja. V četrtem nadstropju hiše št. 1. na Acquedottu v Trstu stanuje družina Martin-čič. Anton MartinčiC ima poleg ribjega trga razprodajalnico ledu barkovljanske tovarne za led. Pred par dnevi ga je naprosil neki njegov znanec, imenom Dominik Bernardis, da bi mu dobil delo in stanovanje. MartinčiC je ugodil obema Bernardisovima prošnjama s tem, da mu je poskrbel delo v tovarni za led v Barkovljah in da mu je dal za stanovanje eno svojih sob. V poned. popoludne, dočim je bil MartinCič v svojej prodajalnici, a Bernardis na svojem delu v Barkovljah, je Sla MartinCiCeva soproga obiskat neko svojo prijateljico ter je pustila svoja dva dečka doma. Ta dva sta pa Sla v sobo, v kateri je stanoval Bernardis in tam sta našla na mizi — revolver. Mlajši, t. j. 11-letni Ernest se je takoj polastil orožja in ga začel ogledovati in kazati bratu. Skušal je tudi, da bi sprožil; ker pa to ni Slo, je Ernest obrnil revolver s cevjo proti sebi, naslonil cev na trebuh ter, držaje revolver z levico, vzdign.' s prsti desne roke petelina. Ko je pa bil petelin že na pol vzdignjen, mu je ušel iz prstkov in — strel je počil a mali dečko se je zvrnil vznak. Zdravnik je konstatdval, da je kroglja predrla nesrečnemu dečku trebuh in da je rana skrajno nevarna. Dal je dečka prenesti v bolnišnico, kjer so ga zdravniki takoj operirali. Nova prlstanličsta dela v Trsta. — Z Dunaja poročajo, da pride skoro v Trst ministerijalna komisija, da se informira na licu mesta glede priatanišCnih del. »Neue Freie Presse* poroča, da pogajanja z nekim konsorcijem, ki je sestavljen od nekega znanega tržaškega podjetnika in nekega bančnega zavoda na Dunaju, so ostala popolnoma brezvspešna. Če ne pride tudi prihodnje dni primerna ponudba, da hoče vlada razpisati javno dražbo, na katero pa bodo pripuščena le važneja tržaška gradbena podjetja. Hrvat na rusko-japonskem bojišč«. — Podpolkovnik pl. Čičerič, ki je kot avstro-ogerski vojaški ataSe prideljen Stabu-generala Kuropatkma, je Hrvat rodom iz Zagreba, kjer ima tudi svojo rodbino. jena, gospod, to že; toda znano vam je, da Bog, ki ljubi mučence, zdaj pa zdaj dovoli, da se obsodijo nedolžni.c »če ste obsojena, če ste mučenica,« odvrne Felton, »je to samo vzrok več, da molite, in jaz sam bodem tudi molil.« »O, vi ste pravičen mož,« vsklikne miladv in se vrže pred njegove noge. »Jaz ne moreni več vzdržati, kajti bojim se, da izgubim vso moč v hipu, ko mi bode pričeti boj- in priznati svojo vero; poslušajte torej ponižno prošnjo obupane ženske. Varajo vas, gospod, toda ne gre za to, ampak prosim vas samo, da mi izkažete neko milost, in če mi jo izkažete, vas bodem blagoslavljala na tem in onem svetu.« »Govorite z gospodom, madame,« pravi Felton; k sreči nisem pooblaščen niti odpuščati niti kaznovati; to odgovornost je naložil Bog nekemu višjemu nego sem jaz.« »Ne, z vami, samo z vami. Poslušajte me rajše, nego bi pomnožili moj pogin, moje sramočenje!« »če ste zaslužili to sramoto, Če ste se izpostavili tej sramoti, jo morate pretrpeti in darovati Bogu.« »Kaj pravite ? O, vi me ne razumete! Ce govorim o sramoti, menite, da govorim o kaki sramoti, o jet-ništvu ali smrti! Ah, če bi vendar ugajalo nebu! Kaj se menim za smrt ali jetništvo!