21 FIZIKALNI PARAMETRI STARTNE AKCELERACIJE Milan Čoh doktor kinezioloških znanosti, docent pri predmetu Atletika Milan Terčelj dipl. ing., asistent na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Ivan Bizjak dipl. ing., asistent na Fakulteti za narovoslovje in tehnologijo Peter Fajfar magister strojništva, asistent na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo PHYSICAL PARAMETER$ OF START ACCELERATION POVZETEK SUMMARY Namen raziskave je bil ugotoviti nekatere objektiv- ne parametre startne akceleracije kot ene najpo- membnejših šprinterskih sposobnosti. Stopnjevanje hitrosti ni pomembno samo v šprintu, ampak tudi v številnih drugih športnih panogah, kjer je treba pre- magati določeno pot v čim krajšem času. Uporabljena je bila nova merilna tehnologija, ki pomeni inovacijo v naši športni praksi. The purpose of the study was to find some objective parameters of start acceleration, which is one of the most important sprinting abilities. A cceleration is not important just In sprint, but also in many other sports, where one bas to overcome a certain distance in the Ieast possible tirne. A new measurement tech- nology was used, bringing innovation to our sport praxis. Razlike v učinkovitosti štartne akcije nastopajo za- radi različnega motoričnega reakcijskega časa, rela- tivne sile pritiska na startni blok in le v manjši meri zaradi latentnega reakcijskega časa. Differences in the efficiency of the start action ap- pear because of dlfferent motor reaction limes, the relative force of the pressure on the starting block and only to a smaller extent because of the latent reaction limes. Startna akceleracija je dokaj neodvisna od para- metrov startne akcije. Na njeno učinkovitost vpliva zlasti realizacija hitrosti od 5. do 15. metra. The start acceleration is quite independent of the start action parameters. Jts efficiency is mainly inf- luenced by the velocity attainment between the Srn and 15m mark. UVOD Startna akceleracijaje skupaj z mak- simalno hitrostjo najpomembnejša šprinterska sposobnost. Učinkovito stopnjevanje hitrosti pa ni odločujoče samo v šprinterskem teku, temveč tudi v mnogih drugih športnih pano- gah, kot so tenis, rokomet, nogomet, odbojka ... Torej v tistih motoričnih situacijah, kjer je za dosego določenega cilja treba razviti čim večjo začetno hitrost v čim krajšem času . Dinamika hitrosti je prav v startni akceleraciji najbolj izrazita in je odvisna od števil- nih motoričnih, funkcionalnih in bio- mehaničnih dejavnikov. V dosedanji praksi smo za ugotavlja- nje dinamike hitrosti v startni akcele- raciji uporabljali sistem serijsko po- stavljenih elektronskih fotocelic, s ka- terimi je bilo mogoče meriti parametre spremembe hitrosti na vsakih 5 met- rov. Vendar nam ta tehnologija meri- tev ni dajala dovolj natančnih podat- kov, ki bi bili relevantni za natančno proučevanje startne akceleracije. Zato smo pritegnili sodelavce Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani in se skupaj lotili izdelave preciznejše- ga instrumentarija za tovrstne meritve. Plod teh prizadevanj