CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 12, 1<>63
ŠTEV. LX1 — VOL. LXi
Lyndana B. Johnsona nračijo {elks skrbi
Razkol v demokratski stranki v Teksasu povzroča skrbi p o d p r e d sedniku ZDA, pa tudi predsedniku K'ennedyjn.
DALLAS, Tex. V državi ^eksas se je politika zasukala ^ako, da imamo sedaj kar tri franke, dočim je še pred nekaj 'eti vedrila samo enotna demokratska stranka, ki je seveda zvesto plavala v konservativnih Vodah. Zato je bilo takrdt poli-kčno življenje v Teksasu zelo 'kdgočasno, omejevalo se je na osebne prepire demokratskih jakov.
Dolgčas ljudje težko prenašajo tudi v politiki. Da ga preže-nejo, so se najprvo oglasili republikanci. Organizirali so se tako dobro, da so zmagali celo s sv°jim senatorjem Towerjem. Postali so torej politična sila v Jeksasu, ne sicer odločilna, pa Veridar pomembna.
Demokrat j e razklani
Sprli so se med seboj tudi de-P'okratje. Domača inteligenca, ^'jski voditelji, črni in demo-ratje mehiškega rodu so skle-zvezo in ustanovili skupno °rganizacijo; ki so v njej naj-°lj aktivni črnci in unijski vo-ditelji_ Tako je .nastalo jedro 'koralnih demokratov,' ki nakopajo pri volitvah s svojimi ^ndidati. So postali trn v peti °nservativnim demokratom. ^al vse to pomeni. Se je vi-
4elo
pri volitvah preteklo sobo-
■ Takrat so se potegovali za Dosto kongresnika, ki je posta-0 Prosto, trije kandidatje: libe-*alao - d e m ckratski, konserva-’vno-demokratski in republi-sknski. Vsak kandidat je dobil °raj točno tretjino glasov. Po-bodo ponovne volitve. Ndo bo zmagal, to je za pod-^dsednika Johnsona izredno na^o vprašanje. Do sedaj je ako srečno plaval med kon-®rvativnimi in liberalnimi de-ubrati, ne ve pa, ali bo še mo-doJ	'uD pred leti bolj na
k 0,10 usmerjen, sedaj se nagi-e ,na zmerno levico, ker bi rad s ' kandidiral tudi za pred-^Cn'ka. Zato ga konservativni . k°kratje zapuščajo. Volivne-
ksac Vihar-ju’ ie divjal v Te-Or, ^ Zadnjih par tednov, se je Evr' S SVoi° Pot.io P« zahodni let ^ec^aj se .ie vrnil in na-čen na '^e zamotanejši politi-
PreH1101,029,1’ kot ga j0 pustil a odhodom v Evropo.
Kenwedy v zadregi
’ticen položaj v Teksasu Ja kočljiv tudi za Kenne-
Natakar v kongresni delegaciji za NATO!
Glavni natakar kongresne restavracije je kot član
K vladni krizi spada tadi generalni šfrajk
RIM, It. — Generalna federacija delavskih unij je proglasila pardnevni generalni štrajk kot .. protest proti naraščajoči dragi-pauamentarne de.egacije njj -pgj utemeljitvi seveda nih-/j\)A potoval v I ariz. £e ne verjame, zajec tiči čisto
WASHINGTON, D.C. — Na- nekie drugje, ša politična javnost v Washing-! Italijanski komunisti ne mo-tonu ima pri vsej obilici raznih'rejo zlasti v vlado že od 1. 1947. političnih problemov še zmeraj Da pokažejo svojo nejevoljo, or-dosti časa, da obširno obravna-' ganizira njihova generalna kon-va zadevo Mr. Petinauda. Mr.! federacija delavskih unij ob Petnaud je natakar v kongresni vsaki vladni krizi pardnevni ge-
restavraciji, je črne polti in zna francosko. Ker je mož trenut-
neralni štrajk. To je po komunistični zamisli “direktna akci-
no na počitnicah, ga je demo- ja”, ki naj pokaže, kako zelo kratski kongresnik Hays vklju- “ljudske množice” protestirajo čil v 20-člansko delegacijo, ki!proti italijanski politični tradi-jo je Kongres poslal na parla-jeiji- Dosedaj so taki štrajki po-mentarno zasedanje NATO v tekali v lepem soglasju med ko-
Novi grobovi
Sandra Česen
V Cleveland Clinic bolnici je preminula 3 dni stara Sandra Česen. Tukaj zapušča očeta Stanleta in mater Mildred, roj.
Kozar, sestri Beverly in Victo-rio, stare starše Martina in Mary Kozar in staro mater Frances Močnik. Pogreb je danes popoldne ob enih iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E.
152 St. na All Souls pokopališče. Družina živi na 288 Richmond Rd., Richmond Hts., O.
Joseph Vercek
Po dveh tednih bolezni je preminul na svojem domu na 5082 Greenhurst Dr., 86 let stari rojak Joseph Vercek, doma iz Gornje Straže pri Novem mestu, od koder je prišel sem pred 65 leti. Bil je med ustanovitelji fare sv. Lovrenca in pionir Newburske slovenske naselbine. Bil je navdušen delavec na narodnem in društvenem polju. Bil je med ustanovitelji Slovenskega narodnega doma v Newburg.hu ter več let tudi njegov direktor, kakor tudi direktor Slov. narodnega doma na Maple Hts. Bil je član in ustanovitelj Društva Bled št. 20 SDZ, kakor tudi član Društva Slava št. 173 SNPJ, Pevskega društva Zvon in Društva Sv.
Imena. Vsa leta do svoje upokojitve 1. 1940 je bil zaposlen pri American Steel & Wire Co.
Soproga Mary, roj. Jeric, je umrla 1. 1952. Zapušča sina Eu-gena, hčere Albino Arko, Jo-sephino, Flattie Mussig in Ma-. vnuke, brate Luchviga,
Louisa, Franka in (v starem kraju) Janeza. Brat Michael in sestra Mary Pirc sta pred nekaj leti umrla. Pogreb bo v četi tek zjutraj ob 8.30 iz Louis' menijo. Sklep parlamenta NA-	™1	pa niso storile niti začetnih ko-
Ferfolia pogreb, zavoda v cer- rpr' — J—-—^	^ —t,- x. & 13 d J1 in	je zacei pri- , TT, , . .	,	.	,
Parizu.
Posvet NATO v Parizu
Vse države članice NATO pošiljajo vsako leto zastopnike svojih parlamentov v Pariz na parlamentarno zasedanje NA-j
munisti in Nennijevimi socija-listi. Letos pa hočejo socijalisti v vlado in jim je štrajk zelo neprijeten. V vodstvu konfederacije so namreč zastopani eni kot drugi.
Na razvoj vladne krize štrajk
TO. NATO parlament je prak-’ne bo imel nobenega vpliva, tično brez vsakega pomena. V Predsednik Segni je dal krščan-
skemu demokratu Moro-ju mandat za sestavo vlade. Ta mora sedaj dognati ali bo nalo-
NATO gospodarijo zunanji ministri članic NATO, še celo ministri za narodno obrambo imajo samo posvetovalen glas. Par- j §° zmogel ali ne. lament NATO ima samo posve- i	—------
tovalen glas, ki ne pomeni do- aSŽirskO-JParCŠkl RiejŠ
sti. Morda je potreben v toliko,'v- r	.v.
da v njegovem mnenju odseva ¥6f2H0 SMSSIjSJ SpCp$t«3
razpoloženje javnosti v deželah! RABAT) Mar. - Premirje je NATO, ki pa ni zmeraj naklo- stopilo v veljavo na maroško_ njeno ameriški zunanji politiki. ai£jrskj mejj p novembra, ven-Letos se je na primer parla- ^ar pj-j^g ge vedno tu in tam do ment NATO izjavil prpti na-	sp0padm^ Seveda,
Črtu, da bi nekatere Idrfje NA- zvračata obe vladl Odgovornost1
ZVEZA ZA NAPREDEK NI
REŠITEV LAT. AMERIKE?
Predsednik Brazilije Goulart je včeraj ob otvoritvi drugega letnega sestanka Zveze za napredek poudarjal, da se morajo države Latinske Amerike združiti v obrambi skupnih koristi, ker edino v tem je njihova rešitev. Zvezo za napredek, s katero skušajo Združene države pomagati Latinski Ameriki, je Goulart omenil le mimogrede.
SAO PAULO, Brazil. — Včeraj se je tu začelo drugo letno posvetovanje zastopnikov 20 držav Latinske Amerike, ki sodelujejo z Zvezo za napredek, v okviru katere skušajo Združene države sodelovati z državami Latinske Amerike pri naporih za gospodarske in socialne reforme ter za gospodarski napredek. Zveza je doslej zaradi premajhnega sodelovanja držav Latinske Amerike dosegla le sorazmerno malo uspehov, zato jo prenekateri vodniki Latinske Amerike omalovažujejo, med temi je tudi predsednik Brazilije Joao Goulart. Ob otvoritvi letnega zborovanja Zveze je včeraj tu to komaj omenil, pozival pa je države Latinske Amerike, naj se združijo v obrambi svojih koristi pred industrijsko razvitimi deželami.
Zveza za napredek je bila usta-	'1	'	---^
novljena na predlog predsednika načil “za nadaljevanje krvavitve Kennedyja za rešitev Latinske našega gospodarstva.”
Amerike iz gospodarsko-social-. _ Med 20 delegacijami je bila ne zaostalosti. Z njeno pomočjo tudi delegacija Združenih držav in sodelovanjem naj bi bile v j pod vodstvom A. Harrimana, državah Latinske Amerike iz-! namestnika državnega tajnika
vedene agrarne in druge nujne
za politična vprašanja. Ameri-
gospcdarsko - socialne reforme, i ška delegacija ni k govoru Gou-
larta dala nobenega komentarja, bila pa je očitno razočarana,
TO dobile atomsko orožje in da bi posadke na teh ladjah bile
za nje druga na drugo. Abesinski cesar Hajle Selasi-
ki bi te države in njihovo prebivalstvo rešile iz ostankov fevdalnega sistema v moderni čas. Združene države so bile v tem okviru pripravljene dati tekom 10 let 20 bilijonov dolarjev gospodarske pomoči Latinski Ame-I liki. Države Latinske Amerike' z nekaj izjemami niso pri teh načrtih resno sodelovale. Čakale
sestavljene iz državljanov vseh je ki ge -e vrnil s svoje pQti porin sprejemale so le gospodarske držav, ki v NATO res kaj po- Maroku, Alžiriji, Tuniziji, Ju-ipomoč Združenih držav, same
ko je predsednik Brazilije Združene države in njihov napor za napredek držav Latinske Amerike omenil samo enkrat, pa še tedaj le momogrede.
i	j
i Iz Clevelanda ]
!
in okolice
Seja—
Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima jutri, v sredo, ob 7.30 zvečer sejo v navadnih prostorih. Po seji bo zabava.