« »Zdaj vas več ne razumem, madame.« »Ali pa se Minite, da me ne razumete, gospod!« odvrne jetnica s smehljajem dvoma. Ne madame, to vam prisegam na čast vojaka, na besedo kristjana!« »Kako, ali vam niso znani nameni, katere ima z menoj lord Winter ?« ., »Ne, niso mi znani.c v':. »Nemogoče; saj Bte njegov zaupniki« »Jaz ne lažem nikdar, madame.« j »O, skriva jih premalo, da bi jih ne bilo mogoče uganiti.« ! »Jaz ničesar ne poskušam uganiti, madame; jaz čakam, da se mi stvar zaupa in razun tega, kar mi je povedal v vaši prisotnosti, mi ni zaupal lord Winter ničesar.« »Ali niste njegov sokrivec?« vsklikne miladv z neverjetnim izrazom odkritosrčnosti. »Ali ne veste, da mi je določil sramoto, ki je z ozirom na grozovitost ne morejo dosegati vse kazni zemlje?« »Motite se, madame,« pravi Felton in zaradi; »lord Winter ni zm žen takega zločina.« »Prav,« pravi miladv sam s seboj; »ne da bi vedel, kaj je, govori že o zločinu.« Nato nadaljuje glasno: »Prijatelj nesramneža je zmožen vsega.« »Koga nazivate nesramneža?t vpraša Felton. »Ali živita na Angleškem dva moža, ki zaslužita to ime?« »Vi menite Georgesa Villersa?« vpraša Felton, katerega oči zaplamtijo. »Katerega imenujejo pagani vojvodo Buckingham-skega,« odvrne miladv; »ne bila bi mislila, da živi na celem Angleškem še Anglež, ki potrebuje takega pojasnila, da spozna onega, o katerem hočem />voriti J* »Roka Gospodova je razprostrta nad njim,« reče Felton, »in zasluženi kazni ne odide.« Felton je dal s tem samo duška sovražtvu, ka-tero je polnilo srca vseh Angležev proti vojvodi. Celo katoličani so ga imenovali zatiralca, razuzdanoa, in puritanci so ga imenovali čisto priprosto Satana. t P, moj Bog, moj Bog!« vsklikne miladv,. »če te prosim, da kaznuješ tega moža, kakor zasluži, pač i, da ne mislim pri tem na svoje lastno maščevanje, ampak da te prosim za osvobojenje celega naroda,« »Ali ga poznate ?* vpraša Felton. »Končno me vpraša,« reče miladv sama pri sebi, na vrhuncu veselja, da je dosegla tako hitro velik vspeh. —- »O, če ga poznam ! V svojo nesrečo, v svojo veliko nesrečo!« In miladv prične viti roke, kakor bi jo mučile največje bolesti. Felton je skoro gotovo čutil, da ga zapušča njegova moč, ter stopi nekaj korakov proti vratom. Jetnica, ki ga ni izgubila iz oči j, skoči za njim ter ga pridrži. »Gospod,« vsklikne, »bodite dobri, bodite milost-ljivi, poslušajte mojo prošnjo: oni nož, ki mi ga je odtegnila nesrečna baronova previdnost, ker ve\ za kaj ga hočem rabiti, — ah, poslušajte mojo prošnjo do konca — oni nož, dajte mi oni nož za jedno samo minuto, iz milosti, iz usmiljenja! Poljubim vam kolena. Ah, zaprite vrata, kajti vam ne nameravam storiti nič hudega. Za Boga, vam storiti kaj hudega, jedinemu pravičnemu, dobremu in usmiljemu bitju, katero sem našla! Vam morda mojemu rešitelju! Le jedno minuto, ta nož, jedno samo minuto, in vrnem vam ga pri vratih. Le jedno minuto, gospod Felton, in rešite mi mojo čast!« »Usmrtiti se!« vsklikne F?Uon ter pozabi potegniti svoj& roke iz rok svoje jetnioe. »Usmrtiti se!