je AKCELERO- METER, s katerim je mogoče meriti spremembo šprinterske hitrosti v od- visnosti od časa v 300 točkah na razda- lji 30 metrov. Instrument predstavlja inovacijo v merilni tehnologiji inje po- memben prispevek tako v razvoju športne teorije kot tudi prakse. PREDMET IN PROBLEM Hitrost je tista psihomotorična spo- sobnost, ki ima v športu nasploh, zlati pa v atletiki izjemen položaj. V mno- gih športnih panogah je osnovni stra- teški cilj procesa treniranja usmerjen prav v povečanje hitrosti tekmovalcev. Kakor druge motorične sposobnosti se tudi hitrost pojavlja v različnih obli- kah. Različni avtorji navajajo 4 dejav- nike hitrosti: l. Hitrost reakcije 2. Hitrost frekvence gibov 3. Aciklična hitrost enkratnega giba 4. Lokomotorna hitrost V realnih motoričnih situacijah, zlasti pa v šprinterskem teku je najpo- membnejša lokomotorna hitrost. Gle- de na nekatere študije (Fartelj 1965, Zaciorskij 1975) je povezanost posa- meznih faktorjev hitrosti praviloma zelo nizka. Tudi elementarne oblike hitrosti , ki se pojavljajo pri istih gibal- nih strukturah, so medsebojno razme- roma neodvisne. Pri šprintu sta spo- sobnosti za pospeševanje in doseganje maksimalne hitrosti v relativno nizki medsebojni korelacij i. Razvoj šprinterske hitrosti poteka v fazah, pri čemer gre za vključevanje številnih mehanizmov. Na individual- ne razlike vplivajo zlasti konstitucija tekača v mikro in makro smislu, nivo 22 motoričnih sposobnosti, fiziološke značilnosti subjektov, centralna regu- lacija gibanja in značilnost procesa tre- niranja hitrosti. V odnosih med posameznimi meha- nizmi obstajajo še vedno precejšnje ne- jasnosti. Realizacija šprinterske hitros- ti temelji na optimalni povezanosti vseh mehanizmov, ki tvorijo tako ime- novani hitrostni potencial.* Le-ta paje v izredno veliki meri genetsko deter- miniran. Obstaja zelo malo subjektov, ki imajo dispozicije za visoko raven hitrostnega potenciala, kajti večje šte- vilo neodvisnih dejavnikov zelo zmanjšuje verjetnost, da se vsi hkrati pojavijo pri istem športniku. Rezultat v šprinterskem teku je od- visen od optimalne povezanosti na- slednjih dejavnikov: od starta, startne akceleracije, maksimalne hitrosti in sposobnosti ohranjanja maksimalne hitrosti do cilja. Navedeni dejavniki imajo nizko korelacijo med seboj, kar kaže na njihovo avtonomnost in s tem na različno možnost vplivanja na njih v procesu treniranja. Predmet raziskovanja pričujoče štu- dije je startna akceleracija v povezavi s stratno akcijo. Startno akceleracijo raz- lični avtorji različno definirajo. Sovjet- ski avtor Ozolin ( 1986) deli ta del šprin- terske proge na dva segmenta. Prvi segment je do 10. metra, drugi pa od 10. - 30. metra. Praviloma je startna akceleracija zaključena takrat, ko tekač doseže 90- 95% svoje maksimalne hit- rosti. Med vsemi fazami šprinterskega tekaje pr·av v startnem pospešku dina- mika šprinta najbolj izrazita. Začetek startne akceleracije je pove- zan z izvedbo nizkega starta. Na učin­ kovitost izvedbe nizkega starta vpliva- jo zelo različni dejavniki. Eden ključ­ nih je hitrost reakcije na zvočni signal. To je standardna reakcija (vnaprej zna- na) na standardni signal, kjer ni prisot- na faza odločanja. Hitrost reakcije je v največji meri odvisna od senzoričnih in motoričnih funkcij v retikularni for- maciji. Čas, ki je potreben od zaznave slušnega dražljaja (startni strel) do reakcije efektorskega sistema (mišic), se imenuje latentni reakcijski čas. Dru- gi del startne reakcije je motorični reakcijski čas. V muskularnih delih narašča tonus, ki se transformira v iz- otonično-eksplozivno kontrakcijo izte- • hitrostni potencial sestavljajo: moč - hitrost - koordi - nacija (po J. Šturmu) Fizikalni parametri startne akceleracije govalk nog, oprtih na sprednji in zadnji startni blok. Motorični reakcijski čas se konča v trenutku, ko odrivna noga te- kača zapusti startni blok. Kvaliteta iz- vedbe nizkega starta, ki se reneksira v učinkovito startno akceleracijo, je tako odvisna od hitrosti reakcije in sile, s katero se tekač odrine od startnih blo- kov. Izvedba prvega koraka pomeni prehod iz starta v startno akceleracijo. To gibanje se izvaja v specifičnih pogo- jih, ko je sila inercije mase mirujočega telesa največja in je naklon tekača zelo izrazit. Sile, ki ustvarjajo propulacijo gibanja tekača, morajo imeti čim večje horizontalne komponente. To pomeni, da se mora tekač odri niti od startnega bloka pod optimalnim kotom. Le-ta znaša 45 do 50 stopinj. Razvoj hitrosti v startni akceleraciji je funkcija optimalnega povečanja dol- žine in frekvence korakov. Oba para- metra se progresivno povečujeta. S progresijo dolžine korakov in večjo frekvenco se spreminja biomehanična struktura korakov. čas trajanja opor- nih faz se skrajšuje. Čas letnih faz pa podaljšuje. Stopnjevanje hitrosti teka- čaje predvsem odvisno od sile, kijo le- ta generira na podlago pod ustreznim kotom. Razvijanje sile je v osnovi od- visno od časa, ki je na voljo. S stopnje- vanjem horizontalne hitrosti se skraj- šujejo časi opornih faz, tako daje tekač v vedno večjem »deficitu<< časa. Kva- liteten tekač bo kljub kratkim časom uspel realizirati veliko silo na podlago. Povprečna vrednost opornih faz v pr- vih 10 metrih je 130 msek, od \O. - 20. metra 100 msek in od 20. - 30. metra 85 msek (Sušanka 1989). Drugi biodinamični dejavnik startne akceleracije je frekvenca korakov. Le- ta je izrazito genetsko limitirana in je odvisna od hitrosti pretoka impulzov iz kortikalnih motoričnih centrov do lokomotornega aparata. Razmerje med frekvenco in dolžino korakov je v ve- liki meri individualno pogojeno in av- tomatizirano glede na morfološke zna- čilnosti in motorične sposobnosti teka- ča. Kljub temu so težnje sodobnega treninga šprinterjev usmerjene prav v povečanje frekvence. Namen pričujoče študije je bil dvo- jen. Prvič, preizkusiti inštrumentarij za ugotavljanje objektivnih fizikalnih parametrov dinamike hitrosti v startni akceleraciji. In drugič, ugotoviti, kate- ri parametri vplivajo na individualne razlike med testiranimi subjekti. CILJI RAZISKAVE Na osnovi predmeta in problema raziskovanja je mogoče opredeliti na- slednje cilje: l. Preizkusiti delovanje merilne ve- rige. 2. Ugotoviti parametre startne akcije in startne akceleracije. 