Skupne podružnice SŽZ imajo jutri , v sredo, ob enih popoldne sejo v St. Clair Recreation Centru v navadnih prostorih. Zanimiv piogram—
V četrtek, 21. novembra, zvečer ob osmih bo v WHK avditoriju na 5000 Euclid Ave. zanimiv in poučen kuharski program “Okoli sveta”. Osem poklicnih kuharic bo kuhalo in kazalo izbrane recepte narodnih jedi na šestih električnih štedilnikih. — Med udeležence bo razdeljenih 37 nagrad. Vstopnice so na razpolago v našem uradu brezplačno, ker je naš list med pokrovitelji programa.
Načrti s Fenn college—
Država Ohio je predložila vodstvu Fenn Collegea uvrstitev med državne visoke šole v obliki popolne univerze ali pa le izvajanje državnega programa kot tehnični institut, ki naj bi bil sposoben tekmovati z najboljšimi v deželi.
kev sv. Lovrenca ob devetih, potem na Kalvarijo.
TO je dvignil nekaj prahu, to prave za sestanek’zunanjih mi- rakov- Padajoče Pl^ti se izmt-pa je tudi vse.	nistrov Afriške zveze, ki naj bi kai° vsakim reformam, ki bi
Natakar fe Washinetona *"«• ^itev za sedanji “"t'iim ,	, v ,	n-ii hi chr/il W Ul,rii*	sPor med obema arabskima dr- /aJ m J1™ nalozlle kake gohpo-
Eno petino vseh obrežnih	naJ hi Zli kot kurir	-avama severne Afrike. Selasi_ darske žrtve.
s ve i ni ov je v^ ruzenih dr- v	'je bi imel rad sestanek v Adis Tako je bilo v dveh in pol le-
zavah na področju Velikih je- Vec prahu je dvignil Mr. Pe- Abebi) kjer je bila Afriška zve_ tih obstoja Zveze za napredek
lanu . časopisje je začelo u- za j»t0gnj0 spomlad ustanovijo- storjenega dejansko zelo malo,
zer.
RAIN
do napadati kongr. Haysa, čemu je vzel natakarja v svojo
na.	kar bi bilo mogoče pokazati kot
Ameriška diplomacija se vne- uspeh skupnih naporov. Nevaf-
Fantin je priznal umor
S Is! slare deklice
Oblastem ni znal navesti nagiba in vzroka svojega zločina.
HARDIN. Mont. — Fantin, star 17 let, ki izdeluje višjo šolo kot povprečen študent, je priznal, da je odpeljal in umoril 8 let staro dekletce, ki so jo pogrešili pretekli petek. Kakih 150 ljudi jo je iskalo v petek pozno v noč po tem farmarskem
delegacijo Hays se zagovarja. izadeva, da bi AKirija in socla]nl|, nemlrov in rev0. predelu in našlo končno njeno nlTJL I	“-oko doseženo premirje spo- iucije so je koma,	----------------
mS—1 Tet r*?*?- ^“1“ IpTp'psIedVanjem ” A- ££*£ £	fF™
sko. Časopisi'odgovarjajo, da"v 'rlske umJe al'. -oj,h sosed dalno-gospodarske razmere pre-
■n •	^	.. .	,	,,	, končala mesebojm spor, ki skn- hivalstva
Parizu opravljajo to delo kar	0	mvaisna.
I trupelce zabodeno z nožem se-
Posta
Konservativni demokratke m • n° maraj°' liberalni pa Piei 1S° ,c*0st' močni, da bi lahko na večino v stranki.
Som1 VS° Si. P0rna£ati s predlo-lep ’. 1 naJ bi ulkinil minima-goi irektni davek $1.75 kot poje v°bvno pravico. Predlog
StavokPfdel' Reši ga lahk0 d0-
VpoSt' ? ^ederalni ustavi, da je Pravic^0-'6 davkov Pri volivni
Pr°tiustavL S"6"1116 V°litVe stavok avno- Da postane ta dole trpi Ve^aven za vso deželo, dve d a’ fa ga od°brita le še trtidjirZjV' Kennedy se bo torej Žavi y j Pridobi vsaj dve dr-hilo rf <:0stavek> kar bi pome-kratip3 bodo bberalni demo-su. j postali močnejši v Teksa-ba rin u tem oz'ru lahko raču-kaadidaturo°bil TekSaS Za SVOj°
BVoip^tok Kormoza, kjer ima ■^0 miv>P°r^e Čangkajšek, ima ''Bonov prebivalcev.
Letošnje jesenske volitve niso zjasnile političnega položaja
Oblasti so prijele 17 let starega Roberta Rollinsa, ki je
uu ucju iscji ya y sebi stajn0 nevarnost več- Goulart ie iziavil da mora dlGZ I,<)Sebnega oklevanja pri-m,mogrede stalni amerisk, so- j a s da „ sevcrni Afriki , a|insL	n ' Hi	da je deklico odpeljal iz-
ferji, ki tudi vsi obvladajo fran-	J_.atinska Amerika nastopiti pro pred doma j0 vozd nekaj ^asa
coščino.	,------------------------- . = ti ostalemu svetu združeno. Na- okoli v očetovem avtomobilu,
Oblačno, vetrovno in mrzlo, Kongresnik Hays bo moral publikansko usmerjeni, dobili padel je trgovinske ovire, ki j0 sederRlkrat zabodel z nožem, pršenje dežja pomešano z nale- sedaj predložiti račune za svo- povod, da napadejo demokrat- otežujejo izvoz surovin v indu- na^0 pa njeno truplo vrgel iz tavanjem snega. Najvišja tem- jo delegacijo. Takrat bodo nje- sko potratnost z denarjem dav- sirijske države ter sedanje raz- avtomobila. Izročil je nož; pa ni peratura 44.	govi kritiki, ki so večinoma re- koplačevalcev.	mere v mednarodni trgovini oz- vedei povedati, zakaj je zločin
storil. Preiskava je dognala, da dekletce ni bilo spolno zlorabljeno.
Mladega zločinca so poslali v
CLEVELAND, O. — Politic- stranka svojih političnih pozi- drugi strani pa ni demokratov movali z demokrati, kdo je bolj Billings na opazovanje bolj za-ni opazovalci so upali, da bodo cij. Le izjemoma so republi- volilo mnogo črnih volivcev, ker proti civilnim pravicam. Vkljub radi njegove osebne varnosti, letošnje jesenske volitve vsaj kanci tu pa tam zmagali in pri-! mislijo, da Kennedy ni dosti temu so republikanci dobili kar; ker se je šerif bal, da bi ga u-j deloma povedale, ali politični šli na oblast. To je res, toda de- odločen v obrambi njihovih in- čedno število glasov, čeprav ni- tegnilo razjarjeno prebivalstvo boji radi civilnih pravic, zniža- mokratje so pustili brez odgo- teresov. Kar se je letos zgodilo so nikjer zmagali. Goldwater-j linčati, kot zaradi resnega pre-nja davkov zunanje politike itd. ’ vora vprašanje, kako so prišli, v Philadelphiji, se bo verjetno	jev kandidat za guvernerja je	pričanja, da	je	duševno	bolan,
res že nekaj vplivajo na razpo- do svojih zmag in uspehov in' ponavljalo pri predsedniških	tam dobil nad 100,000 glasov.	I čeprav	je sam	zatrjeval,	da	se
loženje med volivci. Moramo kako velike so zmage in uspehi, volitvah v prihodnjem letu.	Uspehov na jugu se torej ve- ne more “spominjati vseh po-
takoj povedati, da politični kro- Podrobnejši pregled rezultatov Značilni so tudi volivni izidi selijo lahko tudi republikanci,' hrobnosti” in okoliščin zločina, gi mislijo, da takega odgovora nakazuje tudi nekaj temnih v Kentucky. Tam je sicer zrna- akoravno niso zmagovali. Toda niso dobili.	| strani za demokrate, ki so ob- gal demokratski kandidat za ne vsi republikanci. Slabo se
Dokaz leži na dlani. Obe enem tudi svetle strani za re- guvernerja, toda obenem so re-	namreč počuti liberalno krilo
stranki, demokratska in repub- publikance.	I publikanski glasovi hudo na-	republikanske stranke. Kjerko-
likanska, trdita da sta se pri | V Philadelphiji so na primer | rastli. Ako bi se ta tendenca na-	li so na jugu republikanci na-
volitvah dobro odrezali in da se zopet zmagali demokratje, toda! daljevala, bi Kentucky lahko	predevali, so pri tem zagovar-
z rezultati lahko pohvalita. Obe boj je bil hud in sam predsed- kmalu dobil
Moskva zanikava Nikitine grožnje
MOSKVA, ZSSR. — Uradno glasilo sovjetske vlade Izvestia je prineslo na prvi strani izjavo, v kateri zanikava, da bi Nikita Hruščev pretekli četrtek na javnem sprejemu svaril A-meriko, da bo v slučaju, če bo ona napadla Kubo, napadla Sovjetska zveza katero izmed svojih neposrednih sosed, zaveznic Amerike.
“Izvestia” trdijo, da je Nikita dejal:	“Kuba je samo 90 milj
od Združenih držav . .. toda nekatere države — zaveznice Združenih držav — so še bližje nas. Toda mi nimamo namere, da bi jih zaradi tega napadli!” --------------o-----
— Reka Amazonka v Južni Ameriki je plovna za večje ladje od ustja do 2,000 milj daleč navzgor.
V Jugoslaviji so odprli prvi rudnik urana
BELGRAD, SFRJ. — Te dni so v Jugoslaviji odprli prvi rudnik urana, ki ga bodo vsaj za republikanskega jali segregacijo. Ako tega ne bi enkrat verjetno prodajali v tu-
imata tudi prav, toda samo de-	nik Kennedy je moral priti tja,	guvernerja. Tudi v Virginiji so	storili, ne bi bili napredovali,	jino.
loma, kakor pač presojamo vo-	da podpre demokratskega kan-	republikanci podvojili število' Pri vsem tem velja še zmeraj Ležišča urana	so bila znana
livne izide.	j didata za župana. Demokratje 'glasov pri volitvah v legislatu- staro pravilo:	pri takih volit- že dolgo na področju Srbije v|
Kennedy sam je takoj po po-	so zmagali, toda z večino, ki je	ro, v New Jersey so pa iztrgali	vab, kot so bile letos, imajo	Rodopskem	gorskem sistemu. |
litvah izjavil, da je “kar zado-	najmanjša v zadnjih 12 letih.1 demokratom večino v spodnjem	praviloma domače zadeve več	Najprej so	jih	proučili ruski:
voljen” z njimi. Glavni odbor Poročila iz posameznih volišč so domu legislature.
demokratske stranke je tudi po- povedala, da je na eni strani hitel, da podčrta vse svetle mnogo belih volivcev zapustilo strani posameznih volivnih1 demokratske vrste, ker mislijo, zmag. Kar je zanj glavno: ni- da je Kennedy šel predaleč v
vpliva na volivce kot vprašanja, geologi v prvih letih po vojni,
kjer ni zgubila demokratska zahtevi po civilnih pravicah, na sli. Njihovi kandidatje so tek-jhodnje leto
Mississippi je seveda ostala ki razburjajo vso deželo. Tudi če predno je prišlo do preloma stara demokratska trdnjava, radi tega ne moremo videti v nred Belgradom in Moskvo,) Tudi tam so nastopili republi- letošnjih volitvah nobenih zna- kasneje so to delo začeli znova! kanci, toda z demokratskimi ge-:kov, kdo bo končno zmagal pri- domačini ob sodelovanju zahod-
nih strokovnjakov.
