PRIMER: PORTUGALSKA PO L. 1918 IN. PO I. 1945. Portugalsko časopisje se dandanes 6esto ba- vi s primerjanjem posledic obeh svetovnih vojn na gospodarsko živ¬ ljenje dežele. Pri tein ugotavljajo, da je vojna, ki je trajala od 1. 1959 do 1945 prinesla nekaj prednosti, 6eprav je bila Portugal¬ ska 1. 1959 v vrstah omagovalcev. Homu dejstvu se nikakor ni treba 6uditi. Po prvi sve¬ tovni vojni se je položaj Portugalske moralno znatno ojafcil: drža¬ va je takrat stala na strani pravice. Materialni položaj pa je bil vsekakor sledeči: težko poškodovano gospodarstvo, razvrednoten de¬ nar, negotova bodo6nost in za vse to so dobili nekaj kvadratnih ki¬ lometrov dežele na afriški celini. Med drugo svetovno vojno pa je bil položaj Portugalske nekaj časa celo zavidanja vreden« Kot nevtralna dežela je zaslužila ogromno denarja.' Ko je bila vojna končana je portugalski denar stal med najbolj trdnimi valutami in kot narod upnikov terja danes 90 mi¬ lijonov funtov šterlingov. Čeprav ni njena bodočnost popolnoma zasigurana, toliko zagotovljena je pa le, kolikor je bodočnost katere druge evropske zmagoslavne države. S položajem na Portugalskem se je pred kratkim obširno pobavila londonska tedenska revija "The Economist". Med drugim so izvajali sledeče: NAPAČNO DOMNEVANJE. Ako opazujemo položaj Portugalske malo pobližje, moramo najprej ugotoviti, da geslo, ki ga je Salazarjeva stranka izdala pri zadnjem volilnem boju: "Salazar čuva Portugalsko pred vojno", ne ustreza resnici. Je-že prav: Portugalska ni bila v vojni, toda tega ne smemo enostavno pripisati spretnosti in zmožnosti dr. Salazarj a. Dokumenti, ki so bili najdeni v Nemčiji, neoporečno do-- kazujojo, da so nacisti hoteli "pobasati" cel iberski polotok, čim bi prišel čas«, Da pa ta čas ni prišel, je to predvsem zasluga zavez¬ nikov; samo tem naj se Portugalci zahvalijo, da njihova usodna ura ni odbila. POZNO SPOZNANJE. Portugalska je izvažala v Nemčijo kovino volfram in izvoz je portugalska vlada prepovedala šele tedaj, ko je bila zmaga zaveznikov popolnoma jasna stvar. Do takrat pa je Salazarjeva država dobila visoke davke za vsake tono izvožene¬ ga volframa 3 _ . Portugalska je dajala Nemčiji tudi sardine, dokler je odjemalec mogel, plačati. Ko pa Nemci tega važnega izvoznega predme¬ ta niso mogli več kupiti, je britanska vlada pokupila vso produkci¬ jo,, Goveda .o to povzročilo znatno zvišanje cen na domačem trgu. 0 ŽRTVAH "GOVORIJO, Bankirji, ki so finansirali nemške nakupe sar¬ din - zato so imeli pravico, saj je bila Portu¬ galska nevtralna - kakor tudi posestniki volfrora in sardinski ve- leindustrialei so bogato želi, ko.je ves svet okrog n jih bil v pla- ^ tn »jenib, Ao danes mnogi od njih tako radi govorijo c "žrtvah, ki so V* Js* doprinesli”, jim to prav malo pristoja* - uusuua|) ‘J/ ' Štev. 39. - Domači glasovi, 2,111.1946. - Str.2. Doprinesli so žrtve, toda ne bankirji, temveč delavski sloji. Vso dobo vojne so bili delavski prejemki zvišani za okroglo 25$ . Sivi jenski stroški pa so neprimerno hitreje naraščali in znaša¬ jo danes kakiji 80$ več, .kakor v letu 1939. Dudi najemnine so stalno višje« Majhne stanovanja, v Lizaboni, za katero ste plačali v 1. 