3. Ugotoviti tiste dejavnike, ki vpli- vajo na individualne razlike v startni akceleraciji . METODE DELA V vzorec merjencev je bilo zajetih 11 atletov - mlajših mladincev, ki so bili člani atletskega kluba IBL Olimpija in atletskega kluba ŽAK Ljubljana. Vzorec spremenljivk Spremenljivke startne akcije - latentni reakcijski čas - čas maksimalnega pritiska na start- ni blok - odmik s startnih blokov - maksimalni pritisk na startni blok - indeks pritiska na startni blok Spremenljivke startne akceleracije - dolžina startne akceleracije - čas - trenutek maksimalne hitrosti - povprečna hitrost - maksimalni pospešek - povprečni pospešek - segmenti 1 - S- 10 - 15 - 20- 25 - 30 M: - čas - povprečna hi trost - povprečni pospešek Opis merilnega instrumentarija in tehnologije meritev Merilni instrumentarij sestavljajo (skica 1): - startna klapa - startni blok s sondo za merjenje sile - akcelerometer - štirikanalni ADC pretvornik - IBM PC računalnik Merilni instrumentarij oziroma nje- gove posamezne komponente so razvi- li sodelavci Fakultete za naravoslovje in tehnologijo - oddelek montanistika. Startno klapo, startni blok s sondo za merjenje pritiska in akcelerometer je ( KinS 1, 1992 23 A - merilna sonda Velikosti reakcijskih časov so v skladu B - akcelerometer z rezultati nekaterih podobnih raziskav C - 4 kanalni na vrhunskih šprinterjih (Zaciorskij [.7 pretvornik 1975, Ozolin 1980, 1985, Joch 1990) in 0<\-9 D - računalnik :znašajo od 0.07 do 0.13 sekunde. Pri fl5t-:::::t------------"t~1;~ E - startna klapa normalni populaciji subjektov se gib- .• ,._,_(,) ljejo latentni reakcijski časi na zvočni ,,.// !/ signal od 0.17 do 0.27 sekunde. Sicer A ,.,.,. \. pa lahko ugotovimo, da ima reakcijski -+-1.-.JL--'!· .. • _....,Yf-------.L------------1--- čas manjšo informativno vrednost gle• 39 n Skica 1: Merilni instrumentarij za merjenje stratne akceleracije Sasa 9 8 7 6 1 Startni signal 1 Sila pritiska na startni blok 5 -----------4 3 2 o.!===~lka.===~~==:!===:;::===:!::=====~ o 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 Skica 2: Grafični prikaz parametrov startne akceleracije razvil ing. Milan Terčelj, programsko opremo pa ing. Ivan Bizjak. in ing. Pe- ter Fajfar. Merski postopek temelji na hitrosti in dolžini potegnjene vrvice (dolžine 50 m), ki jo ima tekač pripeto okoli pasu. Merilec poti {ak.celerometer) daje izhodni nizkonapetostni signal, ki gre v ADC pretvornik.. Izhod iz ADC pre- tvornika je digitalni signal, ki gre dalje v računalniško enoto, kjer se podatki shranijo na datoteki. Z ADC pretvor- nikom sta na istem principu povezana startna klapa in startni blok z merilno sondo. Program za izračunavanje para- metrov startne akceleracije (integralno verzijo je mogoče dobiti pri avtorju) te- melji na funkcijski aproksimaciji posa- meznih točk (»zlepkov« - splines). REZULTATI IN INTERPRETACIJA Glede na rezultate preglednice! lah- ko ugotovimo, daje povprečni latentni reakcijski čas