Zadnje vesti
CARACAS, Venez. — Komunisti so včeraj izvedli zopet vrsto sabotaž in napadov. Tako so v neki bolnišnici kakih 150 milj od tod ustrelili nekega zdravnika in dva policaja, ko so prišli iskat vanjo svojega ranjenega vodnika, ki je bil prijet od oblasti pred nekaj dnevi. Komunistično vodsfvo trdi, da bo prišlo v deželi pred 1. decembrom do revolucije, ki bo preprečila za tedaj napovedane nove predsedniške volitve.
BUENOS AIRES, Aig. — Iz pisanja časopisov in izjav članov vlade izgleda, da ameriške petrolejske družbe ne morejo računati na večjo odškodnino za razveljavitev pogodb, ki so jih sklenile z bivšim predsed-'• tum Erondizijem. Vlada trdi, da ji dolgujejo velike vsote
*.u uavAin.
MIAMI BEACH, Fla. — Uredniki dnevnega časopisja deželi*. ki so so zbrali tu na letnem zborovanju so prepričani, da no rcpulrliKanci izbrali prihodnje leto za svojega predsedniškega kandidata znova Richarda Nixona in da bo ta zopet poražen od demokrata Kennedyja.
w~
».MEHIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 12, 1963
Ameriška Domovina
v VH « IMrr./l
(KshRSbU*
6117 št. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 8, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Ka Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio

No. 213 Tues., Nov. 12, 1963
Kongres zbolel na politični mrzlici
Ta in pretekli teden lahko opazujemo, kako nerodno je, ako v Kongresu zaostane delo in se vse važne zadeve nagrmadijo na zadnje tedne rednega zasedanja, za izredno zasedanjo pa ni več nobenega časa.
V senatu imajo še vse polno opravka z zakonom o znižanju davkov. Morali bi hiteti, toda senator Byrd je že napravil konkreten načrt, kako bo zakon ubil. Povabil je na zaslišanje pred svoj finančni odbor 70 interesentov, pravi, da jih bo povabil še sto in da bo končal z zasliševanjem šele 20. decembra. S tem je zakon za letošnje zasedanje ubit. Senat bo namreč šel ravno iste dni na božične počitnice in se vrnil 2. januarja, da začne takoj drugi dan z novim zasedanjem. Byrd je odkrito povedal, da hoče najprej videti, kakšen proračun bo Kennedy predložil za prihodnje leto, šele potem bo njegov odbor začel resno debatirati o davčnem znižanju. Dober del senatorjev se jezi na Byrda, toda ne morejo mu do živega.
Obravnavanje zakona o podpiranju tujine je naravnost klasičen zgled, kakšne sitnosti dela senatu zavlačevanje in kako se to grdo maščuje ravno zadnje dni letošnjega zasedanja. Ko je senat uvidel, da zakona ne more hitro spraviti pod streho, je preteklo sredo vpeljal za plenum tudi večerne seje, kar je mnogo senatorjev spravilo v slabo voljo. Povod zanjo je dalo tudi okoli 40 dostavkov k zakonskemu načrtu, kot ga je sprejel senatni odbor za zunanjo politiko. Dostavke predlagajo posamezni senatorji brez predhodnega sporazuma, zato si dostavki večkrat vsebinsko nasprotujejo. Ni pa več časa, da bi jih kdo spravil v sklad. O vsakem dodatku se vodi samostojna debata in se ne ozira dosti na to, kar je že bilo govorjeno ali sklenjeno.
Tako doživljajo posamezni dodatki čudno usodo. Senator Proxmire je na primer predlagal, da sme Tito samo kupovati deželne pridelke po izjemno ugodnih pogojih, to je za dinarje, da naj pa Kennedy nima več pravice, da bi dajal tudi kako drugo podporo, ako bi prišel do prepričanja, da je to v interesu naše narodne varnosti. Tito je torej vsaj teoretično na slabšem, kajti preje bi mu Kennedy še lahko dajal podpore, sedaj jih ne bo več mogel, ako tudi bi to smatral za pametno politiko. Zato je pa drugi dodatek vrnil Jugoslaviji pravico do klavzule “največjih ugodnosti”. Torej neke vrste gospodarsko-socijalna kompenzacija. Senatorji seveda niso mnogo mislili na to. Glasovali so kar v hitrici brez predhodnega sporazuma. Le goli slučaj je nanesel, da je prišlo do kompenzacije.
Senat je do sedaj obravnaval in izglasoval le manjši del dostavkov. Ostali pridejo na vrsto ta teden. Koliko dostavkov bo sprejetih in koliko ne, nima v senatu nihče pravega pregleda. Vsekako upajo, da bo zakon sprejet še ta teden.
Senatorji se zavedajo, da to ni prav. Toda kdo je kriv? Edini senator Dodd je javno postavil to vprašanje in pri tem dobro utemeljil odgovornost vsega senata za počasno zakonodajo. S prstom in besedami je pokazal na senatorja Mansfielda kot glavnega krivca za sedanjo zmešnjavo. Mansfield je namreč voditelj demokratske večine v senatu in stvarno določa dnevni red in zakonodajni postopek. Mož je premehak in preveč obziren do želj posameznih senatorjev ter jim rad ugodi. Zato tudi senatne seje potekajo tako brezplodno. Mansfield se je seveda branil, debata med Mansfieldom in Doddom je pa kradla čas za debato o zakonu o podpiranju tujine. Ako bi vse to še ne zaleglo dosti, se je v debato vmešal še voditelj republikanskih senatorjev Dirksen, kar je tudi samo podaljšalo nepotrebno prerekanje.
Mansfield in Dirksen sta namreč sklenila kompromis: zakon za podpiranje tujine naj se ustali na znesku $3.74 bilijone. Upata, da ga bo večina senatorjev končno tudi odobrila, toda prepričana pa nista. Senator Morse je že napovedal hud boj in hoče še znižati ta znesek. Pustolovščine raznih diktatorjev, ki jih Amerika podpira, mu dajejo dosti prvovrstne dokumentacije, ki utemeljuje njegove zahteve.
Na obravnavanje zakona o podpiranju tujine v senatu se je spravil na svoji zadnji tiskovni konferenci sam državni tajnik Rusk in z nenavadno ostrimi besedami kritiziral namero posameznih senatorjev, da preko zakona o podpiranju usmerjajo našo zunanjo politiko. Rusk je trdno prepričan, da je to samo predsednikova pravica, ne pa senatna. Mož je pri tem prezrl, da senat in ne predsednik odreja zneske, ki so potrebni za posamezne akcije v zunanji politiki. Na to so ga posamezni senatorji že opozorili.
Vzrok za burjo okoli zakona o podpiranju tujine leži globlje. Naša dežela je že sita podpiranja tujine. Rada bi videla konec. Ne.verjame več federalni administraciji, njenim diplomatom in strokovnjakom, da je podpiranje v tako velikem obsegu res potrebno. Senatorji in kongresniki imajo posluh za tako razpoloženje, Kennedyjeva okolica in administracija ga nimata. V tem je bistvo trenja za podpiranje in proti njemu.
Predstavniški dom uživa navidezen mir. Zdi se, da se mu nikamor ne mudi. To je deloma res. V zaostanku je z delom senat, ne predstavniški dom. Dela seveda ne manjka tudi tam, toda ni veselja, da bi kdo zagrabil zanj. Kongresnik Smith ga naravnost sabotira. Dobil je v roke zakon o civilnih pravicah in hoče sedaj znova zasliševati interesente prav tja do božičnih praznikov. Posnema torej senatorja Byrda. Zato nihče ne računa, da bi zakon o civilnih pravicah letos srečno preplul skozi Kongres. Morda bo pokopan istočasno z zakonom o znižanju davkov. To bo pogreb ne samo obeh zakonov, ampak tudi vsega zakonodajnega dela v letošnjem zasedanju. Mrzlica, ki vlada na Kapitolu, bo samo pospešila njuno smrt.
Zlato poroko sla praznovala
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 20. oktobra, sta praznovala1 Mr. in Mrs. Andrew Bradach s Holmes Ave. v Collinwoodu 50-1
I
letnico svoje poroke. V cerkvi Marije Vnebovzete je bila v ta1 namen ob devetih zahvalna sv.' maša.
Zlatoporočenec je doma Kompelju pri Dobrepolju na' Dolenjskem, kjer živita še dva' njegova brata in ena sestraJ Brat Jože pa živi v Chisholmu,1 Minn. V Ameriko je Andrew' Bradach prišel leta 1910. Njego-j va žena je doma v Mali vasi pri j Dobrepolju, kjer ima brata in' sestro. Njen brat Louis Germ1 živi v Chippewi v Ohiu. Ona je'
prišla v Ameriko leta 1913.
Mr. in Mrs. Andrew Bradach sta se poročila v Biwabiku v Minnesoti leta 1913, pa se leta 1926 preselila v Cleveland. Zla-toporočenca imata tri otroke, Mrs. Joseph Majce, Mrs. Anthony Luzar in Mrs. John Marn, šest vnukov in vnukinj ter enega pravnuka.
Vsem prijateljem, znancem in sorodnikom se zahvaljujeta za čestitke, dobre želje in darila. Bog povrni vsem!
Zlatoporočencema čestitamo k redkemu jubileju in jima želimo, da bi dočakala še mnogo zdravih in zadovoljnih let v naši sredi!	AD
Slovenske duhovne v?ja za žene in dekleta
Cleveland, O. — Zopet je dana ženam in dekletom prilika za slovenske duhovne vaje, ki se bodo vršile od petka 29. novembra zvečer do nedelje 1. decembra popoldne v škofijskem domu duhovnih vaj.
Tiste, ki so že kdaj opravile dobre duhovne vaje, bodo gotovo rade zopet prišle, ker po svoji lastni izkušnji vedo, koliko dobrega lahko naredijo duhovne vaje. Za dober dan in pol se človek umakne vsemu, kar ga vsak dan obdaja in se popolnoma posveti premišljevanju in molitvi. Veliko reči je, ki bi jih človek rad dobro premislil in ki so koristne za dušo pa v vsakdanjem življenju za to ni časa. Najprimernejše za to so duhovne vaje. Dekleta bi morda rade naredile načrte za bodočnost, morda celo za poroko — najlepše se na to pripravijo pri duhovnih vajah. Mame skrbi vzgoja otrok — pri duhovnih vajah lahko to temeljito premislijo. Tiste pa, ki že obujajo spomine na minula leta, se z duhovnimi vajami najlepše zahvalijo Bogu za tolike prejete dobrote. Za vse so pa duhovne vaje naj lepša prilika, da obnovijo in poživijo svojo ljubezen do Boga.