« »Gospod,« zamrmra miladv z znižanim glasom in omahne počasi na tla, »povedala sem svojo skrivnost. On ve vse! Izgubljena sem!« Felton obstane, neodločno in nepremično, »On še dvomi,.« pomisli, miladv« »bila nisem dovolj resnična.« .- (Dflljo pride) Bed« t Londona. — Glasom neke statistike izdelane pred nedavno od higije-niCne komisije nafilo se je v eni noči 25.005 oseb brez stalnega bivališča in brez strehe. Od teh nesreenežev je prenočilo 1509 možkih in 120 ženskih na cesti, 100 možkih in 63 ženskih pod mostovi, hišnimi vrati itd., 23.442 siromaki so dobili prenočišče za 1 peny. Med temi je bito 54 mladenicev pod 16 in 33 deklic pod 14 letom. Vojna med Rusi in Japonci. - Pred Port-Arturjem. O katastrofi, ki je zadela Ruse pred Port-Arturjem, prihajajo v javnost najrazličnejša poročila. Tukaj navajamo Se dve taki poročili: Posebni poročevalec ruskega brzojavnega agentstva javlja iz Port Arturja: V noči na 13. t. m. je odplui oddelek naših torpedovk na morje in naletel na sovražne torpedne ladje. Tri japonske torpedovke so obkolile naio torpedovko »BezstraSni" in jo potopile. Japonske torpedovke so se umaknile, a skoro na to se je pojavila na mestu japonska eskadra. Ob 8. uri zjutraj je zapustilo naše brodovje pristan in odplulo proti Japoncem, ki eo se jeli umikati. Kmalu pa so se pojavile nove japonske vojne ladje, | 16 na Številu. NaSa eskadra se je vrnila na redo in se postavila v bojno vrsto. ! Bilo je okoli 10. ure dopoldne, ko so je pripetila pod oklopnico »Pctropaviovsk* strahovita eksplozija. Dve minuti pozneje so ladjo že pokrivali valovi. Oklopnica »Pobjeda* je bila poškodovana na srednjem krovu in se je umaknila v pristan, kjer se je usidrala. Japonske ladje so se razdelile v dva oddelka in izginile z obzorja. — Angleški listi poročajo o bitki pred Port Arturjem tele podrobnosti : Japonske torpedovke so se ponoči tihotapsko približale Port Arturju in se skrile za bližnjimi skalnatim! otoki. Ko je admiral Makarov odplui iz pristanišča, so ga napadle za hrbtom. Obenem pa se mu je približalo tudi ostalo japonsko brodovje. Makarov je dal takoj povelje: , Nazaj v luko 1" Vse ladje so se takoj umaknile. Tudi admiralska ladja se je obrnila. V istem hipu jo je zadel ja-/"ponski torpedo, ki ji je razdjal večji del oklopa. Drugi torpedo je udri v notranjost ladje, kjer so bile shranjene eksplozivne snovi. V istem hipu se je zaslišal strahovit pok in oklopnica je zidela več sto metrov visoko v zrak. Ladja se je potopila v 2 V, minute. Veliki knez Ciril je stal v trenotku eksplozije na krovu in skočil v morje, kjer se je oklepal plavajočih desk in jamborov, dokler ni do njega priplula ruska torpedovka in ga rešila. Kar se je moštva rešilo, so vsi sami priplavali v luko, dasi so bili vsi ranjeni« Od posadke 835 mož, ki je bila pod krovom, se ni nikdo rešil. Makarova in njegov štab je razstreljivo raztrgato na kose. Nekoliko ur pozneje so baje našli roko admirala Makarova. Kakor pa se iz Petrograda poroča, ni utonilo na oklopnici 835 mož, marveč samo 500. Admiral Skrldlov. Car Nikolaj je imenoval za naslednika nesrečnega Makarova — admirala Skridlova, poveljnika