tekačev 0.11 sekunde, pri čemer je razlika med najdaljšim in najkrajšim časom 0.06 sekunde. La- tentni reakcijski čas je bil definiran na prvem kanalu in pomeni časovni inter- val od sprožitve kontakta na startni klapi (startni pištoli) do trenutka začet­ nega pritiska na startni blok (skica 2). de diferenciacije subjektov. Študije so pokazale, da je v večini primerov tudi v zelo nizki korelaciji z rezultati šprin- ta. Gre torej za zelo avtonomno spo- sobnost, ki je odvisna predvsem od funkcioniranja centralnega živčnega sistema. Drugi del štartne reakcije (motorični reakcijski čas) je odgovor nevromišič­ nega sistema. Izraža se v času in veli~ kosti sile odriva s startnih blokov. Silo, s katero tekač pritiska na startni blok, je registrirala sonda, kije bila povezana z ADC pretvornikom (fotografije l , 2). Motorični reakcijski čas dejansko pomeni časovni interval od začetka de- lovanja na startni blok pa do trenutka, ko stopalo tekača zapusti le-tega. Kako hitro bo izvedel to akcijo in kako veli- k.o silo bo ob tem razvil, je odvisno od nevromišičnih mehanizmov. Odriv od startnih blokov je tipična motorična si- tuacija, kjer se postavljajo zahteve po koncentričnem mišičnem naprezanju. Gre za tip hitre moči s trenutno mak- simalno angažiranostjo nevromišične­ ga sistema. Cilj takšnega delovanja je dati telesu kar največji sunek sile. Čas maksimalnega pritiska na startni blok subjektov ne diferencira zelo izrazito. Povprečna vrednost parametrov znaša 0.23 sekunde. Večjo razlikovalno moč ima celotni čas delovanja na startni blok. Poleg časa je zelo pomemben pa- rameter maksimalni pritisk na startni blok. Da dobimo realnejšo sliko, je tre- ba te rezultate relativizirati glede na te- lesno težo. Relativni pritisk pri tekaču A znaša 0.89, pri tekaču B 0.97, pri te- kaču C 0.90 in pri tekaču D 0.87. Naj- učinkovitejši odriv od startnega bloka ima tako tekač B, le-ta ima najkrajši motorični reakcijski čas in ustvarja največji relativni pritisk na blok. Individualne razlike v učinkovitosti izvedbe nizkega starta tako nastanejo zaradi različnega motoričnega reakcij- skega časa in relativne sile pritiska na startni blok. Latentni reakcijski čas je pri tekačih dokaj izenačen. 24 Fizikalni parametri startne akceleracije Preglednica 1: Parametri startne akceleracije TEKMOVALEC PARAMETRI A LATENTNI REAKCIJSKI ČAS (sek.) 0.07 MAKS. PRITISK NA BLOK (sek.) 0.21 ODMIK S START. BLOKA (sek.) O.JI MAKS. PRITISK NA BLOK (N) 780 RAZDALJA (m) 30 ČAS (sek.) 4.82 NAJVEČJA HITROST (m/s) 7.51 TRENUTEK MAKS. HITROSTI (sek.) 3.43 POVPREČNA HITROST (m/s) 6.22 POSPEŠEK (m/s') 12.51 ČAS !M (sek.) 0.46 POVPREČNI POSPEŠEK !M (m/s') 8.02 POVPREČNA HITROST !M (m/s) 2.16 ČAS SM (sek) 1.29 POVPREČNA HITROST SM (m/s) 3.88 POVPREČNI POSPEŠEK 5M (m/s' ) 4.41 ČAS lOM (sek.) 2.08 POVPREČNA HITROST JOM (m/s) 4.80 POVPREČNI POSPEŠE K IOM (m/s') 3.27 ČAS 15M (sek.) 2.79 POVPREČNA HITROST 15M (m/s) 5.38 POVPREČNI POSPEšEK 15M (m/s') 2.64 ČAS 20M (sek.) 3.46 POVPREČNA HITROST 20M (m/s) 5.79 POVPREČNI POSPEŠEK 20M (m/s' ) 2.17 ČAS 25M (sek.