Odločite se in, če vam le čas dopušča, pridite.
Priglasiti se je treba vsaj do 23. novembra v župnišču. — Sv. Vid (EN 1-2624) — Marija Vne-bovzeta (PO 1-0500) — Sv. Lovrenc (Dl 1-0496) — Sv. Kristina (AN 1-1410).
Msgr. Louis Baznik Rev. Matija Jager Rev. Joseph Celesnik Rev. Francis Baraga
ialurs - Martinovanje
Cleveland, O. — Slišali ste že da bo LILIJA v nedeljo podali igro MATURA. Saj ne bom iz dal nobene skrivnosti, če van zaupam, da nas je še nekaj ta kih pri Liliji, ki smo brez “ma ture”. Odbor nikakor ni zado voljen s tem stanjem, saj trdi da to ni v skladu z duhom da našnjega časa — da je celo na zadnjašiko. To ga je privedlo d< odločitve, da bo “MATURA” ' nedeljo, 17. t. m., ob 3.30 pop. 1 Slovenskem domu na Holme Ave. Da ne bi kdo podvomil i resnost tega dogodka, naj orne nim, da sodelujejo naši “težk aduti” Jakomin, Odar, ga. Mau ser, Grdin itd. Že danes ste lah ko gotovi za popoln uspeh.
Nato, da ta teden praznuj i svoj god sv. Martin in sladki kapljica dozori, tudi nismo po zabili, saj to je eden “glavnil jesenskih praznikov”, zato si takoj po “maturi” začne “mar tinovanje”. Kuharice priprav Ijajo okusno večerjo, točaji prai nič ne zaostajajo za njimi. Z; srbeče pete pa bo poskrbel Mar jan Tonkli in njegovi fantje.
Pridite, ubili boste dve muh naenkrat: “maturo” in “marti novanje”.
•Ancljev Francelj
------o------
Slovenstvo pri nas se še drži in upira utopitvi
Euclid, O. — Ko dobim \ roke naš odlični časnik “Arne riško Domovino” prečitam najprej kolono ‘Novi grobovi’. Tan so objavljene žalostne novice c smrti znancev in prijateljev, < katerimi smo se morda poznal še v stari domovini, morda pg bili skupaj pri katerem našit društev.
V tem slučaju se zberemo v pogrebnem zavodu, da se poslovimo od pokojnika za ta svet in da molimo zanj. Marsikdo pravi ob taki priložnosti: Prav si je vse uredil v upanju, da bo mirno in udobno užival sad svojega truda, pa je moral vse pustiti in iti v večnost! Nič ni vzel s seboj razen dobrih del, če si jih je v življenju znal nabirati. Dolarji in vse drugo, kar se da ukrasti, kar rjavi ali gnije, je ostalo tu.
Naši pionirji naglo odhajajo drug za drugim. Število onih, ki smo prišli sem pred prvo svetovno vojno s trebuhom za kruhom, se naglo krči. Ako ne bi bilo po drugi svetovni vojni in nesrečni revoluciji prišlo sem toliko novih priseljencev iz Slovenije, bi bila vrzel še večja, slovensko besedo bi bilo slišati še ^redkejše. Novim naseljencem za njihovo prizadevanje in trud za ohranitev slovenskega jezika, pesmi in drugih kulturnih dobrin v tej deželi prav lepa hvala! Kako prav in lepo je, da imamo slovenske šole, kjer se otroci lahko uče in izpopolnjujejo v jeziku svojih staršev.
Predzadnjo nedeljo nas je na slovenskem programu, ki ga vsi radi gledamo, iznenadil “Kres.” Njihovi narodni plesi v lepih slovenskih narodnih nošah so bili nekaj, na kar smo lahko vsi ponosni. Naj bi še kdaj nastopili! —
Mary Gombach
------o------
fimo iz Indije: Misijonski bral France Drobnič
umrl
Cleveland, O. — Slovenske misijonarje v Indiji je spet zadela huda nesreča. Za patrom Viktorjem Sedejem, ki je umrl 22. junija 1.1., je odšel sedaj k Bogu po večno plačilo še eden izmed najbolj delavnih misijonskih bratov iz njihove skupnosti brat France Drobnič iz Dobrepolja na Dolenjskem. Dne 22. t. m. bi obhajal 34-letnico, ker je odšel iz Ljubljane preko Trsta s p. Stankom Poderžajem in drugimi slovenskimi jezuiti misij onarji-duhovniki in brati na takrat ustanovljeno'jugoslovansko misijonsko postajo v Indiji. Poročilo o njegovi smrti nam je naznanil misijonar p. Stanko Poderžaj, in sicer s pismom iz Chandernagore v Indiji od 29. okt. 1.1. V pismu p. Poderžaj piše najprej o rajnkem msgr. Matiju škerbcu, nato pa na svoje spomine na msgr. Škerbca naveže svoje sporočilo o nenadni smrti misijonskega brata Franceta Drobniča, in sicer takole:
“Bog povrni novico — veselo in žalostno — kakor je pač to za nas, ki verujemo, o smrti msgr. Matija Škerbca. Res, poznal sem ga še kot študent. Je včasih prišel ik nam in je cejo moji sestri, ko je imela grižo, podelil zadnje zakramente ... Vam pa moram tudi sporočiti novico, da nam je pretekli teden v torek ob 10. zjutraj umrl brat France Drobnič iz Dobrepolja. Pripeljali so ga iz Kur-seonga na Himalaji, kjer zdravniki niso mogli konštatirati bolezni. Bil je ondi v sanatoriju na pregledu. Pa tudi kalkutski zdravniki niso mogli dognati, kaj mu je bilo. Umrl je nenadoma. Sumijo, da je imel bulo na jetrah, ker je težko dihal in več tednov ni mogel spati. Vsi so ga imeli radi. Zmeraj je delal in vedno je imel nove načrte. Zmeraj je kaj novega naredil, zgradil, uredil, vmes pa kot pravi kranjski fant zavriskal in se zasukal na petah, kot naši fantje, ko so polko plesali. Vplivne ljudi je rad po hrbtu potrepljal, kar mu niso zamerili. Zelo je bil pobožen. Predstojniki so se nanj lahko zanesli- — Sp. Demšarjem sva bila na pogrebu. Počiva nekaj metrov proč od p. Sedeja ... Naj počiva v miru! Prosim, sporočite g. Julčetu, da je naš brat
France umrl, da se ga bodo gospodje sppmnili pri sv. maši.”
J. S.
spor
Kulturna in zabavna prireditev v Milwaukee
Milwaukee, Wis. — Slovensko društvo Triglav prijateljsko vabi vse naše rojake in rojakinje ter prijatelje na kulturno-za-bavno prireditev, ki se bo vršila v nedeljo, 24. novembra, v dvorani sv. Janeza na 9. cesti. Društveni igralci bodo ob 3.30 pop. vprizorili lepo slovensko ljudsko igro “PRI KAPELICI”, ki jo je spisal znani amerikan-ski Slovenec, danes že pokojni p. Kazimir Zakrajšek. Igro “PRI KAPELICI” režira Lojze Galič.
V	igri bodo nastopili Rifelj Ja^ nez, Zofka in Zofija, Kralj Borut, Strmšek Toni, Dari in Karel, Kotar Rudi, Vesel Justa, Bambič Ivan in Jakoš Ivan. Nastopil bo tudi pevski kvartet pod vodstvom Ernesta Majheniča. S pevsko solo točko bo nastopil Rudi Kotar, ki ga bo na citrah spremljala Rezika Kotar. Takoj po predstavi se bo pričela v spodnji dvorani prijateljska zabava s plesom. Tudi to pot bo preskrbljeno za hladno pijačo in okusno večerjo — domače krvavice in pečenice s kislim zeljem. Dragi rojaki, udeležite se lepe dramske predstave “PRI KAPELICI” in zabave v nedeljo, 24. novembra, ob 3.30-uri pop. pri Sv. Janezu. Vsi dobrodošli!
*
Mladi Strmšek Karel je napisal nekaj vtisov iz zadnjih počitnic: Dragi prijatelji! Ob tej priliki vam hočem napisati nekaj vrst, kako sem se imel v mojih počitnicah. Ob zaključku šole sem dobil “merit” spričevalo in tako sem z veseljem nastopil moje letošnje počitnice. Zadnji teden v juniju je gospod župnik Claude peljal nas par ministrantov v Lemont in to M. Majheniča, J. Kuno-varja, J. Purpora, J. Menčaka in mene. Tu smo imeli priliko videti, kakšno je življenje duhovnikov v samostanu. V Le-montu je bil naš vodja p. Mark, kateri je nam dal dnevno o-pravljati lažja dela, kot čiščenje lepega Lemontskega parka. Poleg tega smo tudi imeli male sestanke in bili vsak dan pri sv. maši. Vseh pet dni smo imeli zelo dobro hrano, katero je nam pripravljal brat Jim od naše cerkve. Poleg dela smo imeli dovolj časa na razpolago za razne športne igre. Dne 28. junija sta moj atek in mama nastopila dvotedenski dopust in smo se v toplih dneh odpeljali v lepi Triglavski park, kjer imamo premični dom. Zadnjo nedeljo v juniju je društvo Triglav imelo veselico, otvoritev in blagoslovitev novega doma, katerega je blagoslovil g. župnik Claude Okorn. Bilo je dosti gostov iz Milwaukee in okolice. Tudi iz Chicaga so prišli sorodniki in prijatelji. Bilo je zelo prijetno.
V	počitnicah sem se največ kopal in čolnaril v malem Triglavskem jezeru. Tudi veliko naših prijateljev nas je obiskalo za časa naših počitnic. V tem tednu sem pa imel največ zabave, ker je moj prijatelj Irank Jakoš dobil dovoljenje od svojega očeta, da ostane za ta teden v našem parku. Dopoldne sva za kakšno uro pomagala mojemu očetu pri delu, potem pa smo imeli dosti zabave. Moj atek in mama sta mi pokazala, kako se strelja s pravo lovsko puško. Največ pa sva s Frankom plavala, čolnarila in streljala z mojo puško, ki sem jo dobil od staršev za rojstni dan. Zdaj pa so počitnice že minile in začela se je šola. Zato vas lepo pozdravlja
Karel Strmšek
Več vrst hotelov
RIM, It. — V Italiji imajo š ri vrste hotelov: razkošne, pr\ drugo in tretje razredne. Rj košnih je menda v vsej dež' le 40.
Dve slovenski priredšlvi v Chicagu
Chicago, 111. — Kam v soboto 16. novembra? V Tomazinovo dvorano na W. Cermak Rd., kjer ima Slovenska Narodna Zveza martinovanje združeno z vinsko trgatvijo. Bo pristno slovensko veselje v spomin na lepe čase nazaj, ko smo trgali grozdje in vriskali po goricah in ko je zorel mošt v vino. Pridite!