črnomorskega vojnega brodovja. Nikolaj Ivanovič Skridlov se smatra nele za ednega najbolj izobraženih in nadarjenih pomorskih častnikov, ampak tudi za nadarjenega diplomata, ki ume iz najtežavnejših položajev rešiti se z diplomatično premetenostjo. Bojen je leta 1844. in je dovršil pomorsko častniško Šolo i. 1862. z odličnim uspehom. Prvi dve leti je služil pri baltiški mornarici; k"? je v KronStatu na junaški način rešil pi (godom velikega viharja iz valov uekega mornarja, je bil imenovan za poročnika. V rusko-lurški vojni I. 1877. je Skridlov s svojo malo ladjico „Šutka* z uspehom napal veliko turško oklopnico in bil ranjen. Za ta junaški čin ga je car Aleksander II. odlikoval z redom sv. Jurja. Po končani vojni, v kateri si je stekel toliko zaslug, je bil imenovan za kapitana in prideljen v službovanje fregati »Svetlana«. L. 1886. je postal kapitan I. reda in poveljnik križarke .Dmitrij Donskoj*. L. 1889. je znova avanziral in bil imenovan poveljnikom oklopnice ,Gangut\ Štiri leta pozneje je imstal podadmiral, leta 1894. pa je bil imenovan za glavnega nadzornika za proizvajanje podmorskih min. V tej lastnosti se je Skridlov najbolj odlikoval in je v rusko mornarico vpeljal posebno i vrsto torpednih uničevalk. h. 1898. je bil imenovan za poveljnika sredozemske eskadre, ki se je udeležila pacificiranja otoka Krete. Da se je ustaja tako hitro polegla, je največ zasluga admirala Skridlova. V priznanje teh zaslug ga je volilo glavno mesto Grške, Atene, Tra -swj©ga.eftstn««^uuiešCana^L^l 900. je Skridlov postal poveljnik ruske vojne eskadre na Daljnem Vztoku, kjer je ostal tri leta in natančno proučil vse v razmere vzhodni Aziji. Ko so se lansko leto jeli zbirati črni oblaki v Makedoniji, je bil odpoklican in imenovan za poveljnika vojnega brodovja v Črnem morju. Ob začetku vojne na_Da]j-_ nem Vztoku je car Nikolaj poklical Skridlova v Petrograd, vsled česar se je splošno mislilo, da bo imenovan za poveljnika v Port Arturju. To se takrat nt zgodilo. Šele vsled tragične smrti admirala Makarova je bil poklican na to odgovorno mesto. Koliko Je ruskih ladij pred Port-Artnrjem? Ruska eskadra pred Port-Arturjem obstoji sedaj, ko se je potopil »Petropavlovsk", iz a) 5 oklopnic in sicer ,Peresvjet*, admiralska ladja podadmirala kneza Uhtomskega, zgrajena 1. 1898., pod poveljstvom kapitana Boismana; »Sevastopol* pod poveljstvom kapitana ČerniSeva, zgrajena 1. 1895.; ,Pol-tava* pod kapitanom Uspjenskim, zgrajena leta 1893.; .Pobjeda" pod kapitanom Sacarentm, zgrajena 1. 1900. (v sredo lahko poškodovana) ; .Cesarevič* pod poveljstvom kapitana Vaziljeva, zgrajena I. 1901., in slavnoznant in mnogoobrekovani »Retvizan* pod kapitanom Censnovičera, zgrajena leta 1900. b) iz 2 oklopnih križark 1. razreda »Bajan" in »Vsadnik* iz 1. 