} 4.13 POVPREČNA llITROST 25M (m/s) 6.05 POVPREČNI POSPEšEK 25M (m/s'} 1.78 HITROST v 1. sek. (m/s) 3.28 POVP. POSP. V l. sek. (m/s') 5.42 HITROST V 2 sek. (m/s) 4.80 POVP. POSP. V 2. ek. (m/s') 3.27 HITROST V 3. sek. (m/s) 5.56 POVP. POSP. V 3. sek. (m/s') 2.44 HITROST V 4. sek. (m/s) 6.05 POVP. POSP. V 4. sek. (m/s') 1.78 B 0.13 0.22 0.24 870 30 5.00 7.38 4.26 6.00 11.23 o.so 6.85 2.02 138 3.61 3.96 2.20 4.54 2.99 2.93 5.11 2.41 3.63 5.51 1.99 4.31 5.80 1.71 3.03 4.66 4.39 3.13 5.20 2.31 5.69 1.82 C 0.13 0.22 0.28 7.70 30 5.24 7.36 4.31 5.72 9. 71 0.63 4.52 1.58 1.58 3.16 3.40 2.41 4.15 2.75 3.13 4.80 2.32 3.81 5.25 1.93 4.49 5.57 1.63 2.14 4.06 3.81 2.95 4.80 2.32 5.25 1.93 D O.II 0.28 0 .34 7.50 30 5.26 6.99 5.14 5.70 11.06 O.SO 6.68 2.00 1.43 3.51 3.59 2.31 4.34 2.67 3.08 4.86 2.15 3.82 5.23 1.80 4.54 s.so 1.54 2.98 4.38 4.20 2.81 4.86 2.15 5.23 1.80 ~,-------------------------,---.ro 29 i!8 ZT 26 :15 :M aJ Z2 21 20 1, 18 " 17 ! 16 ~ ~ 13 l u 11 10 9 8 7 6 5 4 3 a 8 7 .. • i 6 .. 1 = lsl Ot-=------,--- -~- -=c......:=---,------r------+O o 1 a J 4 4,,r Skica 3: Diagram hitrosti in poti v startni akceleraciji X O.II 0 .23 0 .29 7.92 30 5.08 7.31 4.28 5.91 I 1.13 0.52 6.51 1.94 1.42 3.54 3.84 2.25 4.46 2.92 2.98 5.03 2.38 3.68 5.44 l.97 4.36 5.73 1.66 2.85 4.63 4.30 3.04 5.10 2.30 5.55 1.83 Z odrivom od startnih blokov je v neposredni povezanosti maksimalni startni pospešek v prvem koraku. Ta odvisnost je najbolj izrazita pri tekačih A in B. Maksimalni pospešek pri teka- ču A je 12,5 m/s', pri tekaču C pa le 9.71 m/s'. (Preglednica 2) Najbolj strmo krivuljo naraščanja hitrosti v prvih 10 metrih ima tekač A, kar je razvidno iz povprečnih pospeš- kov. V prvem metru realizira 28,7% maksimalne hitrosti, v prvih 5 metrih 51.6%, od 5. - 10. metra 63.9%, od 10. - 15. metra 71.6%, od 15. - 20. metra 77.0% in od 20. - 25. metra 80.5% svoje maksimalne hitrosti. (Skica 3) Sicer pa tekači v prvih 5 metrih v po- vprečju razvijejo 48,4%, od 5. - 10. metra 61.0% od 10. - 15. metra 68.8% od 15. - 20. metra 74.4% in od 20.-25. metra 78.3% svoje maksimalne hitros- ti. Eden od kriterijev gradienta startne akceleracije je realizacija hitrosti v toč­ no definiranih časovnih točkah. Te točke so hitrost v prvi, drugi, tretji in četrti sekundi. V prvi sekundi tekači razvijejo v po- vprečju 38.9%, v drugi 58,8%, v tretji 69.7% in v četrti sekundi 75.9% maksi- malne hitrosti. Najhitrejši tekač je raz- vil v prvi sekundi 43.6%, v drugi 63.9%, v tretji 75.2% in v četrti 80,5% maksimalne hitrosti. Tekmovalec C, ki je dosegel najslabši rezultat pri teku na 30 metrov, ima naslednjo realizacijo hitrosti v posameznih časovnih toč­ kah. V prvi sekundi je realiziral 42% v drugi 60% v tretji 69.5% in v četrti 75.1 % maksimalne hitrosti. Ključni dejavnik učinkovite startne akceleracije je realizacija hitrosti v prvi in drugi sekundi. Tukaj so odstopanja slabših tekačev največja. Stopnjevanje hitrosti šprinta je tesno povezano s centralno regulacijo gibanja v pogojih maksimalne ekscitacije. Kljub temu, da je pri teku prisotna visoka stopnja standardizacije