Aforizmi in rekla iz življenja. Kdo ie kriv in kdo ne, se vprašamo! Med krivimi je večina, ker kriv je vsakdo, ki nemo stoji ob strani in se okorišča le od dela svojih tovarišev in jim ne pomaga ter dovoljno ne podpira skupnih stremljenj. Ti vsi so krivi ravno tega — čez kar največkrat zabavljajo! Zato: delajmo pozitivno in skušajmo ustvariti. kar rnanjka in dopolniti, česar pogre- šamo! * Vprašajmo se vedno: delamo li pozitivno ali negativno — zidamo, ali podi- ramo ? * Nekaj bo pa le organizacija kriva: preveč se je ozirala rta zadeve in koristi osebnega značaja, v katerih so se obra- čali člani do nje; pri tem je večina pozabila na splošne, vsem skupne interese in zadeve, kar je pravzaprav prva in prava ter glavna naloga organizacije. * Vsakdo vidi le pravice, a pozablja na dolžnosti, ki naj bi veljale le za druge. Poglejmo v notranjost, če ni egoistični materializem prevladal altruizma, ki bi raoral vladati v naših vrstah. Cinizem je poteza značaja — je znak razkrajajoče se notranjosti, razvalina na kateri ne bo kalilo dobro seme. Ciniknčitelj ni sposoben za ustvarjansje in pozitivno delo: za dušo otroka je — slana. Ne ruši starega, obstoječega, dokler nisi na isto mesto posta\ril novega. botjšega! ' Pravega idealizma, požrtvovalnosti ni več. tožijo stari tovariši; to je znak dobe —- kuga, ki bo rodila spoznanje, ko bo še slabše kakor sedaj. * Včasih so bila idealna stremljenja organizacije najvišja, danes so materialna. in to je zlo, ker se že v dušo aovinca vseje materializem mesto idealizma. Ošabnost in prezirljivost med torariši in tovarišicami je znak plitvega uma ali visoke domišljavosti. G. Mi ne maramo onih, ki pristopajo v našo organizacijo zavoljo tega, da bi dobili kako boljše mesto, pa tudi ne tistih, ki izstopijo iz organizacije, če mesta oe dobe. Načela naj veljajo! L. J.