Rasn« politične ĄestL Raidivjani Bcmčnrji. Ko so y torek, dne 29. oktobra mariborski Sioveoci obhajali praznik na Sega ujedinjenja, je nemčarska svoiat zopet divjal« po starem načina. Na alici je napadala Slovence, zvečer je prišla pred naio tiskarno in pobiJa ne kaj šit, istotako tadi na gostilnt g. Goleca in na Marodaem doma Pobalini so talili po raesta t svojt onemogli jezL Reveži se ne morejo vJiv«ti v misef da j« Jagoslavija rcs astanorljena m da je konec njih gospodstva nad nami. Posebno o« hadnjejo, k»r bo Maribor in vse ozemlje me« Moro in Dravo spadale y jagaslovansko driavo. Pa se bodo za grizeni Nemci in nemčarji 2e morali Tživeti v tedanjo srojo asodo. Sedaj smo mi ta gospodarji in in se sploh ne damo reč plaSiti od naspiotnikoT. Greaea pa se jim bo prav kmala pvbesil. Op*zarjamo Nemce, naj bodo pametni in rairni. ˇ» izgredi zoper Slovence in vse nasilnosti %9 jim bodo plačale na drugih krajih Seja državne zbornice preložena. Za s?edo dne 30. oktobra določena sejd državne zbornice je pralolena na nedoločea čas. Ceški, polj^ki in jngo sloranski poslanci se bržCas ne udeleže veC noktnih !=¦? Noto mlnistrstTO. Ministrstvo barona Huss* reka je odstopilo. Na njegovo mesto je stopil znani dvorni svetnik dr. Lainaš. V novo ministrstvo ne marajo stopiti ne Jugoslovani in ne Cehi. Ministrstvo bo imelo glavni oilj, da izvede za Avstrijo premirje in da vodi državne gospoaarske prebodne zadeve. V Lamaševem ministrstvu so ye5inoma sami poprelSnSšrainistri. Novi so le pravosodni minister Bittorelli , dr. Hamjie kot nauSni, dr. Seipel minister za socialno oskrb, dr. Redlich linančni in df. Lebn« kot domobransld minister. Ogrsko minlstrstvo — odstopilo. Ogrsko ministrstvo Wekerle je odstopilo in kralj je sprejel odstavko. Kralj ;e nadvojvoda Jožefa imenoval za sv.ojega poverjenika ter mu dal nalog, da stopi y stik % vodilnimi ogrsldmi nolitiki v s\*rho ureditv« političnih razmer na Ogrskem. Nai*odni svet za Stajersko ]e stopil v stik % novo upravno vlado v Gradcu, dr. Wuttejem in dr. Mayeniofer.;em kot vodjem namestnije. StaliSče Nar« sveta, da nimamo Slovenci nobene zveze z Gradcem m nobenega povelja od tam, se je priznals. Zaradi mirnega likvidiranja in rednega delovanja t prehrani, Kar je najvažnejše vprašanje za sedanjo prehodno dobo, se je sklenilo, da se sporiizmnno rodi pr« hrana za celo deželo tako doigo Casa, da dozorijo organizacije na Slov. Stajerskem, V nekaj dn«h se zaseoejo vsa glavarstva na Slov. gtajerskera & slovenskimi vodji. Tem bodo stali ob strani kot upra/rni odbor Narodnega sveta gg. dr. Anton Jeroršek. poslanec Pišek in dr. Vekoslav Kukovec, ki bo začasno vodil agende v Gradcu in s« bo radi SIot. Stajer^a smelo izvršiti \-se pri oentralah le pod njegOTim vcdstvom. Ta upravni odbor ]e podvržen Nar. sretu, ki j>o6asno likvidira vse centrale v Gradcu in jib p,ri druži centralam v Ljubljani. Jugoslovanske vojake domov! Jugoslovaaski klab in Narodo« Veče zahtevata, da se mora jnsoslo vanske polke takoj poslati r domače kraje. Enako zahieTajo Čehi in Poljaki Stari črnoTOJniki morajo kiti odpnščea! Predstdnik jagesloTansk«ga Narodnega Veča dr. Aataa Koroiac je odlotno zahteTal, da naj yojaška aprava start traovojnike takoj odpasb ia jik aollje demoy. Čehi prevzeli upraro Češke. Dne 28. t. m. je vladna oblast na Ceškera aradno preSla t roke Čehoslovakov. Ko se je izvedelo zaAndrašijtv od govcr Wilsonu, je po praškib ulicah kar zašnmalo. Hise so »ile takoj v zaafavah, godbe so svira le, deio je zastalo in ljndstvo se je vsnlo na ceste. Avstro ogrskfm fiastnikom so na nlicah odvzeli rože s ce?arjevim imenom na fcap?h in jih nado mestili z narodnimi kokaraami. Ces. namestnik grof Coudenbove se je takoj s prvim Ijrzovlakom odpeljal na Duuaj. Pred svajim begom je nameat nik nradao oddal uradno oblast izvršilnemu odbora Cehoslovaškega Narodnega sveta. Raz poslopij so pobrali cesarske orle, znato?! in nemške napi3e in jih pometali v Vltavo. Uradaiki namestnije in drogih uradov so prisegli Naiodnemu syeta. V mestu so bili 4 ogrski polki. Poveljniki so izjavili da ne bo vojaštvo nastopalo proti ljudstva temveč bo samo izdrževalo red in mir Ceški polk 28 je ˇkorakal v Prago Ljudstvo je navdnšino klicalo: >Živela. češko slovaška ljudovlada!