Zaklad na otoku. f* <a)KglaSk«ga prcvedel Paulus, (Dalje.) SiivOr ia tovariši so bili So fcakiji «te oietrov za meaoj. ,,Jim!" sem ga čal vpiti. Seveda ga aisem poslujjf Lomil ia skakal sem skozi drov]e, se plazil ftO tleh ia hitel aaravaost aafrej, doIder mi niso odj)ovedale noge ia lucli pUoda. XIV. Ves resel sem bil, da 3301 tako lepo ZTOdil Silvorja za aos. Zato sem sŁ privošSil aekoliko počitka ia užitka ler z zanimaajom pogledal po 5ada; daželi krog sebo Spodaj pod meaoj je ležal aizki , močvirai obrežai pas, pola vrb, trsti«3ja ia grdih, meai aepoznaaili moč •vtraih dreves. Kno« raeao se ;e raztozal.i orlprfa, nekolihi višr ložcf-a. m>Sčena, valovita ravniaa, dolga kako «niJjo m obrašCeaa z maloštevilabni bo ri m raaogini grčastim dreviem, po dobairr v rasti aašim iirastoiu, a bledega Jistja, kakor ga imajo naše vr b©. Ravnina se je polagoma dvigala v ff*i8, kr je strmo rastel v dva čadao oblikovana skaJaata vrha, blesteča se v žgočih solotoih žarkib. Zive daše aisem videJ ia ae sli šal. Otok je bil gotovo aeobljadoa. — Moji tovariši so bili dalefi za meaoj in drugih živih bitij ni bilo krog mene , ko aeme živali ia ptici —. Stopil sem aaokrog, Tu pa tam so rastle ovetlice, kakršnih še nikdar poprej aisem videl, tu ia tam sem naletel celo aa kače. Eaa ;e dvigaila izpod -pečiae svojo glcvo in strupeao siknila proti moni. Nisem slatil tisti krat, da sem se srecal z uevarno ka60 kJopotačo —. Dospel sem do razsežnega, brasfovju podobnega grmičja. NizkojebiIo, kakor naše robidovje. Deblo. in veje so bile čadao grčasto zavite, lislj> |e bilo gosto kot slaraaata streha. Grmičje je rastlo aizdoli po eai izmed peščeaih valovia ia segalo do roba širokega. s trsticjom porasteaega mo6 virja, skozi katoroga se je edea obeh potočičev codil v pristaaišče. Močvinje se je kadilo od vrofioga solaca ia 0 zračje je drhtolo od dvigajočih so sopar. Kar zaCujom v frstiftju aenavaden šum —•, S plašaim ^kvak kvak" zleti divia. raca, za njo draga ia treija in kmala ,t visel aad močvirjem cel oblak ptiiev, ki so kričavo krožili po zraka. Koj sem zasodil, da se .kateri mo•111 tQvarišev plazi ob robu* močvirja. Ia nisem se motil. Oddaljcai človeški glasovi so mi prišli aa uho, so prlhajali vedno bliže in j)ostaiali ved no glasnejSL ,To me je preplašilo io urao sew zlozel pod aajbližji grm. Tam sem s« iskril ia poslašal, tih kakor miS — Drug glas aiu ]e odgovoril ia aalo je izaova zaCel prvi glas. Spozaai som v njem Silverja. Nadolgo je no kaj pj-ipovodoval ia od časa do Casa ga je dragi glas prekiail, Resao, skoraj strastao sta govorila. Toda Se nisem razamel aobeae besede. Koačao sta umolkaila. Morebiti sfu sedla. Njaai glasovi se. mi niso ve<5 bližali ia tudi ptiči nad njima so se pomirili ia posedli k clrevju. Vest so mi je oglasila, da zaae marjam svojo dolžaost. Ce sem že bil toJiko lalikomisola, sem si pravi!, in *em Sel s lemi rokovajaCi aa sulio, bi vsaj nekaj dobroga aaj storil in šcl poslašat, kaj gcvoriia, in da je kratkomalo moja dolžnost, zlezti lcolikor mogo<5o bliza do njiju po temle grmi- Precej nataačao soia si izrafeunal knaj, kjer sta sedela. Ne samo po ajunih giasovih, ampak tadi po obnaša dju oaih par ptic, ki so ]ima Se aTOžile aemirao aad glavama,. Po vseh štirih sem lozel, ppflasi, pa staaovitno sem se jima bližai. In to sem koačr.o dvigail glavo in pogledal skozi odprtiao v listju, sem ju vidol spodaj v rnajaai doliaici ob moč vifju, krog ia krog obdaai z drevjsm — Silverja ia fco oaega mornarju. Solaoe }u jo polao obsevalo. Sil • ver je bil gologlav, njegov kJobak je ležal polog ajega aa tleh ia ajegovo veUko, meliko, bledo lice, vre žarece od vrofiiae, je biio obrajeao k tovariSu pnjazaOj skoraj proseče. MPrijatolj", ma je pravil, ,,vse za raditega, ker si zlata vredea, zlata s; vrodea, režom ti! Ce bi te ao imelta* ko posobao rad, ali misliš, da bi te bil posvaril — ? Vse je pri kra]u —. ne-da so voč pomagati, ae izpremeai'1 —. Le da te rošira, ti to pravhu. Co bi edea ali dragi tehle divjakov to zv de) — kjo bl bil jaz, Tom — povej, jcje bi bil —.?" (Dalje Brih.)