1900. c) iz 3 križark 1. razreda .Diana« „Askolda in .Palada*, zgrajenih v letih 1899. in 1900. d) iz križark 2. razreda »Novik«, „Bo-jarin", »Zabjaka* in .Razbojnik", prvi dve križarki najnovejšega, zadnji dve starejšega tipa. — e) iz 32 torpedovk in sicer: »Vnima-letni*, .Vlastni*, aBojevoj*, »Bezpoščadni*, .Vinostljivi', .Grozovoj*, ,Ra?.jaSči*, »Rje-Siteljni*, »Silni*, »Storoževoj", »Smjeli*, .Serditi", .Strojni*, ,Skori*, .Gremjašči*, .Otvažni*, .Bditeljni", .Bezuprečni', .Statni", »Raztoropni", .Bezšutnni", .Poročnik Bura-hov", .Stražni" in 9 torpedovk št. 204 do 213. f) iz 2 tepničark ,Bobr" in .Sivuč". g) iz 2 torpedenih križar .Vsadni" in .Gajdamak* in h) iz transportne ladje „Augora\ Vsa eskadra ima torej še sedaj 50 aktivnih vojnih ladij, ki reprez*ntujejo tako vojno silo, da se ni malo ni bati, da bi se Japoncem posrečilo zavzeti Port-Artur, kar tako, kakor mislijo. Oklopnica .Petropavlovsk". Sedaj so znane podrobnosti nesreče, ki je zadela oklopnico .Petropavlosk* pod Port Arturjem. Dne 12. t. m. pozno zvečer je Slo 8 ruskih torpedovk na rekognosciranje. Ob 5. uri zjutraj sta se povrnili torpedovki •Strašni* in »Smeli*. Preganjan jih je 6 japonskih torpedovk pod varstvom 4 križark in 2 oklopnic. Sovražni strel je zadel tor-pedovni aparat .Strašnega*, k; se je radi eksplozije potopil. Zdaj se je umaknilo tudi ostalih 6 ruskih torpedovk. .Bjjan* jim je prišel na pomoč in pod njegovim varstvom so se povrnile v pristanišče. V tem trenotku je stopil admiral Makarov s svojo e-kadro v akcijo ter se je peljal nasproti japonski eskadri, ki je stola v defenzivi. Makarov vide premoč sovražnikovo se je hotel umakniti nazaj v luko. Na povralku je pa zadel .Petropavlovsk" na podmorsko mino ter se pogreznil. Japonci ob Jalu. Iz Petrograda se javlja .Standarlu* v London, da so hoteli Japonci ob izlivu reke Jalu izkrcati 12.000 vojakov. Rusi niso Japoncev pri izkrcanju prav nič motili. Ko je pa bila že cela armada na suhem, so jo obkolili in vnel se je hud boj. Japonci so bili poraženi in so se morali umakniti na ladje. Rusi so vjeli mnogo Japoncev in jim odvzeli tudi več lopov in dosti streljtva in pro-vijanta. Ko se se Japonci že umaknili na ladje, so Rusi se neprestano streljali nanje. Japonske izgube so baje zelo velike. Rusko telegrafsko agentstvo javlja, da so vse vesti o novih ruskih izgubah in poškodbah na ladjah izmišljene in ravno tako vest, da je zveza med Port' Arturjem in In-kavom pretrgana. — Poročilo generalnega Štaba pravi, da je ob reki Jalu vse mirno in položaj nespremenjen. — Pri boju dne 12. t. m. je neka japonska križarka zadela oh plavajoč torpedo in se pogreznila;-— Iz~ Tokio se poroča, da so tam ponesrr.^je .Petropavlovska* slovesno praznovali. V ce- ! sarskem vrtu je bilo občno popivanje na javne troške. Prišel je tudi cesar in ves diplomatski zbor. Cesar je rekel, da upa, da zmagajo Japoaci tudi na kopnem. — .Eelair" prijavlja vsebino_ pogovora, ki ga je imel z nekim višjim ruskim oficirjem v Mandžuriji. Ta oficir je rekel, da se je mobilizacija redno in dobro izvršila in da je izdatno preskrbljeno za hrano vojakom. Odločilnih bitk ni pričakovati pred avgustom. Fran Obrdank (prej jos. Hrovatin) ^^^ sodovičar - Št. 314. Dražbeni razglas. V tukajšnem županstvu se odda na dražbi graditev »Občinskega doma«, ki bode obsegal hram, pritličje in prvo nadstropje v dolgosti 1608 m in Siro-kosti 13-46 m. Načrti in dražbeni pogoji so vsakemu ponudniku na razpolago