Kam pa v soboto 23. novembra? Slovensko pesem bomo slišali. Pripravljajo jo naši mladinci v okrilju Lige. Bo nekaj posebnega. Posvečena bo spominu 1100 letnice prihoda slo-.vanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda v naše kraje. V Lemontu smo letos o tem slišali mnogo. Prav je, da še pri Sv. Štefanu proslavimo ta pomembni jubilej. Pridite vsi od blizu in daleč. Velika farna dvorana naj bo nabito polna! Premajhna!	M. G.
----c.-----
Marlinov^nje upokojencev v SDD na Princs iv@>
Cleveland, O. — Pri nas doma so imeli mati pripravljeno kako staro Jcokoš, ki ni več nesla jajc ali kakega starega petelina, ki je že izgubil oblast nad svojim kokošjim rodom. Za Martinovo nedeljo so jo zaklali, spekli so dobro potico, oče pa so poskrbeli za vino. Povabili so tiste, ki so pomagali delati v vinogradu. Ko so natakali vino, so vstali in rekli: “Kakor je sv. Martin 'blagoslavljal vino, ko je živel na zemlji, tako naj nebeški Oče blagoslovi to naše vino.”
Ko sem odrastel, sem pustil domačo družbo in odšel v gostilno. Tam smo plesali pozno v noč. Ob večerih se je slišalo hripavo petje iz vinskih goric. Gp-renjci pravijo, da smo Dolenjci slabi ljudje, ker vsako leto obrežemo trto, da na Gorenjsko ne priraste. Pa ni tako. Dolenjci prodajajo najboljše vino Gorenjcem, slabše pa sami pijejo. Imajo tudi izrek, da če je vino rujno in sladko, pravijo, da so ga sami pridelali, če je pa kislo, da ga jim je Bog dal.
Veselo martinovanje se po-bavlja med našim narodom leto za letom. Tudi letos ne bomo pozabili sv. Martina. Štajerci so martinovali preteklo soboto v Slovenskem domu na Holmes Avenue, Klub upokojencev bo to soboto, 16. novembra, v Delavski dvorani na Prince Avenue. Mrs. Pugel je že zapisala v Ameriški Domovini, da znajo naše okoliške žene in dekleta pripraviti okusna jedila. To je čista resnica, na večerji upokojencev bodo pripravile tako o-kusne jedi, da se jih boste ves teden spominjali. Res, čudim se tem ženam. Nekatere od njih so že v pokoju, v laseh imajo že vpletene srebrne niti, pa so tako urne, kot bi bile 20 let stare. Zaslužijo vso pohvalo in čast!
Vsi domačini, ki živite v fari sv. Lovrenca, pridite na martinovanje, pridite pa tudi tisti, ki živite kakih deset milj proč. Za-prežite svojega kovinskega konjiča in ga usmerite proti Prince aveniji in vzhodni 109. cesti-Z večerjo bodo začeli streči ob šestih. Nato bo ples. Plesali bomo vsi, stari in mladi! Upokojenci pripeljimo s seboj svoje boljše polovice, naj se še one enkrat poveselijo, čeprav že v jeseni življenja. Mlajši pa pri' peljite s seboj svoje srčkane ženice. Pridite tudi tisti, ki še ne okušate sladkosti zakonskega življenja. Saj bo v dvorani dovolj fantov in deklet. Morda vam bo sreča naklonjena, boste prav ta večer srečali pra' vo ali pravega', in da boste kmalu deležni sreče v okrilju sedmega sv. zakramenta. To vam iz vsega srca želi podpisani, Na veselo svidenje na večerji upokojencev iz Newburga!
Jakob Resnik
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Zakaj popuščamo? |za njegovimi užitki. Soseda cepivo so nam še v spominu ča-'nimo po modelu njegovega av-5‘(čeprav bi jih mnogi doma in1 tomobila in debelini njegovih ^aogi na tujem radi pozabili) J preprog. Visoko postavljenim je naš slovenski narod in mi idejam smo se začeli že posme-2 ajirn v Sloveniji vodili stra-J hovati. Naše vrste niso več strino borbo, borbo na življenje ■ njene. Kako bodo, ko pa vsak ^ smrt. Tedaj je šlo za zmago j dan kršimo svoje dolžnosti do ^Veh idej: ali bo bodoča uredi- bližnjega, če mu kratimo njego-*ev Slovenije na svobodni in ve pravice in gledamo nanj zvi-^makratični podlagi, ali bomo ška, ker “nič nima”. S krivica-2aPadli težnjam in pritisku sve- mi storjenimi bližnjemu pritožnega, barbarskega komuniz-1 pravljamo pot komunizmu. Nje-Razkosanost ter zasedba gova moč raste z našo pokvar-dežele in še drugi činitelji so'jenostjo in njegov ugled se ve-Wpomogli, da so zdrave sile v ča, čim bolj mi mešetarimo z tem gigantskem boju podlegle, njim in sklepamo z njim kup-^esettisoči so svoj nehoteni in čije.
Miselno nemožni poraz plačali 2 ^učeniško smrtjo. Narod je ^oral vsiljeno mu protiljudsko °klast sprejeti in vsaj na videz
Brez dvoma opravljaj šola najpomembnejše kulturno in narodno poslanstvo in je žato; poleg cerkve najvažnejša ustanova torontskih Slovencev. Dolžnost slehernega Slovenca mora biti, šolo podpirati in z njo sodelovati; dolžnost slovenskih staršev
slale v Saskatoon, da tam dokonča srednjo šolo. Seveda sem njo naprosil, naj se ob prostem času malo posveti skrbi za naše ljudi, kar mi je rada obljubila.
V Edmontonu jih je tudi vedno več. Kar dobro jim gre, saj
pa je, pošiljati svoje otroke v nisem slišal tožb o “težkem fr
Ne dajmo si dovoliti, da nas mrcvari kar vsakdo, ki pride iz Jugoslavije, poslan od Titove oblasti. Prinašajo nam kultur-pri*nati* Znaten del zdravih,1 no sodelovanje, prinašajo k nam življenja polnih narodnih sil pa'našo lepo in milo pesem. Toda Se je znašel v neprostovoljni | pošiljajo jih tisti, ki našemu
Migraciji.
®em moramo prišteti še nove
rodu doma odrekajo, da bi se mogel svobodno kulturno udej-
tisoče tistih, ki po zdravem poj-1 stvovati in izražati.
^ovanju niso mogli, odnosno Kdaj bomo zopet spoznali, če-^oteli sprejeti nemogočih raz-'sar smo se nekoč že dobro za-protinarodnega ikomuniz- vedah? Od tega ponovnega spo-llla- S pobegom so prešli v člo- znanja bomo lahko našli pot za veka vredno in dostojno življe- pravilno presojanje in za prave
nančnem položaju”. Vsak se zaveda, da je od začetka treba pošteno poprijeti, pa gre. Pri nekaterih se pa zgodi tudi to, da se njihovi podjetnosti še sreča
slovensko šolo in skrbeti, da zrastejo v zavedne Slovence.
Naj gredo voščila in priznanje Slovenski šoli Marije Pomagaj, učiteljskemu zboru, neumornemu ravnatelju g. Tonetu Zrnecu C. M. ter župniji Marije
Pomagaj z željo, da bi šola še	.	.
v bodoče vršila vzvišeno poslan-1 dil° tudi v Calgary pri Pookar-stvo med slovensko mladino in jevih, v Dethbridge pri Pahulje
dočakala še mnogo jubilejev.
Fran
dvema vrstama gorskih velikanov se vije lepa nova, široka asfatirana cesta. Iz brzečega avta sem občudoval lepote ene strani, pa me je župnik že opozarjal na še večje na drugi strani. Lepo izdelane lesene puščice ob cesti z velikimi napisi z imenom in velikostjo gore, ledenika ali jezera dajejo turistu zaželjene informacije. Od časa do časa se pa pojavljajo na cesti lepo rejeni jeleni, srnjaki in kosmati medvedje in mirno ča-
malo bolj nasmeje, tako da v]kajo, da odbrzimo naprej. Ka-nekaj letih trdega dela dosežejo kor da bi se zavedali, da žive v
izreden uspeh. Tako se je zgo-
WINNIPEG, Man. — Precej dolgo je že od zadnjega dopisa iz našega konca. S tem ni rečeno, da smo ves ta čas spali ali
zaščiti narodnega parka. Na posebno primernih krajih z najlepšim pogledom na te naravne in Špenko, da omenjam samol lepote lepo urejene galerije va-
nekatere. Doma prav gotovo ne.bijo izletnika, da izstopi in seinj Brezmadežne še enkrat pobi mogli s svojo pridnostjo in malo bolj potopi v to, kar leži|g|.eno razvedrili. Cerkveni od-
nja priprava se pa že polagoma začenja. Naši skavti so že naročili božična drevesca in jih bodo tudi letos pred cerkvijo Brezmadežne prodajali. Župlja-ne že opozarjamo na to, da ne bodo božičnih dreves kupovali drugod. Prav tako si bodo mogle družine obeh slovenskih župnij oskrbeti lepe božične plošče z božičnim govorom pokojnega škofa dr. Gregorija Rožmana. Prodajamo jih v obeh slovenskih cerkvah. Iz Celovca so nam sporočili, da bodo tudi Mohorjeve knjige dospele že za advent, prav gotovo pa pred božičem. Prav tako bodo Slovenci v Winnipegu in po ostalih krajih zapadne Kanade mogli dobiti Mohorjeve knjige pri misijonarju g. Jožetu Mejaču, C. M., prav tako tudi slovenske božične plošče.
Preden bo pa nastopil resni adventni čas, se bomo v dvora-
podjetnostjo priti tako daleč,
Iz Edmontona sem šel še naprej
pred njim... Ne vem, koliko kor jUpnije Brezmadežne prt stane ta nova idealno grajena pravlja namre£ za soboto, 30.
proti zapadu v Edson in'cesta- ki nima drugega namena, novembra) prijeten družabni
'kaikor da vabi turiste v te do- večerj na katerem bomo enemu slej neznane kraje. Tudi ne spet izro£iH dar v znesku $500 vem, koliko bo stalo, da jo bodo in še 3 manj|e darove trem od imeli tudi v zimskih mesecih udeležencev družabnega veče-“odprto” za promet, kakor je ra
Gotovo
kratkim v družini našega žup-Ijana Franca Sterliča, ko se je vračal od predavanja, ki ga je imel v dvorani Marije Pomagaj, v Združene države.
