Zakon o izkoriščanju melioriranega zemljišča v Sloveniji Slovenija iiaa iia-d 150 tisoč ha zemljišč, ki jih ie treba m&liorirati. Na nekaterih konip-Leiksih kaikor na primer na Ljufo-ljanskeni i>arj*u in okolici Kopra so se že začela prva melioracijsika dela. Ker se je v praksi že pojavila potreba po zaikonskii ureditvi izikorii&Sarn]a mdioriramega zem-lj'iSča. je ljaidsJca skupščina Sloveniie ju-nija letos sprejela zakon o urediitTa in izkoriščamju km-etijskih zeimljišč aa teh melioriranjh zemljiščLh. V sajuem uvodu poudarja zakon, da j.e treha kmetijska eemljdšča, ki so bila me-liorirana z dnu/jbenjmi sredstri (ki so ta-ko povečala svojo rodo-ntnoet ia promet-no Trednost), ured.iti, rzdrževati ia dzko-riščati taiko, da bodo opra.vfliene iaeiliora-cife dosegle svoj namen. Po zakon-u so dolžiM iastnrkj, posestniLki ia u:f>oraibn3iki take zemlje opraTiti dofK>loilna meliora-cijeika dela ter aKrotehničae ukrepe. Jti so Dotrebnii za racionalinejše ffoepodarjenje. Izkoričanje zenkljij^a mora zasokmti rentabilnost v melioracijo vikvženih drui-hemih sredstev ter ohraniti in povečaia rodovntnošt zemlre. Občinsiki oziroraa akrfljni lj.udski od-bpr laiiiko po tflm zakonu predpiše za ure-diitev m izkorižčanie kmetijskih zemljišč posefcen sospodansti ureditveni plan aa vse področje aM za njefrove posamezne dele. Plan določi nafii.n izkoriščanja zem-liišoa. srlavme in sfransike kuliur«, ki iih je "treba na njem pridf>1<>vatt. popolnilna meljoracdiska dela in tebnifene ufcrepe. ki jih moraio opraviti losfniki in upora'b-niki z^mljišča, ter rok in naSin izredbo teh del. Kolikor posamezni lastniiki n« bi zmo-jfli opraviti teh del, ki 60 predpisaoia z ffospodarfikiin ureditveniin planom, ali pa taka izTedba de\ po povsameznikih ne bi biila smotrna. se laliko s planom odredi. da opravi ta de!a kmediisika zadru^a. Tod-Tia skupnost alikatcra dru?a eospodar-ska organizaciia. V tem primeru s« do-lo^či ludi, kako bodo taidi sami las-toifc semliišS pri^oevali v delu in denarju k izvedbi t-eh del. Za šktnpao juedffltev ali obdetovaaje sto-i jih površan oa nielioriranem področjiu, labjko lastnika ustanovijo z odobritviio upraTnega odibora kmetifs-ke zadruffe po-sefaino ekufWM»t. Taika skupnas-t posiane posebna pod»ma eaota kmetdjake za-drage. Za. iadelavo o»niu»t'ka uxedi.tvenega pLajaa. laMbo občiiaski J-juea zavod z& ureditev meJioriranega področja, koliikor pa gre za mianjše po-vrši'B€, laliko imeoHiie strokovoo komoei-jo, ki jo sestavljajo posamezni olani ob-čiaskega Ijudsikega odibora ia kmetij&ki strokoviijaki. Osnulek se da na vpoffled vsem lastaikom, ki imajo pravico, da po-dajo proti posa.ai«zniin odločiitTam svoje u.govore. Plan najprcj odoibri občinski Ijudski od'bor, nato pa ga skiiipaj z vsemi ugofvori, ki jih ni sprejel, predloži okraj-n.emiu Ijudskemiu odlx)ru. fci ga odoJ>ri na seja'h obeh aborov. Prtpombe okrajineffa ljudskega odbora eo za občansii lpudski odbor obvezne. lzvaja:DJe zakooia aadzara kmetijski upraTjii orgaa otbčinskega ljudskega od-bora, ki ie pristojea tudi za pokrenitev vseh ukrepov, ki jih zakoa določa proti tistim lastnikom, kj ae izpolajiujejo nje-g zakoau o obdelovaaju oeobdelaaih zemljišč. V bonbd za diva« kmetijstva na Tišjo stopinjo iunajo predpisi tega zakona veiik gospodarski poiuen. Poseimo pa so po-ineonbaia tis.ta ojegova dolo6ila, ki omo-gofiajo uvajanje naprednejSh obliik sode-lovanja med proizvajalci iu njihovo km-e-tijsko zadrugo ali Yodno zadrugo. Zadru-ge so s tem zakoaom dobilp novo mož-nost za razvijainje apecifičiie vendar zeilo važne kooperaoije z indiTidnjalinimi pro-iivajailci. Zaikom jamči družbi večjo učin-kovitost in rentabilnost v melioracije vlo-ženih eredster. a hikrati tudi perspektivo razvoja sooialističnih odnosoT na večjem področiu kmeiijskih površin. Z.G.