1939 200 šil. mesečno, stane danes 480 šilingov. Pred 6 leti je mogel tu¬ jec z 10 šil. na dan dobro živeti. Za isto "dobro življenje" pa,po¬ rabi danes najmanj 25 šilingov. Domačini - pod temi je treba razumeti delavski sloj - seveda ne'porabijaje toliko. Z njihovega stališča gledano, morete z letnimi dohodki 2,0.000 šil. že živeti kot bogataš. VIDNI ZNAKI DOBIČKA. Čeprav so volfrdmove tovarne danes dejansko za¬ prte* čeprav je Izvoz morda *e precej manjši, kot je bil med vojno, podjetniki so vsekakor zadovoljni in povsod se kažejo znalci njihovega nagrabljenega dobička* lepe vile, povsod nastajajo w N±ght Club s"’"in številne luksuzne restavracije. Portugal¬ ski delodajalci so prav tako zadovoljni s sedanjim režimom} to je razumljivo, kaj ti delodajalci ne smejo stavkati in izredno težko jim je doseči povišanje plač. NARAŠČANJE UPORA DELAVSTVA. Ta pojav j,e razumljiv. Toda niso samo de¬ lavci proti Salazarju, tudi študenti de¬ monstrirajo proti vladi - in njihovi'očetje, železoiSdustrialci in lastniki ladjedelnic, jih pri ton. podpirajo. Ako kljub vsemu temu mnogi Portugalci nočejo zamenja¬ ti sedanjosti a s preteklost, in čeprav je bilo tedaj življenje cenej¬ še, so vendar mnogi inozemski opazovalci prepričani', da postaja- opo¬ zicija proti Salazar ju'in njegovemu lažidemokratičnemu režimu vedno močnejša. Mnogi računajo- na hitro rešitev. Drugi spet pričakujejo rešitve "Portugalskega problema” obenem-' z vprašanjem "Francove Špani¬ je". (Weltpresse od 26.2.1946.) v ~ c J) Tve "Poljski komunisti vedo, da bi mogla pri prihodnjih vo¬ litvah Mikolajezikova kmečka stranka dobiti nad polovice glasov in bodo zato gotovo vse storili, da jim. to onemogočijo." Tako je zapi¬ sal major Tufton Beamish, član angleškega parlamenta* v ”Daily Tele- graphu", Majer Beamish, ki je bil elan zadnje britanske parla¬ mentarne delegacije, ki je obiskala Poljsko, je v svojem drugem član¬ ku o svojih vtisih v Poljski pisal o' bodočih volitvah, o .razmerah v notranjosti dežele in c odnošajih .z Rusijo. Dodal je še tole: "Zelo prav bi bilo, da ‘damo dokaz nase zvestobe do Poljske, če damo pobudo za mednarodno komisije, ki naj gre na Pol jr" sko, da bo svetovala in pomagala začasni poljski vladi pri bodočih vol itvah in d? ni, pogoji, pc ia ji odločno in jasno pove, da če se bodo točno dcloče- 3d katerimi .je bila Poljska začasno priznana, še nadalje to priznanje preklicalo. kr o nul, se bo TIMELJNO VPRAŠANJE, če-se -bedp volitve- vršile - tako je zapisal major Beamish - narod ne bo glasoval niti za eno niti za drugo stranke ?. marveč bo s svojimi, glasovi-o.dločil temeljno vpra- f anje> ali bc nove mo Poljska imela vlado, ki bo slonela na zapadni de- ki. 'on temeljila na demokracij 1 po ruskem rojno- v v j- raciji? ali -tak vanju« Ko bo no vprašanje rešeno, bo kaj lahka rešitev vprašanja stran¬ ke s KOALICIJSKA VLADA - NAJBOLJŠA REŠITEV. Splošno prevladuje mnenje, da bi mogla težave prihodnjih let najbolje prebresti po volitvah koalicijska vlada, zasidrana v . volji naroda. Štev* 39, -Domači glasovi, 2.111.1946. »--Str. 3* Časopisna cenzura je v zadnjih nosečih nekoliko popu¬ stila, toda nad 90$ 6ascpiscv še vedno nadzoruje vlada.