-------o-------
Povpraševanje po sladkorju večje od ponudbe
LONDON, Vel. Brit. — Mednarodni sladkorni svet je objavil, da sodeč po sedanjih podatkih potrebuje svetovni sladkorni trg okoli 15 milijonov ton sladkorja za prihodnje leto. Ponudba nemara ne bo tolikšna, zato je verjetno, da bo sladkorja porastla.
cena
CLEVELAND, O. MALI OGLASI
Ker se naseljuje vedno več
Prinesli s seboj dokajšnjo mero °rbenega duha, prave miselno-za odpor in nadaljevanje ldejne borbe. Nastane samo vprašanje, ali smo v spremenjenih razmerah zmožni nada-devati to borbo, ki danes ne po-rebuje več pušk in topov, tem-Več idej in strnjenih vrst.
2 vso žalostjo moramo ugo-
naš obstoj v bodočnosti.
t'
J. Kranjc
Hinton. Le malo naših ljudi je tam, a mislil sem, da je prav, če jih grem obiskat, šel sem tu-
pa'seVeieiiirRei	» Sirska taborMa, ki Jih	^
po blagoslovitvi cerkve dva me-d0 arb 'j 'i.'tiKntifi'lon nvr> in''etos Prvič naznanjeno, ciuo seea počitka,. potem pa
krepko Popnjeh za delo	|	nepreglednih smre- ‘° Prede11' ki bod° Privablli to; I slovenskih družin 'okrog cerkve
Najprej smo priklicali v ziv- ,	.	,	&	,	.,	,7 Hko tujcev, zlasti še sosedov od L, jv .	,
ijenje slovensko šolo ob sobo- kovth m borovih gozdovih. V.	^ bodo vsi ti stroški ne , J Brezmadežne, je razumljivo da
_	_	,	. v, . .	1 Hintnrm ip vplika Damrmca. ki J	v v	v s° zaceli Slovenci v njeni blizi-
poravnanj marveč se dosežen ni odpirati tudi trgovine Tako
velik dobiček. Prav v te ne L ^ Dermastja odprl v začetku naznanjajo kanadske turistične novembra meSarijo čisto blizu agencije, da pričakujejo za sto- cerkve Brezmadežne. župljani letnico leta 1967 cel bilijon do-1 mu	da bo najboljša re_
hodkov. Prav gotovo bo lep del klama; ako bo prodajal dobro
Hiša naprodaj E. 167 — GROVE WOOD
5 sob in kopalnica na prvem, prostor za razširjenje na drugem, klet, nov furnez, garaža.
LAKELAKD REALTY GO.
KE 1-6681	IV 1-8088
KE 1-3682
(12,15 nov)
V najem
Oddamo 5 sob zgoraj na 1011 E. 74 St., v sprednji hiši. Vprašajte na istem naslovu spodaj.	(221)
tah. Dve poklicni učiteljici ima-jHhitonu je velika papirnica, ki
svobodnega sveta." Vs7 smo1 odločitve; od katerih bo odvisen I mo v svoji sredi in prav radi dnevno zmel3e 600 ton lesa'
.	^	li	___' — 1 ^ 1 v.«. v-v v ** t tvv	v* /-»c« T'
sta sprejeli lepo in v narodnostnem pogledu tako važno delo.
Prav tiste dni se je raznesla vesela novica, da jo bodo še znat-
Pri starših kakor tudi pri števil- no. Povečali	Kljub temu raču-
tudi našli na;,0> da lesa v Sozdovih vsal
Inih otrokih smo pa veliko razumevanja in navdušenja. Tako se sedaj soboto za soboto zbira okrog cerkve naš
Ob desetletnici Slovenske šole v Torontu
Toronto, Ont. - Prva sloven-|— —e ^Vnavdušenje
sla šola v Torontu pri župniji
ne pojema, marveč celo nara-
Marije Pomagaj praznuje deset-	Za konec tega meseca> ko
toviti in _7ani'!ati neiznodbitno lRtniC°	° T ^^ bomo imeli v dvorani cerkveno
* m zapisatl neizP°db tn°> kulturni dogodek vseh toront- . d-t	ž	ne-
^wfSbfvX rofe>kih Sl0SenCeV' ^ ‘ma V ŽiV' "Sh Lr™ v *em »a. Nič večne prevladuje zdra-'P0bameznlka ah naloda pogledu smo lahko ponosni, saj Va miselnost med nami in tudi Prvenstveno mesto’ PosreduJe I smo edina slovanska skupina, hotnih vrst že pogrešamo. Kje 80 tedaj vzroki, da klonemo, ko 1 morali stati strnjeno kot en f10^, dokler naš Sveti boj ni končan? Zakaj pozabljamo, akšnih sredstev se je posluže-Va* naš skupni sovražnik komu-p2em, ko je za ceno neprecen-iviih žrtev zasužnjil narod in ^agal? Ali naj se res zadovo-hmo s tem, da smo sami na Sv°bodnih tleh, v dobri kon-j^nkturi in v življenju demo-racije ter izobilja? Kako mo-em° sami uživati svobodo in lene dobrine, ko pa vemo, da
za 100 let. Med tem bo pa že na posekanih krajih spet zrastlo. Zaradi kratkega poletja drevje namreč silno počasi raste.
Tri dni sem posvetil Edsonu,
te vsote dosežen v tem prede-
meso, pristne kranjske klobase
lu. Nič čudnega se mi ne zdi, da h ostale mesne izdelke okusno je naš lojak v Lethbridge, §• pripravjjene želimo mu velik czzzz oczrz	Ludvik Pahulje v svoji P^^' uspeh in da bi ustregel v celoti
Hintonu in okolici. Po konča- p°S 1 zgradl1 sijajen hotel. tudi našim željam Prav tako je delumi je g. župnik ponu- 7a\0^vhoduvmef.ZJUZne pred kratkim odprl na 3811
nem
dil, da me popelje preko Banffa vsako je^0 g0j;OVO v večjem šte-v Calgary. Seveda sem z vese-
namreč človeku duhovno grad- ki kaj takega zmore. Slovaki so njo in ga seznanja z resničnost- pred teti nekaj poskušali, a ni jo življenja. Naloga šole je to- Ujo. Cehi in Hrvati pa' še do po-rej na moč važna in odločilna. skusa niso prišli.
Tega so se gotovo zavedali ti- Istočasno smo se lotili dvora-sti, ki so pred desetimi leti Pri- ne Res je bila za silo urejena klicali k življenju to ustanovo £e skupno s cerkvijo. A prav v z namenom združevati sloven- tem času smo videli, koliko desko mladino, sodelovati pri nje- la je bilo |e treba, da so bile u-ni vzgoji ter kar je najvažnejše, rejene še zadnje malenkosti, posredovati ji materinščino in Inšpektorji so za vsako stvar z njo vred celotno slovensko siino natančni. Zahtevajo vse kulturno stvarnost, v kolikor je “v skladu z zakoni”, kakor da bi pač v danih razmerah mogoča, šlo za kakšno luksuzno dvora-Opazovalcu je soditi, da slo- no v hotelu ali dvorano, kjer bi venska šola Marije Pomagaj de- bile neprestano zabave in plesi
Ijm sprejel tako ugodno ponudbo. Nekaj krasnega je to in tabo ostalo, saj je vse to o-zemlje proglašeno za “National Park”. Na severnem delu parka leži mestece Jasper, na jugu pa Banff, vmes pa nad 150 milj dolgo ozemlje brez naselij in obdelane zemlje. Po dolini med'peg.
80 naši doma vsega tega oropa-1 jansko služi svojemu namenu, z izredno udeležbo. Nič ne po-
strani leži, kjer prihajajo, -|Lake Shore Blvd. brivnico Tony’s Barbershop Ljubljančan g.
Naprodaj
Dve kuhinjski mizi in 4 stole za vsako mizo in Kelvi-nator hladilnik. Kličite 261-0068. (219)
vilu, turisti iz ZDA prav na po- Janez Weibl> ki je živd preje v1 ti v naravne krasote zapadne st Catharines. Tudi on se Slo-
ana e'	vencem toplo priporoča! G. Do-
Po opravljenem delu v Cal- re Bajda ima pa trgovino z bla-garyju, Lethbrigde-u'in Regini,Igom na 80 B Brown’s Line že kjer se naši ljudje vedno bolj leto dni in- že kar dobro uspeva, utrjujejo in uspevajo, sem pohi- Taiko postaja okrog cerkve tel med svoje ovčice v Winni- Brezmadežne vedno močnejše
ZULICH j
INSURANCE ^ AGENCY š
(ISlllS Neff Rd. IV 1-4221 * Cleveland 19, Ohio
Rev. J. Mejač, C.M. j slovensko naselje, ki priča, da smo imeli prav, ko smo v tem delu t o r o n tskega predmestja .	•	1 zgradili slovensko cerkev in
Neto torontske novice l dvorano.
Lepi prazniki Vseh svetnikov in če potrebujemo tudi njihovo 1 Zadnje tedne so imeli razne in vernih duš so za nami. Luč- pomoč. Seveda jim glede ude- obiske. Obiskal nas je preč. g. ke v cerkvi Brezmadežne so ležbe nisem mogel nič gotovega Rudi Cukjati iz Vancouverja in pričale, da župljani na svoje še povedati, ker smo prijave imel glavno župnijsko mašo;
šele začeli sprejemati. To pot se po maši se je pa udeležil bazar-
Ima pogoje, kar pojem šola zah- maga,	ko jim človek dopovedu
teva: stalni učiteljski zbor, učni je, da	bo služila le naši skupno-
načrt, lastni prostori ter dokaj sti in	da nimamo namena kli-
zadostna učila. Dodobra izdelan sati vanjo ljudi od vseh strani in praktičen učni načrt je osno- Hvala Bogu, sedaj je vse lepo v va vseh uspehov, katere je šola redu in odobrenje je že izdano, posebno v zadnjih letih dosegla. Na prvo nedeljo v oktobru smo Vprašanje je še, ali je tako res- imeli	slovesno otvoritev in na-.cev.	Žive	vezi	ljubezni	so	nas
na ustanova potrebna torontski val je	bil tolik, da ni bilo mogo-	povezale	v	eno;	vera	v	posmrt-
mladini? Odgovor je jasen: pre- če vseh sprejeti. Prepričan sem,|no življenje in v občestvo svet-. , „ •	OcHpimn si da nam ne bo služila le tu in nukov se je v nas poživila in za-
p0t	pr H vnipzičnih l,l nJ tam za kakšno sobotno priredi- hrepeneli smo po tistem našem
Koroškem1 in v Avstriji in na tev’ marveč tudi vsako nedeljo (pravem domu, ki ga opeva naša
drage rajne še niso pozabili. Kajti gorelo jih je mnogo več, kot ob navadnih nedeljah in praznikih. Prav tako je bilo prošnja za večni pokoj rajnih letos še več kot lani in tudi ob grobovih pokojnih župljanov se je zbralo lepo število Sloven-
hi?