v občinski pisarni, kjer dobi tudi izpis podrobnih načrtov z vsemi potrebnimi merami in s predmetnim troskovnikom, kateremu mora pri vsaki točki dodati sam nameravane ceno. Pismene ponudbe z varščino 5% ponudne svote sprejema županstvo do 12. maja t. 1. Podrobnosti o vsem podaja podpisano. Županstvo v Mirnu, dne 13. aprila 1904. Župan: I. K. Fsganeli 1. r. v Gorici, ulica Torrente h. St 10, priporočam svoje sifone in pokalice, katere imam vedno v zalogi po zmerni — ceni. — V najem se da takoj žaga in mlin skupaj, ali tudi vsako zase. Mlin na 6 tečajev in popolnoma novo vrejen. Žaga z 1 klinjo. Ponudbe do I. maja t. I. na iJosip 1|og©$še1< v Idriji kler je dobiti tudi ustmenlh ali pismenih porodil. Odda se posestvo, ki leži pri okrajni cesti, pol ure od kolodvora, zraven romarske cerkve; obsega okolo 2 orala zasajene rodovitne zemlje, 4 zidani hrami, z gostilno, Stacuno in žago, za 12.000 kron. Blago se posebej plača. Več povčlvon Lamprecht, poftta Faai, Štajersko. Naša zaloga Portlandskega cementa za Trbiž in okolico se ne nahaja več pri gospodu Leopolda Lagger, Trbiž, ampak pri gospodu Josipu Treu v Trbiža, katerega toplo priporočamo vsem p. n. konsumentom. — Tvornlika akcijska družba Portlandskega cementa Lengenffeld. Dragim sorodnikom, častitim, prijateljem in znancem nazna-njave tužno vest, da je najin nepozabni soprog, oziroma brat, gospod c kr. poštar in veleposestnik, danes ob 3. uri popoludne po kratki in mučni bolezni v dobi 50. let v Gospodu zaspal. Zemski ostanki se prenesč v sredo 20. aprila ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. BOVEC, dn6 18, aprila 1904. Karolina 0mayer r. Sort, Miroslava Sor6, Veliki požar! zamore se lahko in naglo pogasiti samo s Smekalovimi = = brizaalnioa ii sestave, koje od de ae strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnice nepotrebno! R. A. Smekal Zagreb, skladiSCe vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekirie, sekalk in gospodarskih strojev. 11 129 odlikovan) 11 Žrebanje že v soboto. Žrebanja nepreklicno 23. aprila 1904. Glavni dobitek im 40.000 *¦ OiDbKu Z(l PlKu ZBlUolSCtt g.g«tiHi,V. A_JMa,V.HicUelstadlcr&Cq,0.Pinchcrle. d 1 Krono w#rfci v Carici. Dobitke v blagu se ne izplačajo v gotovini. Anton Pečenko Vrioa nt.ca 8 - - Vi« Giardinc 8 briških, dol-»•tlnsklliin istorsklfc vinogradov. GORICA priporoča prlataabala In 6raa vin« iz vipavskih, turi Makih, Dostavna na dom in raJspoBilja po ielemi« na vso kraje avstro - ogerska monarhijo t sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo poSilja tudi moro«. C*a« aunt. Paatraiaa paNaaa» ^ Vsakovrstna zanesljiva semena kakor: domače, Incerne ali nemške in rudeče detelje,; velikanske bele rudeče in rumene pese; repno seme; raznih trav in vseh vrst salat se dobivajo po nizkih cenah pri s= Josipu Kordinu v Ljubljani, =z Maj 0.70 zelo znižane vozne cene v Ameriko Prej gli 105 Ravno ista vožnja in postrežba kakor prej Iz Ljubljane v Novi-York samogld. 