■ Razumljiv' je, da pc fensopisje Rusije ne kritizira, toda zato 4©. pogosto ostre protizapadno usmerjena* Stremi policijski sistem, ki ga vodi Radkiewicz, bivši sovjetski državljan, ki se je za to izvešbal v Rusiji, ima pod seboj nočno tajno policijo,ki sodeluje z ruskimi posadkami, katere so na¬ stanjene v večjih.mestih. Predsednik vlade Osobka - Moravski mi ni hotel povedati števila ljudi, ki se še vedno nahajajo v zaporih zaradi političnih "zločinov". Paš pa ml je kot dokaz tolerance sedanje vlade povedal dejstvo, da so v zadnjih ~esecih izpustili 42.000 političnih jetni¬ kov. MARJ ARETACIJ, Zadnje mesece^je tudi manj aretacij kot v 1,1945. Vendar pa je še vedno ostala ista politifcna usmerje¬ nost, ki povzroča v milijonih poljskih srce strah in trepet. Verskega preganjanja ni, mnrvefe se čuti, da se poslužu¬ je sedanji režim verske strpnosti v propagandne namene. Lahko jo pa tudi nenadoma prekine a Čeprav je svcj-6as Poljska izvažala velike količine ži¬ vil, vlada zdaj tam nevarno pomanjkanje živijenskih potrebščin. Dode¬ litev hrano je nesorazmerna in nezadostna. RUSKI VPLIV,. Ruski nadzor v armadi se polagoma zmanjšuje. Politična vzgc ja vojske pod generalom Spyohnnskijen pa še vedno kaže znake ruskega vpliva. P'od-poveljnikon vsakega polka in vsak.eg^ bataljona jo poverjena politična vzgoja. Osebno sem obiskal častni'*- šte? šele in som se na lastne cči prepričal, da zamerejo samo partijci postati komisarji® Marsikdo smatra to za Belo ponesrečeno tendenco, jo pa neločljiva s sedanjim vladnim sistemom, "Poljska" zračna sila je še vedno vsa ruska. Malenkostna pomorska sila pa kaše nekoliko nanj ruskega vpliva kot prej. M {British Morning- Rews" od 27.2.1946.) M NfNK O General Anders, poveljnik poljske armade v Italiji, ni hotel dat: .izjav v zadevi jugoslovanske obtožbe, češ da je propagan¬ da pri njegovih edinicah napadalna in sovražna* Tudi zavezniški vr¬ hovni poveljnik v Sredozemlju gen. William u.zrgtm je odklonil vsak komentar v tej zadevi . Poljske čete niso nastanjeni v Julijski Be¬ nečiji, ki jo i-ajo zasedene britanske, ameriške in jugoslovansko čete dc mirovnokonference. Poljske vojaške oblasti v Rimu zanikajo trditev, da poljska armada zbira jugeslovanske kvislinške čete pod gosi cm. "Boj kc muni zrnu v Jug osi avi ji". General Anders pa je izjavil, da je tistih 15.000 Po¬ ljakov, ki s se priglasili za vrnitev na Poljsko, prišlo šele prod kratkim v Italijo* To sc večinoma ljudje, ki sc jih Ho^ci pobrali in uvrstili v svoje Tcdtovo organizacije. "Lo 310 iz^ed teh 15.000 mež jih je bile s poljski- kor¬ pusom. od začetka ? " je izjavil men. /nders, "večino ostalih je prišle iz zapad.no pol ’ ’ ° .... * * - - - 3ke Pel j- i sc 'imeli pravi, da. sc i.: pr c t iko-umi j no koga ataše Rusi d z da j le - al o s t ika, v ato Ib e I tal i j finskega časopisja, češ ea > k rr p n n i