Kriki in prošnje naših mu-z6llcev zamirajo v naših ušesih. asužnjeni rod nas v stiski v,er-e§a, kulturnega in gospodar-e§a trpljenja opominja naj e odnehamo. Zadnja želja in o-Padbb je bila: Nič ne s elte skupnega z narodnim ^Vražnikom! Ohranite in drži-eUotnost v borbi proti komu-Narod doma vkovan,
l, moči in brez glasu nati- j^uiu&iscm m v x-^vomij. ah ha*.j	,	,
t m v srcu prosi, ko nas opažu- Tržaškem in Goriškem v Italiji. P°Poldne’ mladini bo Pa -na nab°zna pesem:
V najem
Oddamo 5 sob na 1383 E. 53 St., spodaj, zadaj. Vprašajte na 5371 Stanard Ave. spodaj, zadaj.	—(218)
V najem
Oddamo 4 sobe in kopalnico blizu E. 55 in St. Clair Ave. Najemnina $35. Vprašajte na 1334 E. 55 St. X
lle da bi se vsaj oni v svobodi li- ,padab’ da bi vsaj oni zdrža-v.’ azje bomo mi prenašali rde-sv ^rern’	bomo vedeli, da oni,
j0° °dno in strnjeno odklanja-!
^Se stike s komunizmom. jev riZnati moramo, da smo da-rod Vse§a tega, kar nas na-
»rkaiTjil’rthsi8dH!Ser“"“omi’
uči istočasno dveh glavnih je- *	, .	.„. j	*
.	j naši fantje, ki so sedaj prišli od
zikov in se seznanja z dvema ,	,	.	.	.	,	,	.
kulturama in pri tem prav nič ne trpi njen napredek, obratno, z laihkoto si osvoje prednost
1 vseh strani v mesto in bodo tu Čez nekaj dni bomo obhajali
ostali do spomladi.
4. obletnico smrti škofa dr. Gre-
je prvi javil akademski kiparlja KŽL. On nam je prinesel g. Franc Gorše in za njim še vest, da je preč. g. Golja zapu-g. Bajc iz Clevelanda. Za du- stil pred nekaj meseci Vancou hovne vaje sta zvedela v Božji ver ter odšel za profesorja v besedi. Upamo, da se bo še kak Montreal. On je preje imel za mož ali fant prijavil izven To- Slovence v Vancouverju vsak ronta, zlasti iz Oshawe ali A- mesec slovensko službo božjo. jaxa, ki imajo v Manreso naj- Sedaj so pa Slovenci spet brez bliže. Včasih se je tudi kdo iz slovenskega duhovnika. Kajti Batawe in Guelpha teh duhov- preč. g. Martin Turk in g. Rudi nih vaj udeležil. Vabimo vse Cukjati sta oba na angleški slovenske može in fante, da se župniji. Slovenci se bodo naj-jih udeleže. Dom duhovnih vaj hrže priključili kar hrvaški ver-jih lahko sedaj sprejme 60. In ski skupnosti, ki ima v Van-to število bi lahko dosegli, če bi couverju svojega hrvaškega du-hil še v nas tisti ogenj, ki ga je hovnika. Koncem oktobra smo vlival v srca slovenskih mož in se pa poslavljali od gdč. Marice fantov pokojni škof dr. Grego- Potočnik, ki je prišla iz Ljub-rij Rožman, ki je skoraj vsako Ijane na obisk k svojemu bratu
STAN'S SHOES
(J107 St. Clair Ave.
Čevlji! Najboljši, skrbno izbrani za Vaše noge.
Ob torkih dvojne Eagle Stamps!
Takoj po otvoritvi dvorane' gorija Rožmana. Društvo Naj- leto vodil v Manresi duhovne g. Blažu Potočniku. Kot poklic-^ , |Sem šel na misijon po zapadu svetejšega Imena Jezusovega se' vaje za može in fante. Prijave na učiteljica nam je takoj pn-pred drugimi sodržavljanu Tako I tri tedne prav iste postrijan. ga je spomnilo pri svojem red-1 na duhovne vaje sprejemata	........— — "1“1-
šolam in nikakor ovira.	I Saskatoon. Mesto bo "imelo j Rožman sprejel v DNU. Na se- ning Ave., Toronto 4, in župni-
z/Slovenska šola vrši veliko in | kakgnih 80,000 prebivalcev in'stanku je imel zanimivo preda- ja Brezmadežne, 225 Browns
pomembno kulturno poslanstvo je-| približno v sredi med Win-za nas torontske Slovence. Brez j nipegom jn Edmontonom. Mla-te ustanove bi bili prikrajšani velikim kulturnim doživetjem oderske ali glasbene narave. —
Kresniček, Zvezdica Zaspanka, sodelovanje pri dveimglasbenih festivalih, nastopi šolskega pevskega zbora pri verskih in posvetnih prireditvah so sad resnega dela. Poleg tega pa šola indirektno zbira okoli sebe vse iskrene Slovence. Prav gotovo bi slovenska dvorana ne bila priča tako prenapolnjenim prh reditvam, ako bi ne bilo šole.
vanje o anglikanski cerkvi profesor g. Lojze Ambrožič.
do mesto s širokimi ulicami in lepimi, novimi mestnimi predeli. Letos bo še posebej čutilo blagodejni vpliv rekordne letine, ko bodo farmarji od daleč naokoli v njem puščali lepe denarce ... V zadnjih letih se je tu naselilo kakšnih 15 naših družin, letos je pa prišla med nje še slovenska sestra Ivana Hozian. Kot begunka iz Prekmurja je v Kanadi začutila božji klic in vstopila v družbo Sionskih sester. Sedaj so jo pq-
Line, Toronto 14. Ont. — Ker
bo v nedeljo, 8. dec., v dvorani Malije Pomagaj koncert slo-Sicer pa Društvi Najsvetejše- venske mladine, ki ga prireja ga Imena obeh slovenskih žup-, slovenska šola, v dvorani Brez-nij v Torontu čaka sedaj glav- madežne pa miklavževanje, bo-
-vju brnc,-	- v J .	. jje tudi delo slovenske šole v L kakor omladi le da sem nem mesečnem sestanku. Več obe slovenski župniji v Toron
biska in drSevnkTdelujPeJoanv TOT°ntU d°P°lnilno . angleškim | stopil še v tri nove. Najprej v , naših članov je še pokojni škof (tu:	Marija^Pomagaj; 611 ^Man-
host' Pr°^ komunistični dejav-ŠeS 1’ ae Premalo. Svojih vrst ,prenism° strnili. Kdaj bomo jj^^jili svojo lahkomiselno n°st in zavest, da je poba a ^deine borbe naša narod-
Zav^Hr211,081’ Se tega se nismo jPu U’ koliko grešimo, ko ko-
rarnlZem ^ar naravnosi; podpi-je °' P° nepotrebnem obisku-a d°movino in s tem podpi-stvi° °b^ast’ ki je našemu Ijud-bave vsiijena. Oblast je vesela Ztlaega denarja in našega pri-2ai ia’ kor se zaveda svoje ne-Vest0mt°vSti’ Zdravo borbeno za-ha d	k° se navezujemo
° rine tega sveta in letamo
Madison-oni-the-Lake
Ranch hiša, 3 spalnice naprodaj za $13,950. Blizu jezera na mirni cesti, preproge v stanovanjski in jedilni sobi; električna kuhinja, priključena garaža. Kličite Ashtabula 964-9017 ali pišite na John C. Sutherland, 2405 West 9 St., Ashtabula, Ohio.
— (219)
na apostolska naloga v tem letu: organiziranje zaprtih duhovnih vaj za može in fante, ki bo-
mo duhovne vaje zaključili tisto nedeljo že ob 3. popoldne, da se bo lahko vsak udeležil še do v Manresi pri Pickeringu odi teh prireditev in da zaradi njihvedne slovenske družine, v ka-6. decembra zvečer do nedelje,!ne bo nihče izostal od duhovnih teri se mora slovensko govoriti,
skočila na pomoč pri slovenski šoli. Učila je 3. razred nad mesec dni in nam dala več praktičnih navodil za slovensko šolo. Slovenski otroci so jo takoj vzljubili. Njej je učiteljstvo res poklic in nam je ob slovesu rekla, da ji je bilo v veliko veselje, da je mogla tudi na obisku v Kanadi imeti stik z mladino. Sedaj jo je pa nadomestila gdč. Helena Marn, ki je bila pred nekaj leti še sama učenka slovenske šole. A ker izhaja iz za-
V fari sv. Vida
6-sobna enodružinska hiša in dvodružinska na enem lotu, 3 plinski furnezi, lep lot, vse v dobrem stanju. Za več pojasnila kličite.
FRANCES HROVAT Realtor	EV 2-4535
(12,14, 18 nov)
8. dec., popoldne. Laični apostoli, ki pomagajo jezuitom organizirati duhovne vaje, so nas že
Hiša naprodaj
Dvodružinska hi-a, 5 sob (oda j, 4 zgoraj, na novo efekorirana, klet, garaža, parna gojrkota, na E. 77 St. Kličite 884-0493.	(222)
Pohištvo naprodaj
Pohištvo za štiri sobe je naprodaj. Kličite KE 1-9305.
— (12,15 nov)
vaj.	je Helena ohranila lep slovenski
*	jezik in smemo upati, da se bo
Zaprte duhovne ■ vaje bodo razvila v dobro slovensko učite-spraševali, koliko mož in fantov'najlepša notranja priprava za ijico. Salezijanec dr. Prane se bo duhovnih vaj udeležilo svete božične praznike. Zu^a- Blatnik se je pa mudil pred
V najem
Oddam 5-sobno stanovanje, zgoraj, na 1093 E. 71 St. Oglasite se spodaj ali pokličite EX 1-1868. Zmerna najemnina.	—(220)

HENRIK SIENKIEWICZ:
KRIŽARJI

Toda smrt ni prišla, dasi mu je v prsih rasla vse večja žalost, a glavo so mu spreletavale vse temnejše misli kakor oblaki, ki jih žene burjaf drugega za drugim, zaslanja-jo sončni blesk in gase vsako veselje na svetu. Kajti Zbiško je razumel, a z njim tudi kneginja, da je Danuša, brž ko odide v Spihov, zanj toliko kolikor izgubljena. Tu so mu bili vsi prijazni, tam ga morda Jurand še sprejel ne bo, a prav gotovo ga ne bo hotel poslušati, zlasti če ga veže obljuba ali kak drug vzrok, ki je prav tako važen kakor verska obljuba. Pa kako naj bi tudi potoval v Spihov, ko je vendar bolan in se komaj more premakniti v postelji. Pred nekaj dnevi, ko mu je knez milostno podelil zlate ostroge z viteškim pasom, je mislil, da premaga radost v njem bolezen, in je molil iz dna duše, da bi mogel kmalu vstati in se pomeriti s križarji, toda sedaj je izgubil vsako upanje, čutil je, da mu z Danušo izgine tudi veselje do življenja in odpornost smrti. Pride torej jutrišnji dan in pojutrišnji, pride končno sveti večer in božični prazniki, kosti pa ga bodo še vedno bolele in omedlevica se ga bo še vedno lotevala, a pri njem ne bo tiste svetlobe, ki se odbija po vsej sobi od Danuše, ne tistih veselih oči, ki zro nanj. Kakšna tolažba in kakšna sladkost je bila, če jo je večkrat na dan vprašal: “Ali sem ti ljub?” In če jo je potem videl, kako ji je bilo nerodno in kako si je zakrivala z roko smehljajoče se oči ali pa se tudi sklanjala in odgovarjala: “Kdo pa drug?” Sedaj pa ostane le bolezen in žalost in hrepenenje, a sreča zbeži — in se ne vrne.