« Na mrliški voz, ki 80 ga peljali po ulicah. so napisali na eni strani >Av3trija«, aa drogi >NemCija«. Sicer pajeTladal povsrd mir, Pogoji za premirje za Avstro Orgrsko. Pariški Jisti pišejo, da bo četveresporazum dovolil premirje Avstro Ogrski med dragim tudi pod pogojem, da se bodo morali pod posebnira nadzorsvom razdeliti ysi topovi, puške ia drago orožje avstro ogrskih armad med tiste nove države, katere nastanejo vsled razpada Av^tro Ogrske in katere bo priznai četverosporaznm kot nove neodvisne države. Zanaaji minister Andrassy je poslal dne 28. t. m. severoameriškemu državnemu tajnika Lansinga brzojavko, v kateri pravi uaslednje: Na3a v^ada sprejme vse točke Wilsonovih mirovnih izjav. V popolnem soglasju z Wilsonoyinimi stremljeuji za : obvarovaaje bodože vojsfce in uptanovitev mirovae zveze narodov, se je v ATsttro-O^rski že potrebno ukrenilo, da se bo zadostilo željam uaredov. Cestr Karel in narodi naše drža*e želijo, eia se konča vojska. Prosim, da pri Wilsonu aplivate, naj se na Tseh avstro-egrskih frontah sklene presairje in s« naj takoj zaCne z miroTnimi pogajanji. SliCna br zojavka je bila poslana tadi francoski, angleSki, iaponski in italijaaski vladi. Izgredi v Bndimpešti. Doe 28, oktobra zvečer je prišlo v Badimpešti d« velikih izgredoT. Pred palačo nadVojvbae TožeH se je zBraio do 20.000"| oseb, med njimi veliko rojaštTa in častnikOT. Mno ; žica je zahtevala, (ia preyzame Tlaane posle na { Ogrskem grof Karoly. Bilo je poklicano vojaBtvo, | ki je oddalo več strelov na razgrajajočo množico. | 8 oseb je bilo mrtvih čez 60 pa ranjenih. Viljem se iradnje. NemSki cesar Viljem se je zelo raztogotil, ko j« izvedel, da je Avstrija prosila sovražnike za premirje in ni Nemčije poprej o tem koraka prav niC obvestila. Viljem je, kakor poro čajo iz Daaaja, poslal cesarjn Karla brzojavko, ^ kateri se zslo badaje. Besedilo brzojavke nikako. ni pisano y prijaznem daha. Nemški cesar Viljem noče odstopiti. Wilaon in njegovi zarezniki odločno zahteyajo, da mor^ nemški cesar Viljem odstopiti in z njim tudi nemSks cesarjevid Wihon pravi, tia poprej ni mogo?e skle niti miru z Nemčijo, dokler se Viljem ne odstrani ker Wilson ne mara, da bi Hohencolernci še na dalje po svoje gospodovali. Nemčija prej ae b^ imela miro, dokler se ne bo zoebila Viljema. A Viljem se drži prtstola kakor cek kože. NetnŠko-ieška za pridrnženje k Nemško Avstriji Bne 29. oktobra ao imeli zastopniki Nemške-ČeSk; na Danajn zborovanje, na katerem so se izrek za odcepitev od češko slovaSke države, za lastn. ostavo ter da se pridrnžijo k Nemški Avstriji. Zn glavnc mest- NemškoČeške so doloCili Reichen berg. Sklenili so še tadi. da najmejo za novu . Nemško Ceško 100 milijonov kron, da kupijo naj Na Hi-vatskem j« vojaštvo že skoio pri vseh štabih priseglo zvestobo jugoslovanski domovini in Narodnemu Švetu. Prisega se izvrši povsod zelo slovesno. Castniki so kar na ulicah odstranili s čeoiti cesarsko rožo in so jo nadomestili z narodnimi ko kardami. V Zagrebu je imel polkovnik 25. dcmobra;'skega i olka Kuf-ak navdušen nagovor na moštvo iti godba ]e igrala narodno bimno. Po ulicah hrvatskih mest valovijo noč in dan nav|dušene Ijudske inno žice. Mariborsld slovenskl glmnazijei so na dan narodsiega nraznika, dne 29. oktobra, slovesno obhajali vsta'en;o ti-oedinega jugosiovauskega