gibanja, pa nastopajo velike razlike v racionalnosti izvedbe tehnike tega gibanja. Večji kot sta sila in hitrost, vloženi v gibanje, tem večje je odstopanje od racionalnega modela izvedbe tehnike. Čim večja je energet- ska komponenta gibanja, tem bolj upa- da njena koordiniranost in zmožnost kontrole. To je še posebej izrazito v fazi startne akceleracije, kjer tekač teče v specifičnih pogojih večjega naklona in spreminjajoče se frekvence in dolži- ne korakov. ..l ( Spreminjanje hitrosti v startni akce- leraciji se manifestira na dveh ravneh; na makro in mikro ravni. Makro raven se nanaša na dinamiko hitrosti v posa- meznih segmentih ali v časovnih toč­ kah, mikro raven pa na spremembo hitrosti centralnega težišča telesa teka- ča v vsakem posameznem koraku. Me- rimo jo lahko z akcelerometrom glede na hitrost potega vrvice, ki jo »vleče« tekač. Na osnovi meritev ugotavljamo, da je hitrost skupnega težišča tekača manjša v prvem delu koraka (faza sprednjega opiranja), povečuje pa se v drugem propulzivnem delu (faza za- dnjega opiranja). Hitrost znotraj tekaš- kih korakov »valovi«, pri čemer je to valovanje v neposredni povezavi s teh- niko koraka. V prvih desetih korakih startne akceleracije je hitrost retropul- zivnega dela koraka za 5 - 7% manjša kot v propu!zivnem delu. Da bi bila iz- guba hitrosti v prvem delu čim manj- ša, mora tekač postavljati stopala čim bližje projekciji težišča telesa tako, da ustvarja pogoje za učinkovit odriv in veliko kotno hitrost zamašne noge. LITERATURA l. Ballreich, R., A. Kuhlow: Biomecha- nik der Leichtathletik. - Stuttgart: Enke, 1986 2. Bauersfeld, K., G. Schroter: Grundla- gen der Leichtathletik. - Berlin: Sportver- lag, 1980 3. Boldirev, V„ D. Nazmanov: Ekonomi- zacijadvigatel'nyh funkcij v sprinte. - Teor. prakt. fiz. kul 't. (J 989) 1, 62- 64 4. Dolan, J.: What is proper sprinting form? - Schol. Coach 58 (1989) 6, 28-113 5. Hoskisson J., L. Korchemny: TACju- nior sprint project stride evaluation. - Track technique 1 (1991) 1, 3691-3699 6. Joch , W., R. Hasenberg: Ueber den Zusammenhang z.wischen Startreaktions- zeit und Sprintleistung. - Leistungssport 20 (l 990) 1, 36--39 7. Ozolin, E.: Sprinterskij beg. - Moskva: Fizk. i sport, 1986 KinS 1, 1992 25 Fotografija 1: Starini blok s sondo za merjenje sile pritiska .l. Fotografija 2: Startna akcija Fotografija 3: Akcelerometer z ADC pretvornikom 26 Fizikalni parametri startne akceleracije Pot Cas Končna Povpr. Povpr. • Pot hitrost hilrost posp . • (m) (s) (m/ s) (m/s) (mts• •2) • (m) O- 1 0.46 3.70 2.16 8.02 * O- 1 O- 2 0.70 4.51 2.84 6.41 * 1- 2 O- 3 0.91 4.95 3.28 5.42 * 2- 3 O- 4 1.11 534 3.61 4.82 * J- 4 O- 5 1.29 5.68 3.88 4.41 * 4- 5 O- 6 1.46 5.98 4.11 4.09 * 5- 6 O- 7 l.63 6.23 4.31 3.83 * 6- 7 O- 8 1.78 6.45 4.49 3.62 * 7- 8 O- 9 1.94 6.64 4.65 3.43 * 8- 9 0-10 2.08 6.81 4.80 3.27 * 9-10 0-11 2.23 6.95 4.93 3.12 * 10-11 0-12 2.37 7.08 5.06 2.98 * 11-12 0-13 2.51 7.18 5.18 2.86 * 12- 13 0-14 2.65 7.27 5.28 2.74 * IJ-14 0-15 2.79 7.35 5.38 2.64 * 14-15 0-16 2.92 7.41 5.48 2.54 * 15- 16 0-17 3.06 7.45 5.56 2.44 * 16-17 0-18 3. 