o: , n o r csr.ična. Tudi f Rimu., češ da so poljske čete d, p mm &S..L p( v Italiji, kx se pilalasij o za vrnitev na Poljske, izpostavijo ne¬ varnosti, da jih zapre in da jih je že več izrinilo brez sledu, je popolnoma brez vsake' osnove, "Sam ser tc osebne preiskal in stavil tudi predi:g, naj bi zavezniška komisija izvršila t zadevne preiskav.," - je rekel gen, Andora. Priznal jo, da se včasih utegnejo pripetiti incidenti. Dodal Štev. 39. Domači glasovi, 2.111.1946.- - -- Str.ft. pa je, .da je svoje čete 'posvaril in jim zagsrozil s hudimi ^azni":!,6e M. povzročile kake nemire«. Sam nima nobenega to Sneg a načrta, kan v "bodoče, z njegovo vojske. "To je vse. odvisne d d ~>irevne konferenco," pravi "šara So ničesar ne predvideva^.* ("Daily Tfclfcgrnph M od 18.fcbr.) V POMOČ POGUNCFM Zaradi vojnih dogodkov in političnih zapleti j o. jev v Evropi so tisoči kili prisiljeni, da si poiščejo zavetje v tujih dr¬ žavah. To predstavlja težko socialno vprašanj e, zaradi katerega trpi 1 dežela 1 :0i> oseka 3aha#- Da ki omilili te težave, so v Solnogradu ustanovili ib or Združenih. narodov"« g.« meni U ■■ f.'C > cio je njen v-djn dr.von Bergnann - no not :i n D?-osob 0 ,a-l ! n larodni odbori ne zmorejo vseh težav, ate se je že večkrat pojavila -i j Welkonhof dejal tudi K P.azi.lčn ki jih predstavlja pro Visa potreba po ,ea< in! in sbrpn:.. __ .. , , .a ' e..-.'.’.a 7 j jaška vlada, ki se stalno trudi, da bi reši¬ la tc vprašanje, je pc-sKrt-ela s a ustanovitev centralnega odbora, ki druži vse inozemske narodu* odbore In tudi druge socialne organiza-' cije. Ta ira sedaj nalogo, da zbere vse preseljene osebe in begun¬ ce 41 združenih narodov, kakor tudi bivše politične jetnike itd. v skupno .organizacijo. V poštev pa ne pridejo tujci, ki bivaje v ta** boriščih, pa tudi tisti ne, ki so’ ge nsrsr.iahi Osi berili proti za¬ veznikom, Odbor tora prelagati c e- r črno organizacij sko dele. Predvsem nc ra najprej izvesti registracijo* Posebne pozornosti so potrebni o- troci in bolniki." Pred približno enim. mesecem. so člani volili predsednl-. ka, podpredsednika in glavnega tajnika. Prvi je postal gospod Faci- ni, njegev narostnik je gospod Hillinger in mesto tajnika so- pove¬ rili gospodu Lete ji (elanu jugoslovanskega demokratskega edbera.). (Snlzburger Nnchrichten od 28. febr.1946.) KANADA ŽELI MILIJONE PRISE: Slovenski poročevalec, je bila LJENCEV. Kanadski poljedelski m.Ini-19. febr. pri Okrožnem sodišču v ster James Gardlner je zahteval Ljubljani razprava zoper Kavko pospešene priseljevanje iz Evro¬ pe v Kanado. Dejal je, da se ne . izplača, da bi iz zapadne Kanade pošiljali živila v 5.000 lom. od¬ daljene potrebne dežele Evrope,. To vprašanje bi lahko rešili ta¬ ko, do. bi prebivalstvo spravili k živilom Kanadi bi bila zelo pc r/jroo ; če bi več milijonov lju¬ di nasolili v zapadnem. delu &rža> ve, da bi_trm porabili 60$ njene odvisne, p šeni one žetve. (Sal zbur- ger Nachriobaon od 28.2.) DIMITEZVA SE <1 SME KRITIZI¬ RATI - piše Dal taro s a e od 28., 2, in nadrl jr- jr ? "'D: 1 - t olei ministr¬ ski pr e d še