naroda. Škoda, da so naši čabniN še le v zadnjem trmiutku prinesli ic vest. A vendar so je kalcor blisk med dijaki raznesel klic: ..Jutri praznuemo naroc*ni praznik! Jutii i.okazemn narodu in niegovim voditeljem, da smo vsak čns kakor en raož na [¦azpolago v dobrobit naroda." Sklenili so, da tudi oni praznujejo in se ve seli o narodove SAObode. V šolo niso šli. V skupinah so hodili po ulicah s slovenskimi traki in jugoslov . | znaki na prsib. Potem so se zbrali v niest iem gaju ; m se pogovorili o pomenu m smotru ma iifcstacije . : Za; eli so naše narodne hknne: .,Hej Slovani", ,,Lepa naša domovina", ,,Slovenec, Srb, Hrvat" in druae tor se mirno razšli. Nemoi so se obnaSali, kakor ie že n/iliova stara navada — barbarsko. Hoteli so jirn strgati Irake in so kričali: ,,0ba rait rii Panteln" a dijnki so ohraiuli nirno kri. Prišel pa bo čas, ko bodo lahko nemoteni korakali po raariborskih ulicab ludi z nnSimi trobojnicami. Naša srca pa prekipevajo vesfiljrt vsled svobode po tisoSlatnemrobstvu. Cenznra — odpravljena. Minister za notranje začJeve re riaroSil vsem neželnim političnim oblastim, da je takozvana predcenzura za časopisje odpravljena, Odslej naprej torej ni ve5 treba pošiljati časopisom v-^enzuro, še predno izide dotični easopis. ' J Ičinski odbor v itanetiocih, okr j Lmtomer je v avoji odborovi seji dne 13 oktobra 1918 eno glasno sklenil ne pridrožiti jagoslovanski majniški Oglas Narodnega sveta. Narodno Vječe SHS v Zagrebu je pozvalo vse pristaš'6 strank, da se str - ; nejo io vseh mestih. trgih, vaseb in selih v odborjpf Narodnega VjeCa. Z ozirom na ta poziv opozarja N."' S. v Tjiubliani gg. župane na določbo § 56 občinslcega reda, ki pravi, da je ena najpoglavitnejših dolžnosti žiirana, da skrbi za krajno policijo, t. ]., da f skrbi za javni mir in red v obfiini. Deželne komisije po zaSefkom voi.ne pozvale gg. župane, da izpolnijo to svo"o dolžnost glede javnega varstva. Pozivliamo gg. župane: J. da ustanovijo odbore Narodnega Vje- ; oa, ki bodo tvorili prostovoljno javno stražo. Orožne ) liste dobijo gg. župani na okrainem glavarstvu zasionj: 2. v slneaju sKupnega napada. od strani kla- ; t«žev ali v slufiaju političnih izgredpv, je treba kli - ' 'catii"pomb6i pri gbsednih občina.h, dZiroiiia naj so to '_ iiemiidoraa javi Nanodnemn svetu v Ljubl^ani, ki bo , ijoskrbel zo pravoCasno poiroč Prosimo gg. župane, i da blagovolijo sporočiti Narodnemu svetu v Ljublja- ; ni, ka,j so ukrenili za vzdrževanje javnega miru, po- .' sebno da s^oroftijo, koliko mož so izvolili v odbor N. \ VieCa. — Za Narodni sv&t: dr. Anton Korošec 1. r., xpredsednik. Pašl« o Slovencih, Hrvatih in Srtnh. Iz Lon - | dona so dne 25. oktobra poroča: Srbski ministrski i predsednik Pašifi je izjavil: Srbska vlada se je od - ; ločila, da se drži na Krfu sklenjenih izjav (pogodbe , med PašiCem in Trumbičem, sklenjene na otoku Krl). ;: Niktiar ni zasledovala imnerijalistične (igospodoval -1 ne) rolitike in jo nikdar ne namerava, ker je demo-, kratično misleči srbski narod zastavil vse, da so reSi od iraperijalizma Avstro-Ugrske. Srbsici narod no ^ bo nikdar goiil želie, da bi zavzemal v bodoči kral->| 'evini Srbov, Hrvatov in Slovencev nadvladajoče sta-j lišča. Slovesno iz.iavl.jam, da smatra, Srbija za svojo narodno dolžnost osvoboditi Srbe, Hrvate in Slovenee. Kadar bodo osvobodeni, botio imeli pravico samooOločevania, to se pravi, da bodo upravifteni sami \zJaviti, že S9 pridmžijo Srbiji temeiiem krfske izjave, ali ie hoftejo ustanoviti male, samostojnft države, kakor t prejSnjih časih. Nofiemo zasledovati imiierijalistiin« pravioe, marveč tudi ne dopustimo. da bi »e kakorkoli •mejevala pravioa samoodlodtvanja Hrva tcia in SknrenoMn, Ne bomo ystra]ali na krtski izjay*, ie •• bo odgora-rjalai ajibovHa ioljaUB,