70 s prosto dobro brano že v Hamburgu v dežele: Pennsvlvanja, Ohio, Illinois, Minnesota, Montana, Californija itd. toliko višje kolikor je tarifna cena po ameriški železnici; s priznano najboljšimi parniki družbe Hamburg - Amerika Linie Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, naj pošlje 20 kron are na moj naslov: Fr. Seunig — Ljubljana, Dunajska cesta 31. 1 Najboljša reklama za Ilirske testenine je fakt, da jih slovenske dežele konzumirajo ogromne množine, med tem ko se druge testenine nikakor niso mogle vdomaditi. Gorica # Gorica Hčtel jri zlatem jelenu" v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko cprazdroj»- pivo. Goriška tovarna sodovke Jos. Cossovel Zaloge po celi goriški okolici iir Furlaniji. I^arol praščiK, pekovski mojster in sladdičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mncgobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. Zahtevajte moj iluotrovani cenik z več kakor 800 podebaml od ur, rlatlb, ire-bralfa li muzlkalloalh predmetov, katerega pošilja zatttsj praitt Hanns Konrad, tvornica ur in ekaportna hiia (Češko). M«9t it. 248. Ravnokar došlo: Jopice za dame, obleke, obleke za dečke in deklice, perilo, razno vezenje, nioderei, nosne rnte, dežniki, ovratnice i. t. d. dunajska zaloga blaga JVFelberbaum tekališče Josipa Verdi št. 11. (tik sadnega trga). Specijaliteta: bluze, spodnja krila, predpasniki, čipke in rodna dela. Kerševani & Čuk v Gorici r ulici Biva Castello iti?. 4 (konec Rastema.) Priporočata slavn. občinstvu iz mesta ;n z dežele svojo mehanično dolavnico, zalogo šivalnih strojov in dvokoies Iz tovarno „Puch" for drugih sistemov. Sprejemava vsako popravo in rekonstruirale bodisi šivalnih strojev, dvokoies pušk in samokresov. Vsako popravo, šivalni stroj ali dvokolo amčiva. Z ozirom na najino dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi šivalnih strojev ali dvokoies točno in dovršeno. Pogojujeva tudi dvokolesa. Sprejema zavarovanja Slovaškega življenja po najraznovrBtnejfiih kombinacijah pod tako ugodnim! pogoji, ko nooena droga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanja na doživetje In amrt z zmanjfiujočimi se vplačili. Vsak Slan ima po preteku petih let pravico do divtoende. vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane edikednbe li kapltallje: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nafie države s vaaskezl slsvaaska-aaraaa« varava. Vit pojaintla daje t aanaralnl zaatopv LJubljani, čigar pisarni so t laitaij banlntj kili tiospodskih ulicah štev. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-knlantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje is čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne Odlikovana kamnoseka delavnica Ivana Culot kakor tudi zaloga nagrobnih spomenikov, marmornatih podob, fotografij v porcelani, raznih izdelkov za cerkve itd. se nahaja odslej ˇ ulici Sv. Antona št. 16 (blizu cerkve) = ne več na Komu. = — Anton Krušič = trgovec In krojaški moj star v Gcrici, ulica Gius. Verdi št 33. naznanja slavn. občinstvu, da je dobil ravnokar »veže anglaiko In avstrijsko blago raznih vrst v veliki izberi za bližajočo se spomladno sezono. Enako je dospela ravnokar velika izbira gotovih oblek in površnikov za pomladansko sezono. Za izdelek iz lastnega blaga jamčim.