19 7.48 5.64 2.35 * 17-18 0-19 3.32 7.50 5.72 2.26 * 18-19 0-20 3.46 7.51 5.79 2.17 * 19-20 0-21 3.59 7.50 5.85 2.09 * 20-21 0-22 3.72 7.47 5.91 2.01 * 21-22 0-23 3.86 7.44 5.96 1.93 * 22-23 0-24 3.99 7.39 6.01 1.85 * 2J-24 0-25 4.13 7.34 6.05 1.78 * 24-25 0-26 4.27 7.29 6.09 1.71 * 25-26 0-27 4.40 7.24 6.13 1.64 * 26-27 0-28 4.54 7.19 6.16 1.58 * 27- 28 0-29 4.68 7.14 6.19 1.52 * 28-29 0-30 4.82 7.08 6.22 1.47 * 29-30 Preglednica 2: Protokol meritev startne akceleracije ZAKLJUČEK Za ugotavljanje zakonitosti startne akceleracije je bil uporabljen merilni instrumentarij, katerega glav- ni del je AKCELEROMETER. Gre za inovacijo v me- rilni tehnologiji proučevanja zakonitosti razvoja šprlnterske hitrosti. Kot kriterij startne akceleracije je bil uporabljen test na 30 metrov z nizkim startom. Individualne razlike v učinkovitosti izvedbe nizke- ga starta nastajajo zaradi različnega motoričnega reakcijskega časa In velikosti relativne sile pritiska na startni blok. V latentnem reakcijskem času se te- kači ne razlikujejo bistveno. Parametri startne akcije kažejo dokaj majhno po- vezanost s parametri startne akceleracije. Učinkovi­ tost startne akceleracije je odvisna od strmine krivu- lje hitrosti v segmentu od petega do petnajstega met- ra. Cas (s) 0.46 0.24 0.21 0.19 0.18 0.17 0.16 0.16 0.15 0.15 O.IS 0.14 0.14 014 0.14 0.14 0.14 0.13 0.13 0.13 0.13 0.13 0.13 0.14 0.14 0.14 0.14 0.14 0.14 0.14 Povpr. Opis meritve Meritev teka Povpr. Kraj meritve Ljubljana - Stadion Šiška hilro~ posp. Merjena oseba Dejan Klobučar (m/s) (m/s„ 2) Datum meritve 18. II. 1991 2.16 8.02 Začetek meritve pri 0.00 m 4.15 3.33 Merjena pot 30.00 m 4.74 2.11 Čas meritve 4.82 s 5. 15 2.01 Največja hitrost 7.51 m/s 5.52 l.88 Trenutek največje hitrosti 3.43 s 5.81 1.70 Povprečna hitrost 6.22 m/s 6.10 1.54 Največji pospešek 12.51 m/s**2 6.38 1.39 Trenutek največjega pospeška 0.00 s 6.54 1.26 Čas: strel - začetni pritisk na blok 0.07 s 6.71 1.12 čas: strel - prvi premik težišča 0.31s 6.90 0,99 Čas: strel - največji pritisk na blok 0.21 s 6.99 0.87 7.14 0.76 7.25 0.65 7.30 O 55 7.41 0.44 7.41 0.34 7.46 0.23 7.52 0.13 7.52 0.03 7.46 --0.07 7.52 --0.17 7.46 --0.27 7.41 --0.36 7.35 --0.37 7.30 --0.37 7.30 --0.37 7.19 --0.37 7.14 --0.37 7.14 --0.37 CONCWSION A new measurent instrument, of which the ACCE- LEROMETER ls the main part, was used to flnd the characteristics of start acceleratlon. This is an inno- vatlon in the measurement technology for studying sprint velocity growth. The block-start 30m run was used as tbe start acceleration crlterion. Individual dlfferences in the efficiency of the exe- cution of the block-start appear because of different motor reaction times and the magnitude of the rela- tlve force of pressure on the startlng block. The run- ners do not differ significantly in latent reaction tirne. The parameters of the start actlon show a relatlvely small correlatlon with the parameters of start accele- ratlon. The efficiency of the start acceleration de- pends on the gradient of the velocity curve in the Srn to 15m segment.