Solze so se zalesketale v Zbiškovih očeh in se mu počasi ulile po licih, potem se je
obrnil h kneginji in rekel: “Milostljiva gospa, mislim, da Danuške ne bom videl nikdar več v življenju.”
Toda kneginja, ki je bila sama v skrbeh, je odgovorila: “Saj bi tudi ne bilo čudno, če bi od1 žalosti umrl! Toda gospod Jezus je milostljiv.” čez hip pa je dodala, hoteč ga vsaj malo potolažiti: “Ako bi Jurand, recimo, umrl pred teboj, bi prešlo varuštvo na kneza in name, a mi bi ti jo takoj dali.”
“Kdaj bo neki umrl!” je odgovoril Zbiško.
Toda očividno mu je šinila nova misel v glavo, ker se je hipoma dvignil, sedel na postelji in rekel z neizpreme-njenim glasom:
“Milostljiva gospa . . .”
Tedaj ga je zmotila Danuša, ki je pritekla z jokom in je že na pragu začela klicati: “Torej že veš, Zbiško! Oj, žal mi je za očeta, a žal mi je tudi zate, revček!”
Zbiško pa jo je, ko se mu je približala, objel z zdravo roko v vsej ljubezni in začel govoriti :
“Kako naj živim brez tebe, dekle? Saj nisem prišel semkaj čez reke in skozi gozdove, saj se ti nisem zaobljubil in ti služil zato, da bi te izgubil. Hej! Nič ne pomaga žalovanje, nič ne pomaga jokanje, da, tudi ne sama smrt) zakaj tudi če bi zrasla trava nad menoj, te duša ne pozabila bodisi na dvoru gospoda Jezusa, bodisi v dvoranah samega Boga Očeta ... In pravim, pomoči ni, a pomoč mora biti, ker brez nje ni življenja! Slabost čutim v kosteh in trudne bolečine, toda vsaj ti padi pred gospo na kolena, ker jaz ne morem — in prosi jo, naj se naju usmili.”
CHICAGO, ILL.
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
STONE PARK — BY OWNER — Modern 3 flat, 2-5’s, 1-4 rm. All S-S, 3 car gar., gas hot water ht., built-ins., Close to everything. $45,000. FI 5-7829.	(218)
NAPERVILLE — 7% Rm. Ranch, 3 bedrms., 2 baths, 1% car garage. W'/W crptg., drapes, Built-ins. Tile kitchen & baths. Many extras. Built by reliable contract. Owner leaving city. $30,000. PH. 355-5847.	(219)
BY OWNER — 3 BDRM. Brk., gas lit., 50 ft. lot, sd. dr., IVfe car gar., fin. bsmt., S&S. Nr. schools. 61st & Nashville. LU 6-4902.	(218)
CHICAGO RIDGE - CAPE COD. C Rooms, 4 bedrms. Parlor, Kitchen. Nr. Public and Catholic schools and Wabash Railway. Priced for quick sale by owner. GA 4-1409.	(220)
BRICK 2 FLAT 5 and 6 ROOMS. Brick gar. Oil heat, Block to I. C., school and shopping. By owner. — 2704 E. 77th St. — Call FA 3-9593 days, FA 3-7222 Evenings. (220)
BUSINESS Property — 1918 West Diversey. 2 story brk. bldg. Store and 4 Ige. rms. apt. 2nd fir. big bsmt. 2 car gar. Just remod. compl. up to date vacant. Gas ht. hot water. Very seasonable. Opposite Stewart Warner Factory. Peter Stephens — 30 N. LaSalle St.,—RA 6-4051. (222)
BUSINESS OPPORTUNITY
BEAUTY SALON — Est. Business Fully equip., Air-Cond., 5 operators. Good location. $2,300. GR 6-4058.
(218)
TAVERN-RESTAURANT & ROOMING HOUSE — BY OWNER. Limited License. Estbl. many yrs. compl. modernized. Sacrifice bldg. & business. Ill health makes this real buy. $58,000. — $10,000 will handle. GI 8-9605.	(221)
ACREAGE FOR SALE
5 WOODED ACRES —
BY OWNER
Near schools, churches and C. & N. W. — $5,400. Phone Evenings. FR 6-2369.	(219)
REAL ESTATE FOR SALE
.ARLINGTON HTS. — BY OWNER — Face Brick Ranch. 3 Bdrms., 2 Baths, Built-Ins., Att. Gar., Crptg. $19,950. — CL 3-2039.	(219)
CARY — Reduced for Quick Sale, Attractive 3-bdrm., cape cod. Close to shopping and schools. $17,000, by owner. — 639-4759.	(219)
HINSDALE — TRI-STATE VILL 6 Rooms, 3 bedrms. Bi-Level. Built-ins. Large lot. 2% car gar. Basement, W to W. carpeting. Priced for quick sale by owner. FA 3-7343.
(218)
Danuša se je brž zgrudila kneginji k nogam, jih objela s svojimi rokami in skrila svoj jasni obraz v gubah njenega težkega krila, gospa pa je obrnila na Zbiška oči, polne usmiljenja, a hkrati presenečene.
“V čem vama morem izkazati usmiljenje?” je vprašala. “Ako ne pustim otroka k bolnemu očetu, me zadene jeza božja.”
Zbiško, ki se je bil prej dvignil na postelji, je omahnil zopet na vzglavje in ni nekaj časa ničesar odgovoril, ker mu je zmanjkalo sape. Vendar je počasi začel na prsih sklepati roke, a naposled jih je sklenil kakor k molitvi.
“Odpočij se!” je rekla kneginja, “potem pa povej, kaj želiš, a ti, Danuša, vstani!” “Poslušaj, a ne vstajaj in prosi z menoj,” se je oglasil Zbiško.
Potem pa je jel govoriti s slabim in pretrganim glasom: “Milostljiva gospa . . . Jurand mi je bil nasproten v Krakovu ... in bo tudi tu, a ko bi me oče Višonjek poročil z Danušo, no — potem naj tudi potuje v Spihov, ker mi je nobena človeška moč več ne vzame . . .”
Te besede so prišle za kneginjo Ano tako nepričakovano, da je kar planila s klopi, potem pa je iznova sedla in j kakor da ne bi bila dobro razumela, za kaj gre, vprašala: “Rane božje!... Oče Višonjek? . . .”
“Milostljiva gospa! . . . Milostljiva gospa!” je prosil Zbiško.
“Milostljiva gospa!” jte ponavljala za njim Danuša, objemajo iznova kneginji kolena.
“Kako je to mogoče brez očetovega dovoljenja . . .” “Zakon božji je močnejši!” je odgovoril ZbPko.
“Bojte se Boga!”
“Kdo je oče, qe ne knez?... Kdo mati, če ne vi, milostljiva gospa?”
A Danuša na to:
“Milostljiva mamica!”
“Res je, da sem ji bila in sem kakor mati,” je rekla kneginja, “in iz moje je tudi Jurand dobil ženo. Res je! A če bi bila enkrat poroka — je vsega konec! Morda bi se
Jurand celo razjezil, toda saj je tudi knezu podložen kot svojemu gospodu. Končno bi se mu morda ne povedalo takoj, šele kadar bi hotel dati dekle komu drugemu ali jo napraviti za nuno . .. Ako pa je storil kako obljubi — ne bo njegova krivda. Proti volji božj ini pomoči ... Za Boga živega, morda je to tudi volja božja!”
“Drugače ne more biti!” je zaklical Zbiško.
Toda kneginja, ki je bila še vsa razburjena, je rekla:
“Čakajta, da se spametujem! Ako bi bil knez tu, bi takoj stopila k njemu in bi ga vprašala: ali naj dam Danu-ško ali ne . . . Toda brez njega se bojim... Kar sapo mi je zaprlo, a tu tudi ni časa za razmišljanje, ker mora dekle že jutri potovati!... O ljubi Jezus! Naj potuje množena— bo vsaj enkrat mir. Samo ne morem se spametovati — in nečesa me je strah. A tebe, Danuška, ni strah? Povej!”
“Brez tega bom umrl!” je prekinil Zbiško.
A Danuška je vstala od kneginjinih nog in ker ni bila le zaupnica dobre gospe, ampak tudi njena miljenka, jo je oklenila okoli vratu in jo začela stiskati z vso silo.
Toda kneginja je rekla: “Brez očeta Višonjka vama ničesar ne povem. Skoči ponj čimprej!”
Danuša je skočila po očeta Višonjka, Zbiško pa je obrnil svoj bledi obraz h kneginji in rekel:
“Kar mi je gospod Jezus namenil, to bo, ali za to tolažbo naj vam, milostljiva gospa, Bog poplača.”
“Ne blagoslavljaj me še,” je odgovorila kneginja, “ker se še ne ve, kaj bo. Ti pa mi moraš priseči na svojo čast, če se tudi poročita, da ne boš t branil iti dekletu k očetu, da ne skličeš božjega prekletstva nase in nanjo.”
“Na mojo čast!” je rekel Zbiško.
^ ------ npr -
SVOJEVRSTNA REKLAMA — V Pittsburghu sta nedavno vozila po mestnih ulicah konja v opremi, kot jo kaze slika, da bi vzbudila pozornost in zanimanje za kolonialno pohištvo v neki veliki trgovini.
NAVADILA STA SE DRUG NA DRUGEGA — Umetnica Haether Johnson v Kansas City ju, Mo., si je vzela čas in potrp Ijenje, da je ustvarila med muco in psičkom prijateljsko sožitje, kot ga vidimo na sliki.
“Torej ne pozabi! Jurandu pa naj dekle ne pove takoj. Bolje bo, da ga novica ne osmodi kakor ogenj, Pošljemo
ponj iz čehanova, da pride z Danuško, in takrat mu sama povem ali pa poprosim kneza. (Dalje prihodnjič.)
Mulully Funeral Home
ZRAČEVALNI SISTEM	AMBULANČNA POSLUGA
POGREBI OD $200.00 NAPREJ
365 East 156th Street	KEnmore 1-9411
Oseminšestdeset let
nudi KSKJ Ijubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija j
v Ameriki
Premoženje: $14,500,000.00 Število certifikatov: 48,000
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsnlventni podporni organizaciji —
| AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
( kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, 11 proti bolezni in onemoglosti.
!) K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. lete.: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $500.00 do $15.000.00.
K.S.K J. nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00
Ako še nisi elan ali članica te mogočne in bogate katoliške podpo’nt organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice y	krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
)t	GLAVNIURAD
S 351-353 No. Chicago St.
>)
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov; ........................
Moj novi naslov: .................
MOJE IME: ........................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO