PRICE: 2/-YEARLY: 20/
Melbourne — Sydney Brisbane — Adelaide (Perth — Ilobart Canberra
Vol. X. - June 25, 1965 - No. 6
YUGOSLAV NEWSPAPER IN AUSTRALIA
ts RIGHT fokvou!
Reg. Address: 103 Fifth Ave, North Altona, Vic. Advertising: Phone 391-4737
Published by J. Kapušin and Slov. Assoc. Melb. Printed by
Bussau & Co., 6 Elizabeth St., Nth. Richmond
Editor: J. Kapušin, Tel. 391-4737 Assist. Ed.: K. Kodrič, Tel. 317-7372.
Kriza narodne vesti med slovenskimi komunisti
Pred par meseci je bil v Sloveniji održan kongres zveze slovenskih komunistov. Smatramo, da je potrebno, če o njem na kratko poročamo, kajti zveza komunistov je v domovini vladajoče telo in se življenje ravna po njenih odločitvah. Razpravljali so o mnogočem, tudi o tem, da je treba dopustiti določene idejne grupe, predvsem zato, da se ob njih kreše partijska kritika in vzgoja novih kadrov. Govorili so tudi o tem, da v gospodarstvu ali upravi ni več nujno biti član zveze, potrebna je le strokovnost in državljanska zvestoba, medtem ko naj ostane zvezi komunistov naloga čuvaja.
Nas Slovence v zamejstvu in preko morja pa predvsem zanima razprava o narodnem vprašanju, ki so jo slovenski komunisti bolj sramežljivo načeli v bojazni, da ne bi užalili Srbov in Hrvatov. S tem, da so razpravljali o narodu, so priznali, da postoje narodni problemi in sitnosti in da zdaleka niso bili ti problemi rešeni s federacijo jugoslavanskih narodov. Izhodišče obravnanja je bil seveda Titov govor na kongresu jugoslovanskih komunistov. Ne moremo in ne smemo zanikati, da je Jugoslaviji potrebna, gospodarska integracija, niti nismo proti obstoju Jugoslavije, kajti v času, ko se ustvarjajo skupna tržišča in se carinske in denarne pregrade rušijo, bi bilo nesmiselno za mali slovenski narod ustvarjati neke meje ob Krki, čeprav pobožne želje nekih emigrantskih skupin vlečejo v tako smer. Slovensko gospodarstvo ima svoj prirodni izliv na Balkan med naše sosedne narode po krvi in po zemljepisnem položaju. V srcu čutimo, da bi moral imeti vsak narod polno neodvisnost, toda če hočemo ostati realisti, to je danes v Evropi nemogoče in človek mora izbrati najboljše od slabega. Slovenci morajo skrbeti zato, da ohranijo svoj narodni značaj do časa, ko bo mogoča taka Evropa. Danes še ni.
Seveda, slovenski komunisti so to vprašanje jemali iz zastarelih marksističkih postavk in jih je bilo nekako sram, da se morajo otepati očitkov šovinizma, ki jim ga je Tito nametal. Govorili so o neki pravici Slovencev do svojega jezika in podobno. Preko tega niso šli. Mi smo mnenja, da Slovenci imajo pravico ne samo do jezika, k iga jim priroda itak daje in o tem sploh se ne bi smelo več govoriti, ampak bi morali imeti Slovenci popolno, mislimo res popolno kulturno in do neke mere politično neodvisnost. Slovenci bi morali nastopati neodvisno na vseh mednarodnih kulturnih prireditvah in ne dovoliti Beogradu in srbohrvatizmu, da jih zastopa. Mnenja smo celo, da bi morali Slovenci imeti svoje poslanike v sosednih zemljah in preko morja povsod tam, kjer živijo velike slovenske skupine ali pa je to važno za ohranitev slovenskega naroda. Dovolj jim je skupna armija, gospodarstvo in carinska unija. To zagotavlja v dovoljni meri gospodarski razvoj vse Jugoslavije in njeno skupno obrambo.
Mi, ki živimo v Avstraliji, enonarodni deželi, videč da ima Bolte več pravic v Viktoriji kot
Marinko v Sloveniji, se čudimo in zgražamo ob Titovem nastopu jugoslovanskih komunistov. Kolikor poznamo socializem, smatramo, da je ta resničen samo tam, kjer si lahko narod zbira svojo usodo, pa naj si bi to glede skupnega gospodarstva ali armije ali politike. Zato se nam zdi, da je nastop srbohrvatskih komunistov neso-cialističen, šovinističen in niti v skladu z osnovami marksizma. Kje je ta federacija jugoslovanskih narodov poštena, če 350 tisoč Črnogorcev srbske narodnosti uživa neizmerno več pravic kot več kot en milijon Albancev na Kosovu in Metohiji? če se danes čuti kitajska prisotnost v Evropi v obliki Albanije, se mora Evropa zahvaliti Titu, ki drži v zaostalosti preko milijon Šiptarjev. Iz podobnih razlogov čutimo, da se za krinko nekih socialističnih oblik skrivajo dejansko le velikosrbske in hrvatske težnje po dominaciji Slovencev, Albancev in Makedoncev.
če je logika nekega čopiča, da se morajo Slovenci odreči svojemu jeziku, ker so obroben narod, potemtakem bi se morali Rusi odreči svojemu jeziku in narodnosti, ker so s svojim številom v istem razmerju do Kitajcev kot mi do Srbov. Ali so čopič in drugi pozabili, da v marksizmu in njegovi takozvani dialektiki več velja kvaliteta kot kvantiteta? Seveda, kot so Rusi prodali marksizem za velikorustvo, in Kitajci za svojo rumeno supremacijo, tako skušajo določeni krogi v Jugoslaviji pod isto krinko zakriti svoje narodno osvajalne težnje.
Zato mislimo, da bi morali slovenski komunisti bolj trdo in odkrito nastopati in pri tem še vedno lahko zadrže svoja načela o družbeni lastnini proizvajalnih sredstev. Strinjamo se z Marinkom, da b imorali Slovenci malo pogledati, kam gre njih denar; ne za luksuzne oficirske in partijske klube, pač pa res za razvoj zaostalih republik in krajev. Nismo proti temu, da se pomaga drugim narodom s slovenskim denarjem, to je krščansko, vendarle naj se ta denar res uporabi za pomoč ne pa za potrato.
čutili smo kot svojo narodno dolžnost, da povemo teh nekaj odkritih besed, kajti slišali smo do zdaj samo klerikalne in rdeče zvonove, ki vlečejo vsaki na svoj zvok, ne pa na slovenski, ki je tudi občečloveški.	H.V.P.
Zopet napadi na univerzo in razumnike
Na občinski konferenci ZK Slovenije v Trbovljah je med drugimi prisostvoval tudi Miha Marinko, Vida Tomšičeva . . .
V diskusiji o napakah je bilo iznešenih veliko slabosti Komunistične partije, "ki še ni uspela, da bi zase prilagodila slovensko inteligenco". Odgovoren za propagando M. Bučar, nadalje M. Marinko, V. Tomišičeva in drugi so se znašli v hudi neprijetnosti, ko so lokalni komunistični organi govorili o nezavedni inteligenci, ki da se (po njihovem mnenju) rekrutira v sami Ljubljani-in to na Univerzi.
Takole so govorniki tolmačili položaj : Razumnike ob prihodu v podjetje zanima samo, koliko bodo zaslužili in so prepričani, da so takoj sposobni za vodilna mesta. Inteligenca je brezbrižna do družbenega razvoja, številno njenega članstva v komunistični partiji je neznatno. Mladi ljudje, ki prihajajo iz Ljubljanske univerze, ne skrivajo "destruktivnega elementa", ki se ponaša z lažnim liberalizmom in naprednostjo, nasprotno pa kaže prezirljiv odnos do življenskih in družbenih problemov, pri čemer pogosto zdrkne na pozicije reakcionarnih sil. "Trboveljski komunisti so se na konferenci tudi spraševali, kako se vzgaja in s kakšnimi idejami prihaja inteligenca iz 1 j ubij. univerze, kaj pomeni problem "perspektivašev" in kaj pomenijo razmere med komunisti na 1 j ubij. univerzi. Taisto je trboveljske komuniste zanimal čedalje večji vpliv "poceni literature", ki se je zadnje čase razpasla prav med vsemi sloji Slovencev.
V	ljubljanskem Tivoliju ena največjih
evropskih športnih dvoran
V	ljubljanskem parku Tivoliju je dograjena in že pred meseci izročena svojemu namenu eden največjih športnih velikanov, reprezentativna in turnirska dvorana "Inž. Stankota Bloudka", katera je pred meseci sprejela pod svoj krov doslej največji namiznoteniški turnir sveta.
Z otvoritvijo te dvorane ima naša slovenska metropola že vsaj drugi gigantski objekt, ki bo v bodočnosti privlačeval domačine kakor tudi tujce. Prva tovrstna dvorana je dvorana gospodarskega razstavišča, ki je po svetu zaslovela med drugim tudi s svojo vsakoletno vinarsko in destilersko razstavo na mednarodnem nivoju.
Nasploh se kaže, da je Ljubljana postala zelo privlačen objekt za razna mednarodna prirejanja; v njej se vrste kulturni in drugi festivali, športne prireditve, razstave in tekmovanja — in to vse v mednarodnem nivoju. Poslednja velika atrakcija bo brez dvoma za Ljubljančane tekmovanje plesnih klubov iz Slovenije, Avstrije ter čehoslovaške.
JAVITE SPREMENJENI NASLOV!
VIETNAM - Rešit
Niti Američani, niti komunisti niso voljni plačati cene za mir v Vietnamu. Pri stvari se pravzaprav ne gre za mir v Vietnamu, marveč za prestiž, demonstracijo živcev in moči ter dejstva, da hoče Kitajska (odkar je razstrelila svojo atomsko bombo) sedeti za isto mizo s SZ in Američani, za mizo, ki je bila doslej rezervirana za dvoje. Kitajska hoče Azijo, Američanipa so trdno odločeni, da se iz Azije ne umaknejo po nobeni ceni, niti če bi zato morali uporabiti skrajno silo — atom.
Za dosego miru v Vietnamu je jasno, da sta le Peking ter Washington tista merodajna činitelja, ki lahko trgujeta, navijata ali izbijata ceno. Do tod je vse jasno, ni pa jasno, če bo do resne licitacije sploh prišlo, čejra.v končen izid druge poti ne obeta kaj prida-vse prej ko zmago Amerike ali Kitajske!
Kri teče... Nič več curkoma, marveč v potokih
London in Tokio sta prevzela iniciativo diplomacije pri zadnjih vratih, da bi ugotovila možnosti in pogoje, ki bi lahko privedli do sporazuma
Možnosti ni brez pogojev in pogoji so: Rdeča Kitajska je po skritih kanalih preko Tokia sporočila, da je edini pogoj za prekinitev vojne v Vietnamu odhod ameriške vojske iz J. Vietnama ter pogajanja za okroglo mizo z Viet Kongom. Se pravi: Kitajska zahteva kapitulacijo ameriške politike v Vietnamu.
, čemu Kitajska to zahteva? Preprosto, ker vojne v Vietnamu ne občuti na svoji, marveč na tuji koži. Ker njena atomska moč z dneva v dan raste, ker se ji gre za prestiž in prvenstvo med azijskimi komunisti, "katere je treba obrniti od Moskve. Ker je Azija v danem času zrevolucioni-rana., se pravi, da je tudi lačna lepih besedi in hujskanja iz Pekinga. Kitajska paima tudi drugo računico v Vietnamu: zaverovana je, da bo gve-rilja v času monsuna stria južnovietnamsko moč ter hkratu z njo tudi ameriško
Kaj pa SZ? Tudi Sovjetom se gre za to, da bi ne izgubili popolnoma vajeti, ki so jih doslej še nekako držali nad kom. partijami v Aziji, čeprav je zadnji čas jasno, da so jih že skoraj povsem izrinili Kitajci. Po eni strani se Sovjeti trdno
Ciklus Titovih veselih popotovanj
še dobro nismo prejšnji mesec zaključili poročila o Titovem popotovanju v Kairo, ko smo že bili priče novega popotovanja na Norveško, kjer je bil med drugim tudi v kraljevi avdijenci.
Za ta mesec pa že moramo najaviti nova popotovanja: 2. junija je Maršal krenil v Prago, od tam bo nadaljeval v Vzhodni Berlin in koncem meseca se bo podal v Moskvo.
Opazovalci menijo, da bo "vzhodno popotovanje" menda povezano z uglajevanjem nekih komunističnih odnosov do komunistične Kitajske, poleg tega pa bo Tito obrazložil svojim kolegom na Vzhodu težave, ki čedalje bolj pretresajo jugoslovansko gospodarstvo. Seveda nič se ne ve, koliko bo to poslanstvo imelo haska, kajti manjkajo dolarji za nabav surovin, če se hoče, da bo jugoslovenka industrija zopet stekla in da ne bo novih odpuščanj delavcev.
Da je stanje v jugosl. industriji zares kritično, je potrdil tudi sam Tito, ki je že 27. marca v svojem govoru v S. Mitrovici dejal, da delovni ljudje Jugoslavije krivijo Centralni komitet za naglo padanje življenskega standarda ter za stagnacijo v industriji, da pa krivde ne gre pripisovati ne njemu ne koleg om na vrhu, marveč lokalnim organom. Namreč Tito je govoril tako, kot da ni že vsakomur jasno, da je devize za nabavo surovin blokirala rezervna banka iz Beograda in ne podružnica kake manjše lokalne komunalne Banke.
Vsakdo se pač hoče oprati in zvaliti krivdo za polomijo na drugega!
/e ni na vidiku
oklepajo načela koeksistence z Zahodom, po drugi strani pa so nekako prisiljeni, da nekaj pokrene j o tudi v Vietnamu. Zato so tjakaj poslali nekaj svojih najmodernejših le tal, vojne opreme ter raket.
In ameriški odgovor? Američani so v zadnjih mesecih dokaj jasno povdarili, da vidijo v rešitvi vietnamskega vprašanja vse prej kot komunizem v vsem Vietnamu, kar bi bil prvi korak h komu-nizaciji vse Azije.
Ne glede na velike izgube j užnovietnamskih vladnih čet je Amerika z vsakodnevnim jačanjem svoje vojaške sile v Vietnamu demonstrirala svojo pripraljenost, da bo Azijo branila v Vietnamu, da iz iVetnama. ne bo umika, čeprav bi prišlo do najhujega.
V preteklem aprilu je president Johnson ponudil Pekingu in Hanoiu mirovne pregovore v svojem "marylandskem govoru", vendar odgovor na to ponudbo, ki je prispel preko Tokia, se je glasil nekako takole: Kitajska se zaveda vseh posledic, ki bi izšle iz vietnamske krize! Tudi na poznejši poiskus britanske va zunanj. ministra Stewarta se je Kitajska postavila na skoraj enako stališče: "Amerika je napačno razumela, če misli, da se lahko pogaja z nami. Pogajati se mora s Viet Kongom, komunističnimi partizani." so odvrnili Kitajci.
Britanski zunanji minister pa, je sprožil še drugo potezo: za posredovalce je izbral center, ki povezuje neopredeljene dežele (Egipt, Indija, Alžirija, Jugoslavija ...) ki so po svoji naravi mnogo bolj poklicane, da posredujejo, vendar tudi ta poteza ni rodila nikakega uspeha. Kitajci so ne-opredeljeneposlali k Viet Kongu, le-ta pa vztraja, da je edini poklican za pregovore, ki zadevajo krizo v Vietnamu.
Vsa diplomacija za zaprtimi vrati, kot kaže, ni in ne bo uspela, ker so poteze Pekinga in Wa-shingtona vnaprej preračunane, trdno odločene. Odločala bo kri naboj išču, odločali bodo vsi nadaljnji meseci tja do decembra, ko se bo monsun za eno leto potuhnil.
Odločala ne bo tudi ameriška dobra volja, da bi s pogajanji ustvarili združeni Vietnam, severni in južni, popolnoma nevtralni in pod kontrolo Združenih narodov, • Vietnam, za katerega ni zgolj politična rešitev bivstvenega pomena, bivstveni pomen rešitve Vietnama-kot vse Azije — je ekonomski napredek. Amerika bi želela rešiti vprašanje hkratu; naravnim potom, brez revolucij.	K. Kodrič
Vroča konferenca držav Commonwealtha
17. t.m. se je v Londonu pričela konferenca državnikov članic Commonwealtha, ki bo trajala do 25. junija. Ker še ni končnih poročil konference, se lahko omejimo le na uvodnike, posvečene tej konferenci, v posameznih afro-azijskih državah, s katerih veje graja avstralske oblasti, ki je poslala v J. Vietnam svojo regolarno vojsko v borbo proti partizanom.
Konference članic Commonwealtha se udeležuje avstralski premier Sir R. Menzies, kateri je pred odhodom iz Washingtona (kjer se je sestal s pre-zidentom Johnsonom v nadevi uglajevanja ameriških investicij v Avstraliji ter v razjasnitvi nekaterih obrambnih naporov v J. Vietnamu) pov-daril azijskim dopisnikom uglednih dnevnikov, da ne smejo misliti, da je avstralska vojska odšla v Vietnam na lenarjenje, marveč da se bo borila proti partizanom, ki so inspirirani in podpirani s Severa.
★
Zopet kitajske obtožbe
Pekinški "Ljudski dnevnik" je pred nekaj tedni zopet izlil golido blata na sovjetsko komunistično partijo in njene voditelje Na kratko bi se nova obtožbi glasila nekako takole: Novi sovjetski voditelji so bolj perfidni, verolomni in revi-zionistični od samega Hruščova. Ta pekinški napad je eden izmed najtežjih, odkar so novi voditelji v Moskvi prevzeli oblast.
Politični dogodki skozi mesec
VIETNAM
Medtem ko je obojestransko tedensko pobitih že najmanj nekaj tisočev vladnih čet ter gve-riljcev v J. Vietnamu in medtem ko se pričakuje veliko glavno ofenzivo Viet Konga v dobi monsuna, in ko ameriški ter j. vietnamski bombniki z vsakim dnem sejejo smrt v severnovietnamskih strateških in vojaških oporiščih, so v Saigonu, južno vietnamski prestolnici, zrušili že svojo 8. civilno vlado. Oblast so zopet prevzeli generali, potem ko je vlada g. Quata padla v nemilost pri predvsem katoliški hierarhiji, katera je voditelju vlade očitala, da je "premehak do komunistov" ter da nagiba k ideji nevtralizacije vsega Vietnama, komunističnega in Južnega.
Generali, ki so prevzeli oblast, so naslednjega dne sporočili po radiu, da so izbrali deset-članski kabinet, na čelu z major generalom N. V. Thie-uom, ki bo bivšega predsednika vlade prevzel oblast, v kateri bo vključeno tudi vojno minister-stvo.
Kot izgleda ta generalska poteza, ki je nekaka nujna posledica medverskih spetaklov (katoličani, budisti) ni zadovoljila intrigirajočih, ker so takoj po proglasu generalskega kabineta postavili zahtevo po civilni vladi
Kot se vidi, lahko pride do nove spremmbe še predno bodo te vrstice dosegle zasledovalce našega lista Generalsko-religiozni spetakli se nadaljujejo navkljub resnosti položaja in ni izključeno, d abo dežela padla v roke komunistov prav
zaradi svoje nezrelosti — intrig ★
MALEZIJA
Indonezijci, na čelu z dr. Soekarnom in njegovo politiko likvidacije članice Commonwealtha Malezije, so svojo gveriljsko dejavnost na obmejnih področjih zopet pojačali. Prejšnji teden so varnostni organi zopet večkrat imeli opravka z diverzanti, ki so bili iz Indonezije pretihotapljeni v pokrajino Sabah in Saravak V spopadih z diverzanti je bilo nekaj obojestranskih izgub.
V času, ko se Indonezijci z gveriljo, sabotažo in diplomatsko bore za zrušitev novo formirane države Malezije, pa se Filipinci, ki so prav tako v sporu z Malezijo zaxadi svojih zemeljskih zahtev, poslužujejo treznejše politike čakanja in sporaumevanja. Značilno za filipinsko zunanjo politiko je tudi to, da se Filipini zavzemajo za Malezijsko udeležitev na konferenci Azijskih in afriških držav, ki bo koncem tega meseca v Alžiru, medtem ko Indonezija, ki ima v tej skupnosti držav dokajšen vpliv, odločno odklanja in spodbija filipinsko zahtevo, da bi se Malezija udeležila te konference.
★
Odločitev ZDA
Ameriški president Johnson je v začetku tega meseca napovedal novo ameriško potezo v obrambi Vietnama: Doslej so ameriške čete, nastanjene v J. Vietnamu zavzemale defenzivno stališče, odslej pa (zaradi preteče nevarnosti velike partizanske ofenzive zaradi poletnega deževja, ki onemogoča akcije letalstva) bo ameriška vojska na zaprositev južno vietnamske vojske lahko stopila v neposreden napad na partizane.
Kot protiakcijo otemu odloku je Kitajski tisk napovedal, da je s tem aktom nastopil trenutek, ko lahko druge velesile stopijo v akcijo s svojim prostovoljci. — Doslej se v tej smeri še ni nič premaknilo !
★
POTEZA EVROPSKIH PRO-MOSKOVCEV
V Bruslju so se sestale neke delegacije komunistov iz še "svobodnih evropskih dežel", ki so postavile zahtevo po vseevropski konferenci komunističnih partij, na kateri bi naj razpravljali pereča vprašanja, kako zgotoviti mir in miroljubno koeksisestenco v svetu. Seve — delegat j e niso dišali po Albancih ali Kitajcih.
Predskupčinska misel:
Kratka analiza našega skupnega greha
V članku ob lanskoletni skupščini SDM sem citiral Prešernov verz: "Skeleča misel, da Slovenec mile ..." v neljubem prepričanju, da je organizirano slovenstvo v Mlelbournu v popolnem zatonu. Pravzaprav to prepričanje hranim še dandanes, čeprav sem odtakrat govoril s prene-katerim Slovencem, ki mi je obrazložil mnenje tega ali onega; in v glavnem vsa ta vsota mnenj bi zaokrožena nekako takole izvenela: nemesto da bi vezalo, je društvo v prvih letih odvajalo ljudi s tem, da se je zaprlo vase, za svoj ideološko nazorni krog. Ker smo Slovenci nekako zgodovinsko prespali vsa zadnja stoletja in se predramili šele v začetku tega stoletja, je pač nekako logično, da se sedaj vsi hkratu zanimamo za vprašanje slovenstva, vsi hkratu bi ga hoteli oblikovati, vsak po svoje, brez vsakršne tradicionalne hrbtenice. In prav s tem vprašanjem so prišli navzkriž vsi prvi odbori SDM, ki so nekako želeli, da bi vodili slovenstvo po receptu iz prejšnjih stoletij : "Janez sicer lahko sedi pri mizi, vendar nikakor ni dopustno, da bi s svojega sedeža pokukal na mizo, kaj se tam šari!"
Od vsega početka eksistence SDM, ki se je rodilo nekako pred desetimi leti, je imelo to društvo edini in monopolni položaj v Melbournu. Rodilo se je spontano — takrat, ko so bili naši ljudje še novinci v Avstraliji, ko še ni bilo tolikih televizij, ne avtomobilov! Takrat so ljudje čutili potrebo po združevanju. Takrat so bila za slovenstvo v Avstraliji "zelena leta", in z vsakim dnem smo prihajali novi. To je bila doba, ki je imperativno pozivala prve slovenske odbore: spremijte nas tudi obdržite, kajti to bo jedro slovenskega bodočega življenja v Melbournu. Vendar spontanost in novi prilivi Slovencev so takratne odbore opijanjali, in opijanjala jih je tudi majhnost in ozkost. Niso vedeli, da "zelenim letom" kaj lahko slede "suha leta"!
Razvoj društva SDM je v prvih petih, morda najvažnejših letih, šel mimo dejanskih potreb slovenstva. Društvo, oz. njegovi voditelji niso sproti ugotavljali hotenj in nagibov novodošlih. Zadovoljevali so se s tem, da so novincem prirejali pivske veselice (po vzgledu tradicionalnih gasilskih in drugih veselic — ko so Janezi še spali!) in niso niti pomislili na vseširše potrebe, ki stoje pred slovenstvom na tujem v moderni dobi. (šola za otroke, kakšna radijska ura, slovenski tisk, folklora, vzajemna, pomoč ...) V pogledu ustvaritve jedra slovenstva (avtoritivnih oseb, voditeljev) so smatrali, da je najbolje, da se oslonijo na tradicionalni simbolizem in sprejmejo idola, ki bo dirigiral in mislil zanje. Praksa pa. je pokazala, da je nečimrnost nekaterih v odborih šla tako daleč, da so odbijali celo ljudi, ki jim je bilo kaj malo ali nič mar ideološka linija društva, preprosto, ker "zanje niso bili dovolj lepi".
Življenje je leta in leta teklo mimo nas. Društvo se je zaprlo vase in izpljunilo nič koliko idealistov. Eventualne opehane somišljenike, ki so omagali v delu za društvo, so občasno nadomeščali novinci, često dokler se niso razočarali.
Dospela je nova generacija
Nekako pred sedmimi leti, ko je bilo društvo že nekako na nogah, je med nas dospela nova generacija, ekonomskih emigrantov. Povečini so bili ti ljudje mladi in često tudi napojeni z novimi pogledi. Njihove ideje, v kolikor so jih sploh imeli, ker so pač ekonomski begunci, ki so šli skozi komunistično dobo v domovini, so se v celoti bile s šablonskim gledanjem društva. Toda tudi med njimi je bilo nekaj izjem, ki so nekaj let vztrajno podpirale društvo. Drugi pa so — kot izgleda — prišli v daljno Avstralijo zato, da se lahko vozijo v avtih! Med njimi pa, imamo resnejši del ekonomskih emigrantov, ki so v domovini v povojnih letah okusili neenakost in pomanjkanje in so se iz nje izselili prav zato, da bi si v svetu ustvarili boljše življenske pogoje. Ker se tu gre predvsem za preprostejše ljudi in če upoštevamo, da je pretiravanje iskanja materialnih dobrin nekaka logična reakcija na dovčerašnje pomanjkanje v domovini, tem ljudem ne moremo niti zameriti. Toda med njimi ne poznam skoraj nikogar, ki bi ne bil voljan niti najmanjšega prispevka za stvar slovenstva. Kot vsaka druga srednjeevropska nacija pa imamo seveda tudi mi Slovenci take, kakršne je naš Cankar karakterizira! v svojih besedah: "Domovina je kakor nečimerna dama, kateri je stalno brusiti komplimente na njene bradavice ..."
Po desetih letih
Po desetih letih društvenega delovanja živimo eni v zmedi, drugih v spoznanju. Tavanje po labirintih je že največje idealiste postavilo pred vprašanje: mar je bilo zares vse delo zaman? Drugi vprašujejo: mar je res mogoče, da so tisti, ki so društvo tako neljubo karakterizirali med našimi ljudmi odšli v nekakšno anonimnost — na "svoje roke"? Odšli so, da, ker je njihov "vrh" spoznal in uvidel, da v neki vseslovenski organizaciji (kakršna SDM je po svojih demokratičnih pravilih) nimajo več kaj iskati: duše so že pretehtane, nove pa ne prihajajo!
ŽIVETI HOČEMO!
še so med nami Slovenci, katere zgornja parola ogreja, Slovenci, ki v spoznanju zgrešene preteklosti, katero niso zagrešili sami, kategorično iščejo poti v bodočnost — v življenje SDM. Pravila SDM so pravilna, odvisno je le, kako se uporabljajo, in pogoje za vodstvo društva imamo vsi, prav vsi enake brez izjeme.
Ljudje (če se jih bo dobilo za sestavo novega odbora SDM!) naj v skladu z zavoženo preteklostjo sestavijo nov delovni program, ki bo sprejemljiv za vse Slovence, ki se jim bo prilagodil takšnim, kakršni smo, in ne računajoč obratno, da se bo današnji Slovenec, nekoliko sebičen in lagoden, prilagodil društvu. Neposrečen in lahkomiselno sestavljen odbor lahko v danem položaju predstavlja zgolj injekcijo smrtno bolnem bolniku brez upanja na ozdravitev!
Iz prakse vem, da naši ljudje niso tako slabi, kakor jih nekateri cenijo, so sicer nekoliko lagodni, skopi, skratka zaprti v svoje delo in težave, toda med njimi je malo takih, ki bi nekaj ne žrtvovali za slovenstvo, vsaj v gmotni pomoči. Natolcevanje, češ naši ljudje niso zato... je pri-slovnično star slovenski greh, ki se ga Slovenci nikakor ne moremo znebiti. Svoje grehe bi radi opravičili in jih naprtili drugim!
ŽIVETI HOČEMO! je geslo tistih, ki so napake preteklosti spoznali, ki so se iz njih nekaj naučili in ki so idealisti. Njih slovenstvo in njeno SDM potrebuje kot še nikoli. Njih vabimo, da se polno-številno udeleže bodoče Skupščine SDM, ki naj bi potekala pod geslom: enotnost v različnosti!
Delati ni težko, če delaš za pravo stvar, ki ti prinaša zadovoljstvo!
K. Kodrič
Balinjanje v Slov. domu
Pripravlja se tekmovanje posameznikov in ekip. Najboljši bodo nagrajeni. Prijavite se g. Mlinarju.
Balinišče je odprto vse praznike, sobote in nedelje cel dan. Lahko igrate tudi druge igre.
Domača hrana in pijača, črna kava, knjižnica. Odprta bo tudi čitalnica.
Vstopnine ni!	VABLJENI!
IZ PISARNE S-D-IVL
i
V soboto dne 17. julija t. 1. zvečer se bo predvidoma vršila redna letna skupščina Slovenskega društva v Melbournu.
Upravni odbor bo podal svoj obračun za leto 1964/65, nato pa bo izbran novi odbor, ki bo vodil naše društvo v letu 1965/66.
Sedanji Upravni odbor misli, da je storil vse, kar je bilo v danih razmerah mogoče, čeprav se dobro zaveda, da je to mnogo manj, kakor bi pač bilo želeti.
Uspeli smo popraviti finančno nezavidno pozicijo društva in plačati obveznosti, katere nam nalaga nakup in oskrbovanje Slovenskega doma. To nam je bilo v glavnem mogoče s prirejanjem zabav in izletov, ki so nam skupaj z najemnino Doma prinesli toliko, kolikor smo sproti rabili. Več o finančnem problemu bo itak v blagajniškem poročilu.
Storili smo nekaj malega na karitativnem področju, toda na žalost na prosvetnem polju ne moremo pokazati prav ničesar. Prav dobro vemo, da bi prav v tej smeri naše delo bilo zelo potrebno in težko nam je priznati, da nismo uspeli. Vendar krivda za to ne leži na odboru, ki je v preteklem letu delal složno in vztrajno, kot še nikoli popreje. Krivda leži na nas vseh. Koliko nas je, ki bi hoteli žrtvovati čas z pripravo kulturnega večera? Ali bi se mogla zbrati gledališka skupina in nam pripraviti prijeten večer z lepo domačo igro? Odziv na naša povpraševanja je bil dosedaj negativen. Vendar upajmo, da se bo tudi to spremenilo. Morda bo novi odbor imel v tej smeri več uspeha.
Udeležba na skupščini je dolžnost vsakega člana in nadejamo se, da jo bodo prav vsi naši člani obiskali, posebno še ker letošnja skupščina ne bo, kot običajno do sedaj. Na letošnji skupščini se bo odločalo za biti ali ne biti društva. Danes se prav resno govori o tem, naj bi se društvo radi nezanimanja naših ljudi razpustilo. To se bo prav lahko zgodilo, ako ne bomo našli dovolj rojakov, ki bi bili še nadalje pripravljeni prevzeti odborniške funkcije in ako ne bo prišlo na skupščino dovolj članov, ki bi tem ljudem dali poguma.
Zatorej, ako je po Vašem mišljenju nepravilno, da bi se društvo po desetih letih uspešnega pionirskega dela razšlo; ako nočete, da bi imovina, katero smo nabavili s trudom Vaših in naših rok propadla brez haška; ako nočete, da bi Slovenci edini od vseh narodnostnih grup v Melbournu ostali brez svoje organizacije, tedaj pridite na vsak način na našo redno letno skupščino.
Marjan Peršič
i
: i
i
SLOVENCI V GEELONGU IN OKOLICI KUPUJTE PRI
GERALD W. TATE
78 Ryrie Street, Geelong
Vseh vrst igračke Velika izbira lutk Vozički za otroke
•	Vseh vrst Cyclops igračke
•	Vsakovrstne igračke za otroke vsake starosti
•	Vozički za otroke
• Kolesa Gerald Tate in Malvern Star izdelave.

Vrtimo globus
NOVICE IZ DOMOVINE
Kardelj in slovenska inteligenca
Slovenskim izobražencem je pred kratkim govoril podpredsednik jugoslovanske zvezne vla-
. E,dvard Kart,elj- Naši Razgledi v Ljubljani so ponatisnili njegove izjave, ki po mojem mišljenju kaj čudno zvene za dvajseto stoletje.
Dejal je med drugim, da so bili intelektualci (tu vključuje tudi slovenske) povečini nosilci zaostalih idej in da se morajo zdaj pod novimi razmerami podrediti v svoji miselnosti delovnemu razredu in mu služiti. Povedal je tudi tla se taka zaostala nagnjenja pojavljajo še danes med slovensko inteligenco.
Smatram, da je že v redu, če mora izobražen-stvo služiti celokupnosti naroda, toda da so bili in da so izobraženci nazadnjaški, ne morem verjeti na. podlagi izkustva in poznavanja splošne zgodovine. Zato mislim, da je Kardeljeva izjava nezgodovinska in nevredna državnega voditelja, ako ne celo zlonamerna.
Dobro vem, da je bil delovni in kmetički stan v večini slučajev tisti, ki je (čeprav zapeljan) ponižno prenašal jarem izkoriščanja, z nezaupanjem gledal na tisti del inteligence, ki mu je hotela pomagati in pokazati pot in jo seveda v svoji zabitosti celo preganjal.
Pokol ruske inteligence, takoj izza Lenina in kasneje Stalinove čistke, so jasen dokaz, da skoraj vsakdo, ki je bil pošten pismen in razgledan, je šel na streljanje ali v Sibir. Potem so seveda jokali,, da jim manjka strokovnjakov in so morali plačevati drage Amerikance. Pozabili so pa povedati, da je imela Rusija že pred revolucijo več izobraženih ljudi kot Francija, Nemčija in Anglija skupaj. In to vse zato, ker niso poslušali razuma, ampak mržnjo in osvobojene strasti sovraštva.
Samo spomnimo se na Watta, Stevensona in gomilo podobnih izobražencev, ki so več pripomogli k dobrobiti človeštva, neizmerno več, kot vsa gomila sindikalnih in partijskih agitatorjev, še danes lahko izkusimo: če se delavcu izboljšujejo pogoji, dopusti, plače, se zato, ker je znanost uspela nadomestiti golo človeško silo s stroji in komputerji. Drugače sem prepričan, da bi kapitalist ne popustil za ped, čeprav delavci stavkajo pol leta in več. Zgodovina nam to pove, in pove nam tudi, da so delavci razbijali prve stroje na-hujskani od svojih kratkovidnih voditeljev.
Pred nekaj nekaj otrok, ki sem razredov i)
Vsi drugi so pa omagali med potjo — niso dovršili osnovne šole, kar je predpogoj za sprejem v vajeništvo ali v nadaljnje šolanje.
Kaj bo z njimi?
Nimajo pogojev za nadaljnje šolanje prvič, ker niso izdelali osnovne šole, drugič, ker so to otroci v največji meri socialno ogroženih staršev ali pa otroci ceste — pretiranega liberalizma v družinah.
Za sprejem v vajeništvo nimajo pogojev, ker niso izdelali osemletke. Edina izjema za sprejem v vajeništvo je lahko zgolj gradbena ali kakšna sorodna stroka, kjer tu in tam spregledajo šolsko izobrazbo zaradi pomanjkanja vejencev za to stroko.
Zgodovina je pravična, zato že zdaj daje politikante v pozabo in slavi razne Da Vincije, Kopernike in Einsteine, kajti njih doprinos človeštvu je neizmerno večji, nesebičen, ki se ne ozira na meje, razred ali dobo. Politikanti so pa zamenjali en jarem z drugim, ki ima mogoče blazinico, da se ga lažje prenaša.
Vemo pa, da je človek zmotljiv in zato so se tudi med izobraženstvom pojavljali sebičneži in se še pojavljajo. Vendar ni prav Kardelj med njimi, ki čeprav inteligent, uporablja kaj neinteligentne načine in besede, da se reši vsake opozicije, pa čeprav take, ki je dobronamerna in pozitivna za slovenski narod.
H.V.P.
— ★ —
V ljubljanskem tedniku o direktorskem delovnem času
Zanimivo branje, ki vas pouči, da vsak povprečni direktor, katerekoli slovenske tovarne, gospodarske ali druge fizične ustanove porazdeli svoj delovni čas nekako takole:
Na delovnem mestu je približno eno tretjino časa, za katerega je plačan v celoti. Dve tretjine časa pa zavzamejo vsakemu direktorju avdience in reprezentanca bodisi na delovnem mestu ali službenem potovanju. K tem dvema tretjinama je še prišteti vse številne sestanke ter stranske, neplačane funkcije, katere direktor vključuje v družbeno delo. Npr. ljubljanskemu hotelirskemu direktorju "Slona" je moč pripisati na svoj položaj poleg direktorstva še kar devet funkcij in' povprečno po 3 ure sestankov dnevno. Tudi drugim se ne godi mnogo bolje.
Kaj pa industrija? Industrija v domovini deluje na bazi "plače po učinku". Petnajstletni mladenič ali mladenka nista kos normam, zato se industrija brani pred sprejemanjem take delovne sile.
Vprašanje, ki ga zgoraj obravnavamo, je v domovini zelo pereče in je jelo že preraščati zgolj golo modrovanje nekaterih sociologov v domovini, če ne bodo podprti od ekonomskih činiteljev. Mladeniči in mladenke, doslej šolski otroci podpirani od staršev, so dopolnili petnajsto leto, so premladi za samostojen korak v življenje in predomišljavi, da bi jim ta korak lahko opodekali. Zaposlitev bi bila zanje lahko edina rešitev in alternativa temu, kar je najhuje, da popolnoma zdrknejo na cesto.
Washington: Predstavnik Pentagona je izjavil, da ima ameriška armada "jedrsko uro", pri kateri točnost lahko merijo na miljardne dele sekunde. Ura tehta 20 kg, uporabljali pa jo bodo za izračunavanje položaja raket. — Ni za domačo rabo.
Varšava: Kip princa Poniatovskega, poljskega junaka iz 18 stoletja, so odstranili Nemci leta 1939, po koncu vojne so kip našli in postavili v skriti kotiček parka, sedaj pa se vrača na svoje mesto pred vladno palačo. Tudi rehabilitacija.
New York: Policaja v civilnih oblekah sta najprej plačala po dvajset dolarjev vstopnine, si potrpežljivo ogledala precej dolgo predstavo podvodnega baleta in na koncu aretirala štiri plavalke (nage) zaradi nespodobnosti. — Zaradi službene dolžnosti.
London: Britansko ministrstvo za letalstvo bo prispevalo do £100 za zvočno izolacijo vsake hiše, ki je v bližini letališč. — Da bo manj pritožb.
Tunis: Tunizija je prva arabska in afriška država (in peta na svetu za Indijo, Pakistanom, Tajsko in J. Korejo), ki je uradno sprejela kontrolo rojstev. — Za prihodnjost.
Johanesburg: Temnopoltnim ljudem so prepovedali prihod na športne stadione, ko so tam tudi beli gledalci. Razburjenje med prireditelji nogometnih in drugih tekem. Večina gledalcev je bila doslej temnopolta. — Apartheid in računica.
Boston: Trinajstletni sin pastorja Reeba, ki so ga ubili rasisti v Selmi, je dobil nenavadno darilo; veteran iz druge svetovne vojne mu je poslal svoje odlikovanje. "Tvoj oče je bil pogum-nejši Američan od mene in odlikovanje zasluži on", je pisalo v pismu darovalca. — Iskreno.
Mone Carlo: Grace Kelly ne bo rešila monaški dvor finančnih težav. Po očetu, ki je nedavno umrl, je namreč dedovala "samo kakih 10 milijonov", se pravi niti ne 10% dediščine. — Nesimpatični zet.
London: Ugotovili so, da je do hude železniške nesreče pri Elm Parku prišlo zaradi sabotaže. Dva in pol milijona nagrede za vsako obvestilo o saboterjih. — čigavi so.
Kuala Lumpur: Po anonimnem obvestilu so v ameriško embasado in še štiri druga poslopja podstavljeni peklenski stroji, so evakuirali ljudi in pozorno pregledali zgradbe: Nobenega eksploziva. — Politične šale za dobre živce.
Moskva: Zgrajena vesoljska ladja za sto potnikov, toda ne bo letela. Razstavili jo bodo na vesoljski razstavi v Moskvi in v njej predvajali filme, ki so jih posneli astronavti v vesolju. — Kino.
Bruxelles: Tri belgijske carinike, ki so nedavno stavkali, je sodišče obsodilo na dva in pol leta zapora. Med stavko so ukradli 200 steklenic wis-kyja, 100 radijskih sprejemnikov in še druge "malenkosti". — Delovna stavka.
Tel Aviv: Z zahodnonemške ladje, zasidrane v jordanskem pristanišču Akaba, sta skočila v morje dva mladeniča in priplavala v Eliatha v Izraelu. Mladeniča bi rada ostala in delala, da bi "popravila tisto, kar so starši zagrešili proti židovskemu ljudstvu". — Vest peče.
Lizbona: "Ce bo sin, ne bo nihče lačen ali žejen", je pribil Jose J. Tereeco. Bil je sin. Večerja: 20 kozličkov, 15 prašičkov, 12 puranov, 24 kur, 2000 steklenic whiskyja, 300 lt. vina — je stala dva sposojena milj ona. — Drag sin.
Bukarešta: Najstarejši Romun ni bil nikdar bolan. Kmet Illie Starnate ima sedaj 133 let. — Tudi brez bolezni se da živeti.
SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE
Vas vljudno vabi na
PLESNO ZABAVO
ki bo v soboto, dne 3. julija, od 7.30 ure zveč. dalje v Clayton Public Hall (Clayton Rd.) (blizu želez, postaje) IGRA ODLIČEN ORKESTER! Vstopninski dar: £1. Vabljeni.	UPRAVNI ODBOR
Mladina pred zaprtimi vrati
tedni so slovenske šole izstresle na cesto novo generacijo: trideset tisoč in še so dopolnili 15 leto. Toda samo dobra polovica teh otrok je dokončala vseh ti ji je s tem odprta pot navzgor.
POPUSTLJIVO SODSTVO
Oboroženi z vsem, kar sodi v moderno sodstvo in fotografski tehniki, in polni pravega križarskega duha so se wiesbadenski čuvarji reda in morale trdno odločili, da bodo enkrat za vselej očistili državno cesto "263" vseh tistih podjetnih gospodičen, ki so s svojo dnevno in nočno prisotnostjo poživljale sicer pusto cestišče. Za ta namen so z najmočnejšimi teleobjektivi posneli na stotine prizorov, ki naj bi bili pozneje na sodišču neizpodbiten dokaz, kako nekatere predstavnice najstarejšega poklica na svetu grobo kršijo člen 361 kazenskega zakonika. Pa ne samo to: dobro ime mesta je bilo v hudi nevarnosti, razen tega pa je bilo na državni cesti "263" vedno toliko zastojev v prometu zaradi izbirčnih klien-tov, ki so si ogledovali žive ponudbe, da je wies-badenskim prometnikom zastajala sapa. In še nekateri očividci so trdili, da so se tam ustavljali kar polni avtobusi tujih delavcev. Torej prometa veliko in preveč!
Pokazalo pa se je, da so delavni čuvarji morale naredili račun brez krčmarja. Zadelo jih je tam, kjer so to najmanj pričakovali, namreč na sodišču. Ko je med razpravo neki policist razložil pred sodnim zborom šop fotografij in opozoril spoštovanega gospoda sodnika, naj si gleda na slikah kričeča oblačila obtoženk, kot so naprimer rdeči puloverji, tesne hlače in krila pa platini-rane frizure, pa . . .je predsednik sodišča na kratko prekinil naštevanje z besedami: "In kaj potem, če se ne motim, se tako oblači na tisoče žensk."
Po nekaj urah živahne debate je sodišče zavrnilo ogorčene policiste in oprostilo obtoženke zaradi pomanjkanja dokazov, šef tamošnje policije
je potem razburjeno komentiral: "Sodba je spravila v nevarnost uspeh našega dolgoletnega dela, a gotovo je, da kaj takega ne bomo dovolili, šef policije tudi ni ostal zgolj pri besedah in je zahteval disciplinski postopek proti članom sodišča, ki pa s svoje strani grozi z nečim podobnih vnetim policistom, še najbolj pa je pogrela uniformirane čuvarje morale pripomba sodnika, ki je tik pred oprostitvijo opomnil neko obtožen-ko: "Predvsem pa Vam svetujem, da v bodoče, ko boste zopet postajali na cesti "263" ne dvigujete toliko leve noge. Če nič drugega je to lahko znak slabega okusa. Torej poboljšajte se."
Tako se je pričel ter nekako završil wiesbadenski spetakel o katerem sedaj mnogo šušljajo vsepovsod.
Kurdašev še vztraja:
na nekem planetu mora biti civilizacija
Pravzaprav se gre za več znanstvenikov, ki si že dolgo skušajo razložiti močne radijske signale, ki prihajajo iz daljnih zvezd CTA-21 in CTA-102, odkritih leta 1960 prav po zaslugi teh signalov. Ruski profesor Nikolaj Kurdašev je pred časom o zagonetki razvil vznemirljivo razlago, pri kateri še vedno vstraja in trdi, da še vnadalje raziskuje to zagonetko, da bi jo človeštvu predočil kot realno. Namreč po njegovem žele prebivalci teh zvezd navezati stike z drugo civilizacijo. Frekvenca 900 megaciklov, na kateri oddajajo, je namreč najbolj primerna za vesoljske komunikacije. V kolikor Kurdaševa teza drži, je civilizacija na CTA-21 in CTA-102 na zelo visokem tehničnem nivoju, precej višjem od našega, kajti Zemljani zaenkrat ne bi mogli oddajati v vesolje tako močnih signalov.
MARINA OSWALD SE JE OMOŽILA
Žena preminulega morilca pokoj. Kennedyja, Marina Oswald, se je prejšnji mesec omožila v malem teksasškem mestecu Fate. Novi mož je elektronski električist, kateri je Marini že dalj časa dvoril. Spoznala sta se baje na morju, kamor je kaj rad zahajal na ribolov, njen soprog štev. 2, gospod K. J. Porter, star 27 let.
Po poročilih, ki prihajajo od tamkaj, se je Marina Oswald kar nekam dobro vživela v ameriško okolje potem ko je pridobila okroglo vsoto kakih 60.000 dlarjev, to od člankov v raznih revijah ter od nabiralnih akcijah dobrodelnih organizacij .
EJčMčilEfišMi!^^
[f Darilne pošiljke, ladijske in letalske i vozovnice je najugodneje naročiti pri 1 3	znani slovenski tvrdki
I	Dr. J. KOCE	1
1	103 Fifth Avenue,	|
I	NORTH ALTONA, VIC.
1	Tel. 391-4737
1 Priporočamo se za posredovanje pri vpokli- s e cu deklet iz domovine, sorodnikov ter sploh a S za vsa posredovalna dela, prevode listin itd. s
1 Posredujemo z najboljšimi pogoji vseh vrst 1 S zavarovanja: življensko, hiše, aVtomobile 1 1	in drugo.	S
1	Zastopnik za NSW:	|
I Mr. OLIP, 65 Moncur St., Woollahra, NSW, | i	Tel. 32-4806	|
Vesoljski detektivni vohljajo
Izstrelitev vsakega sovjetskega satelita ali vesoljske ladje spremlja v zahodnem tisku nešteto ugibanj, ki so posledice zares sklopih sovjetskih tehničnih informacij. Razumljivo, saj je kot v ZDA vesoljski program tesno povezan z vojaškim. Razumljivo je tudi, da si konkurenca na vse kriplje prizadeva s sodobnimi tehničnimi pomagail zasledovati na daljavo sovjetske priprave in uskladiti ta opazovanja s podatki, ki jih Sovjetska zveza uradno objavi. O rezultatih tega voh-ljanaj, d ane rečemo ravno vohunjenja, seveda ne poročajo preveč, ker bi s tem izdali nasprotni strani zmogljivosti svojih zasledovalnih naprav, ki so spet tajnost v ZDA. Razmeroma pozno pa pridejo vendarle v javnost — seveda šele potem, ko so ež spremenili svoje zaslevalne sisteme. In tako govorimo danes o tem, kaj je izdal "Vostok I".
Signalne žarnice elektronskega računalnika so živahno utripale. V njegovi notranjosti so tranzistorji z bliskovito naglico reševali težak problem. Po pičlih petih minutah se je prižgala signalna lučka, ki je sporočila, da je zapletena naloga rešena. Možje, zbrani okoli stroja, so se zadovoljno nasmehnili in oddahnili, ko sò s papirnega traku prebrali rezudtat. Elektronski možgani so z izračuni samo potrdili domnevo znanstvenikov. Zavorne rakete satelita Vostok I so zmanjševale orbitalno hitrost za 175 metrov v sekundi in so ameriškim matematikom s petodstotno natančnostjo razkrile učinkovitost satelitovega zaviralnega sistema.
Amerikance razen teh zanimajo še številni drugi podatki v zvezi z ruskimi sateliti. Zato z veliko vnemo spremljajo mednarodna znanstvena srečanja, proučujejo ruske revije in filme, merijo fotografije satelitov in jih ustrezno povečujejo, proizvedujejo, sklepajo in se nazadnje zatečejo k matematikom in s tem elektronskim računalnikom.
Preden računalnik da končne odgovore,' mora dobiti določene podatke. Ogledali si bomo, kako so do takih podatkov in ustreznih odgovorov prišli Amerikanci pri Vostoku I.
Prav na začetku jim je bilo znano, da je satelit v najvišji točki ali apogeju oddaljen 325 kilometrov od Zemlje, a v najnižji ali perigeju samo 180 kilometrov. Izračuni, ki so upoštevali Zemljin polmer, približno 6400 kilometrov, so pokazali, da je satelitova pot skoraj popoln krog. Tista mala razlika med dejansko orbito in ciljem, ki so si ga verjetno zastavili Rusi, popolnim krogom, je kasneje omogočila, da so določili točnost,
s katero so Rusi izstrelili nosilec satelita, raketo s tekočim gorivom. Znanstveniki so potem iz znane orbite lahko tudi izračunali natančno hitrost in kot, pod katerim je Vostok začel krožno pot okoli Zemlje.
Ko so jim bili znani ti podatki, so se strokovnjaki osredotočili na problem satelitovega ponovnega vstopa v ozračje. V praksi preizkušeni konstrukcijski podatki so potrdili, da satelit lahko vstopi v ozračje le pod kotom 3,5 stopinje, ki ga oklepa z zamišljenim "obodom" ozračja kakih sto kilometrov nad gladino morja. Pri ostrejšem vstopnem kotu bi se satelit prehitro segrel in bi zgorel, pri manjšem bi se dobesedno odbil od ozračja in vzginil v vesolju. Vgrajene zaviralne rakete so zato morale zavirati, in to ne manj od 220 metrov v sekundi. Najboljše uspehe je možno doseči s pojemkom 180 metrov v sekundi. Omenjeni podatek je hkrati omogočil izračun potisne sile zaviralnih raket in čas njihovega delovanja.
Pri izračunavanju so se morali znanstveniki zateči po pomoč tudi k statistični teoriji napak. Tako so dognali, da točen čas izstopa iz orbite ni kritičen. Napaka 11 sekundi bi na področju predvidenem za spuščanje satelita, pomenila dolžinski premik -za 130 kilometrov. Gorivo zaviralnih raket je nedvomno standarden proizvod astronavtske industrije. Dvesto petdeset kilogramov trdega goriva zadostuje za tri sekunde in Vostok je že pravilno usmerjen za spuščanje. Analiza krivulje, po kateri se je Vostok spuščal, je pokazala, da je to potekalo nepretrgano in gladko. To pomeni, da zaviranje ni sunkovito, kot je značilno za tekoče gorivo, marveč je verjetno uporabljano trdno gorivo.
Vrednosti pojemka so razkrile vpliv sile težnosti ali G-jev na telo kozmonavta. Ker so te vrednosti precej visoke, potrjujejo tudi domnevo, da pilot leži v satelitu na hrbtu in se neprodušno zaprta kapsula mora zasukati pri ponovnem vstopanju v ozračje za 180 stopinj.
Iz vstopne krivulje je bilo razmeroma lahko izračunati čelni profil, ki je izrednega pomena za pravilno odvajanje toplote, ki nastane ob ponovnem vstopu satelita v ozračje, če naj verjamemo proučavanjem, ima Vostok le neznatno notranje hlajenje in se pretežna večina ustvarjene toplote odvaja prek toponosega čelnega profila. Prav v tem dejstvu se ruski satelit razlikuje od ameriškega Mercuryja.
Kako se Vostok I spušča? čas od vstopa v ozračje do pristanka na tleh ni za satelit, čigar teža hitrost in krivulja so bile e izračunane, nič daljši kot 30 minut. Iz varnostnih razlogov se satelit ne sme spustiti s hitrostjo, ki bi bila večja od 9 metrov v sekundi. Po teh izračunih sodeč se padalo odpre v višini 7000 metrov, a kupola, ki mora ustreči tem pogojem, ima premer 18 metrov.
Me ddrugim so tudi dognali ,da je vstopni hitrosti dovoljeno, da odstopa od točne izračunane predpisane vrednosti za 7,5 metra v sekundi in da se naklonska usmeritev lahko giblje v mejah 0,75 stopinje. Vsi ti podatki so tudi omogočili izračun premera tarče. Ta meri 800 kilometrov pod pogojem, da se vanjo v 95 od stotih primerov spusti satelit, ki je tako velik kot Vostok.
Zanimivi so tudi nekateri drugi podatki. Pri vstopanju v orbito je dovoljeno, da se hitrost razlikuje od predpisane vrednosti za največ trideset metrov v sekundi in v kotu 0,45 stopinje. T oso silno majhne vrednosti in nam šele te dajo pravo podobo, kako težko je satelit izstreliti v orbito. Analize z računalniki so pokazale, da so Rusi uspešni v 43 odstotkih.
Razumljivo je, da ti podatki niso zanimivi samo za tiste skupine znanstvenikov, ki jih to zanima predvsem z znanstvenega stališča, ampak tudi za tiste, ki jim je bolj pri srcu vojaški pomen teh dosežkov. Ne glede na to pa je taka znanstvena analiza možna obema prizadetima strankama, a tudi fizikalni zakoni so za oboje enaki.
Zakaj tako?
Prav lepo je narediti zabave v okrožjih kjer naši rojaki živijo. Pridejo skupaj in če je zabava dobrodelnega namena tudi koristi namenjeni stvari. V Melbournu že dolgo vrsto let prireja take zabave tudi Slovensko društvo Melbourne kot osrednja in glavna organizacija Slovencev v Melbournu. Slovensko društvo Melbourne je založnik Slovenskega vestnika, izplačuje z izkupičkom zabav hišo, ki nam je dobro poznana kot Slovenski dom, rado priskoči v pomoč rojakom v sili, če za njih silo ve, celo ob smrti rojakov se spomni prav vsakega, saj z vencem, ko drugega vec ni treba, spoznava rojake med seboj in tako marsikdaj igra važno vlogo tam, kjer na to sploh ne pomislimo. Društvo obstaja letos točno deset let.
Ima veliko, čeprav se govori malo, svojih delavcev, ki so včasih v različnih idejah, pa so z društvom zrasli. Vsak izmed njih ima svoje vsakodnevne družinske skrbi in ko jih odloži, ali preloži, pridejo na vrsto tiste, ki jih navadni zemljani imenujemo: Skrb za Slovensko društvo v Melbournu. Isto društvo ima svoje prijatelje, simpatizerje, celo člane — slabe in dobre — in tudi sovražnike, namerne in nenamerne, odkrite in prikrite. Isto društvo je vložilo v Slovenski vestnik od obstoja približno £800, v Slovenski dom približno £10.000, v razne socialne namene približno £3.000. Priredilo je tudi nič koliko zabavnih in kulturnih shodov Slovencev, kjer se je spoznalo nič koliko slovenskih parov, če so srečni ali nesrečni pa ni krivda društva. Pomagalo je skoraj 75% Slovencem pri raznih zadev-ščinah brezplačno. Vse to delo je bilo na prostovoljni bazi društvenih delavcev in odbornikov. Slovensko društvo v Melbourne je ustanovilo prvo Slovensko šolo v Avstraliji in tiskalo prvo slovensko knjigo na tem kontinentu. Slovensko društvo v Melbourne je tudi prvo nabavilo narodne noše in predstavljalo Slovence na raznih avstralskih razstavah ali prireditvah. Slovensko društvo Melbourne je zmeraj in rado pomagalo vsakomur, ki je za to vprašal ali se o pomoči porazgovoril. Ima svoja pravila, svoje delo in svoje napake, ki so pa kljub temu tako malenkostne, da je še zmeraj kot eden najbolj nedolžen slovenski otrok med nami. Taista organizacija je edina srčna žila slovenstva med nami, ki bije življensko za naše slovenstvo. Taista organizacija je tudi ustanovila — vsaj finančno — oba slovenska lista: MISLI IN SLOVENSKI VESTNIK, sprejela medse in podprla vsakega slovenskega duhovnika med nami, ker je to čutila za potrebno.
Tako je po desetih letih za jubilejno darilo dobila tudi zabavo v St. Albansu — pod nos. Naj nič ne vznemirja, drage rojake, morda je na zabavi bilo vse v redu. Vsaj na videz. Dobiček je šel za slovensko cerkev. Bog ga blagoslovi, da bi ga vsaj bilo veliko, vredno je darovati za takšno stvar. Mi smo potrebni slovenske cerkve in v njej polno Slovencev! Ni pa lepo, krščansko, pošteno, odkrito in je neslovensko, provokator-sko, ker: so to zabavo naredili baje člani orkestra Bled iz Baragovega doma, bili plačani za svoje (kot katoliški Slovenci!) igranje, še več plačano je bilo tudi osebje, ki je delalo in končno na račun dobička naredili nekakšen pijančevan-ski banket v hotelu in kar je ostalo je šele šlo za cerkev. Ni prav od slovenskih duhovnikov, ker so za zabavo stali in so to dopustili, še bolj lahko to kritiziramo, ker Slovenskemu društvu v Melbournu tega nihče omenil ni. Prepričani pa smo, da bi ta isto društvo nudilo vso organizacijo in delo te zabave zastonj in brez "ban-
Vseh vrst najmodernejšega pohi-	A
štva, TV, Hladilniki, radiogrami,	8
električne svetilke, posteljnino	k
lahko udobno nabavite pri	8
Warta Home Supplies 1
206 Barkly Street, Footscray Tel. 68-3991	|
UGODNI KREDITI	TRADE-INS S
keta", da bi bilo lepo od Orkestra BLED, če bi za ta namen igral zastonj. S tem bi bilo več izkupička za SLOVENSKO CERKEV in več KRŠČANSKEGA SLOVENSTVA MED NAMI!
Ostro protestiramo proti takšnemu načinu delovanja med tukajšnjim Slovenstvom. To pelje samo do razdrobljenosti, posameznih grupacij. To pelje celo tako daleč, da bomo imeli lahko celo slovensko cerkev brez Slovencev. Pelje tudi celo tako daleč, da zgubimo edino pametno osnovo društva, ki ga imamo in celo slovensko duhovščino med nami. Naj slovenska duhovščina med nami dobro in čvrsto skrbi za versko vzgojo "svojih ovac", pa prav vseh, in pusti narodnostne stvari tukajšnjemu društvu, ali pa še bolje, na
tem polju naj deluje skupaj z društvom. Nezrelim grupicam, ki nimajo svojih računov čistih, ki na narodnem polju med nami še ničesar za skupnost niso storile, pa ne bo mesta med SLOVENSKO publiko.
Nujno je stvari speljati na pravo pot in ne iskati stran poti ali si pa poti iskati po nezpe-ljanih stezicah!
Janezek, ki je pokukal na mizo ali odgovorni urednik SLOVENSKEGA VESTNIKA — Jože Kapušin OPOMBA: Zgornji članek ni nobena ideja Slovenskega društva Melbourne ali njegova smernica. Je spisan na samoinciativi in zanj popolnoma odgovarjam sam. Kaj sem z njim povedal, bo vsak pošten Slovenec lahko razumel. Dodam naj še: Sonce ima dovolj toplote za vse, vkolikor pa ta božji dar zavračamo sami in iščemo sence, smo sami krivi. Udarimo se na prsi: Moja krivda, moja krivda, moja velika krivda! Nočem rušiti, ampak združevati, zato Bog ne daj, da bi zgornji članek kogarkoli odvrnil od tistega s čimer ga je obdaroval: narodnosti, kot božjega daru in pameti za presojo slabega in dobrega ter vere Vanj
J. Kapušin
PRIPOROČA SE iN POZDRAVLJA SVOJE KLIENTE IN SLOVENCE
Potuj z veselimi ljudmi —Potuj s Sitmar v Napelj
Obiščite Vam najbližji Potniški urad in vprašajte za vse podatke: za potne cene in rezervacije na štirih enorazrednih popolnoma za -Vašo udobnost urejenih Sitmar jevih prekooceankah : "Fairsea", Fair Sky", "Castel Felice", "Fairstar".
AIVBfl jSk m Sitmar Line, C.M.L. Building,
H I Ufi lac 330 Collins Street, Melbourne, Vie. « ■ BVI£TI m 16 Bridge Street, Sydney, N.S.W.
WIIWIIWMIIMIiMliliNWMMill^iUMMlil^^
mlado brstje
KUČMA
Miško se je pokril z očetovo kučmo in si mislil, da je postal velik kakor oče. Kučma mu je zlezla do nosu. Miško se pa zato ni zmenil. Vzel je očetovo palico v roke in šel na cesto, da se pokaže ljudem.
Skozi okno ga je zagledal sosed in vzkliknil:
"Hej, kučma, kaj pa delaš? Kam vlečeš Miška?"
Uganka
' Drobcena sem in kratka, svetla sem in gladka, eno le imam uho, a na svetu ni nobene hišice brez mene.
(t32fut3ais)
Kamen na srčku
Mihec ni dajal ptičkom hrane, temveč je metal vanje kamenje. Pa so se ptički zbrali, da ga bodo kaznovali.
Prišli so ob polnoči. Neka ptička ga je kljuvala po čelu: "Grdi Mihec, ali imaš kaj pameti?" Druga ga je lasala: "Zakaj nas preganjaš?" Tretja, prav majcena, mu je skočila v uho in se drla: "Fuj, fuj!"
Prišel je še črni kos in zbodel Mihca prav do srca: "Aha, ta fant ima trdo srce!"
Zjutraj je vprašala mama: "Mihec, ali si bolan?"
Mihec odgovori: "Ne. Nič mi ni, samo nekaj mi leži na srcu."
Potem vstane in gre delat. Hitro žaga, cepi in zbija. Nato pa reče mami: "Poglej, kaj sem napravil! Zdaj sem pa spet vesel!"
Mamica zagleda ptičjo hišico. V njej se bodo gostile ptičke.
V pričakovanju zime
i.
Striček, Mrazek, kje si? Zmrazi steze v lesi, ceste, kolovoze, zmrazi vrt in polje, v led potoke vkleni, kakor veš najbolje. II.
Ti pa, mrazli Snežek, stari, sivi dedek, žemljico pobeli, po poteh kotanje zavrhaj in zaceli.
mvwiwinniviiuiiiiiiMuini«iiiviiiiiiiiii^^
LICENCE
MOTOR SCHOOL
W. Mahler, bivši učitelj vožnje iz Koelna. VOZNIŠKO DOVOLJENJE (licence)
dobite v najkrajšem času. Šola je dovoljena od oblasti. Lahko dobite tudi TAXI dovoljenje ali dovoljenje, da ste lahko učitelj vožnje. 464 Toorak Road, Toorak, S.E.2, Al OOCf)
Kličite kdarkoli telefonsko Zt'Z&Jü
IZLET NA SNEG
SDM PRIREJA IZLET DNE 10. JULIJA
na Falls Creek
Cena £/10/0. Člani 10/- popusta. Prijave z £2 depozita do 4. julija na: SDM, 371 a Park Street, North Carlton. INFORMACIJE: 38-1679.
P Prodajate? Kupujete? jj ■	Hišo? Zemljišče? ■
Obrnite se na poznano tvrdko
Eden Real Estate
4 Pascoe Vale Rd., Moonee Ponds
Tel. 37-5104
in zahtevajte slovenskega zastopnika MAKSA HARTMANA Po urah kličite 36-6432
ZA VSE BANČNE POSLE VAŠE DRUŽINE SE OBRNITE NA E. S. & A. BANKO
POSLUŽUJTE SE NASLEDNJIH USLUG MODERNEGA BANČNEGA POSLOVANJA:
★	HRANILNE VLOGE
★	TEKOČI ČEKOVNI RAČUN
★	VLOGE ZA DOBIČEK
★	POSOJILA ZA HIŠE, POHIŠTVA,
★	PRENOS DENARJA BILO KAM
★	BANČNE USLUGE PRI POTOVANJU ic UNIT TRUST (SCOTTIE UNITS)
PREKO E. S. & A. MANAGMENT INVESTMENT VAM NAJBLIŽA PODRUŽNICA E. S. & A. BANKE VAM BO RADA DALA NADALJNJE INFORMACIJE.
The English Scottish & Australian Bank Ltd.
Hrani danes za jutri . . .
pri E. S. & A. banki.

STARI IN NOVI KAMIONI, TIPPERS & SEMI-TRAILERS
PREKO 80 NA IZBIRO. Smo melbournška vodeča in največja tvrdka s kamioni in distributorji novih
KAMIONOV
Dela za tiperje in meddržavne vožnje lahko posredujemo tudi. Posredujemo posojila za kamione po dogovoru.
McGINNESS TRUCK SALES Pty. Ltd.
34 LINCOLN SQUARE (Off Swanston St.), CARLTON — Tel. 34-2763
Mall oglasi
Za solidno popravilo in popoln servis vašega radia in TV se obrnite na
"GASIOR TV & RADIO SERVICE"
3 FREEMAN ST., YARRAVILLE, VIC.
Telefon: 68-3991 (med 9—5 p.m., 314-7121 privatno) SOLIDNA POPRAVILA IN ZMERNE CENE!
ODLIČNA KNJIGOVEZAVA— NIZKE CENE
Poročni albumi — albumi vseh vrst —
Popravila knjig itd. vam usluži ceneno, odlično in hitro
Janez Burgar
19 A'Beckett St., Kew, Vic. Tel. 86-8118
" T O P S Y " RESTAVRACIJA
SUGDEN PLACE, med William the Shoeman in Woolworth,
MELBOURNE, CITY Business Lunch: meso, juha, maslo, kava ali čaj 5/6. TRI VRSTE jedi samo za 7/6.
(25 pripravljenih prvorazrednih jedi.) KOSILA 12-14.30 ure — VEČERJE 17-20 ure _Ob nedeljah zaprto._
Opravljamo vsa krojaška dela prvorazredno, ceneno in kvalitetno!
Priporoča se
A. LADVIK & A. LOGAR
222 Gertrude St., Fitzroy, Vic., Tel. 41-5735
Hočete najsodobnejšo slovensko revijo? Naročite se na M O S T !	A
Vse informacije na uredništvu
Slov. vestnika.
Bralci, pošljite nam naslove znancev, posebno bomo veseli tistih, ki žive oddaljeni na podeželju. SLOVENSKI VESTNIK bodo z veseljem sprejeli!
URADNE URE SLOV. VESTNIKA
Cenjene naročnike in sodelovalce Slov. vestnika obveščamo, da so uradne ure Slovenskega vestnika kakor sledi:
Vsako sredo od 7. h do 9. zvečer pri g. J. Kapu-
šinu — 103 Fifth Ave, North Altona, Vsaki petek od 7. h do 9. h zvečer pri g. K. Ko-driču — 6 Brown St., Avondale Heights.
Prve dve izdaji SODOBNE KNJIGE iz Trsta lahko dobite pri Vestniku ali pa pri H. Pribcu na 602 Canning Street, Notrh Carlton;
Prva je Leva Detela BLODNJAK, zbirka sodobno napisanih grozotnih in sanjskih zgodb, ki nas spominja s svojo vsebino na dogodke iz skorašnje slovenske preteklosti. Gospod Detela živi na Dunaju in je eden od glavnih urednikov revije MOST.
Drug aknjiga pa je pesniška zbirka Milene Merlak Detelove SODBA OD SODAJ. Pesimi so sodobno napisane, v prostem stihu in s sodobno vsebino. Presenečajo po lepem jeziku in pogumnih prispodobah.
Cena BLODNJAKU je 13 šilingov, a SODBI OD SPODAJ 10 šilingov.
IIIIIimillllllllTTITIIHIITtTTTTTT
"Postani član Slov. društva Melbourne!"
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIITTTTTTTTTTT
NA KRATKO OD VSEPOVSOD
/
Poplave ob Donavi
13. t.m. v noči je Donava prestopila svoje bregove in preplavila kakih 70 stanovanjskih zgradb v mestecu Vukovar v Srbiji. Razen nekaj ponesrečencev smrtnih žrtev ni bilo zaradi nagle evakuacije kakih 3500 ljudi, ki jih je vojska spravila na varno.
Elliott Rosenwelt župan v Miami Beachu
Sin pokoj, ameriškega presidenta E. Roosewelt je bil prejšnji mesec v Miami Beachu izvoljen za župana.
Papež Pavel se je poklonil spominu na Galilea
Na svojem obisku v Pisi se je papež Pavel med drugimi poklonil spominu na enega izmed največjih tamkaj rojenih mož, Galileu; obenem se je Papež poklonil tudi spominu na druge zgodovinske velikane Italije: Danteju, Michelangelu ...
Temu poklonu bi se vsekakor lahko pripisalo zgodovinsko vrednost in velik preokret sedanjega papeža od tistih v zgodovini, ki so — vzemimo primer Galilea — vztrajali proti znanstvenih pozicijah in ki so od Galilea izsilili preklic ugotovitve, da se Zemlja vrti okrog Sonca Vendar Galilei bi ne bil Galilej, če bi ne še po tem vztrajal v trditvi: "in vendar se suče!"
AFRO-AZIJSKA KONFERENCA V ALŽIRU
V glavnem mestu Alžirije se koncem tega meseca pripravljajo na Afro-azijsko konferenco, ki naj bi predstavljada nad 50 dežel teh dveh kontinentov. Po vseh dosedanjih opazovanjih sodeč, bo ta konferenca zasedala v ozračju antikolo-nializma in antiimperializma, skratka naperjena bo predvsem proti Ameriški politiki v Vietnamu in drugod Govornik štev. 1 na tej konferenci bo brez dvoma Ču En Laj, kitajski premier, drugi si bodo pa sledili pač po moči propagande in vojnih izivanj ter podtikanj. Računa se, da se bosta tudi Soekarno ter Naser lahko uveljavila z zavijanjem resnice v korist svojih fašističnih ali pol-fašističnih zahtev.
Značilno za predpriprave k tej konferenci je tudi, da Kitajska oporeka SZ pravico po udeležbi na tej konferenci, češ, da SZ ni Azijska država, — morda Kitajci mislijo to, kar so za časa Hruščova že povdarili, da je azijski del SZ ukraden, da pripada Kitajcem! Medtem ki so Kitajci krčevito prizadevajo, da bi SZ izrinili iz te konference (seveda ne brez računov) pa je naj resnejši zagovornik Sovjetov prav Indija, kateri ne preveč na glas sekundirajo šelndonezijci in Arabci — zaradi vojne pomoči.
CONTINENTAL SMALL GOODS
JOHN IHM IVI K
213 ST. GEORGE RD., NTH. FITZROY Tel. JW 6656
Vam nudi najrazličnejše mesne izdelke!
HRENOVKE, KRANJSKE KLOBASE IN SPECIALITETE : STRASSBÜRGER, GALIC, LEBERWURST, ITD.
PRI NAS DOBITE BRISTNO ŠTAJERSKO BUČNO OLJE!
USPEH AMEIŠKIH ASTRONAVTOV
Ameriška vesoljska ladija GEMINI IV, ki je 4, junija poletela v 62 kratno obkrožanje zemlje s posadko dve havstronavtov je v svoji popolnosti uspela bolj kot istovrstna sovjetska, ki je tak polet — seveda nekoliko pomanjkljiv — opravila že pred nekaj meseci
Medtem ko je ameriški astronaut Mc Divitt pilotiral polnih štiri dni ladijo okrog Zemlje, z vmesnim spanjem in zamenjavo po svojem so pilotu, E Whiteu, je ladija preletela 1,609.684 zračnih milj. Drugi dan bivanja v Vesolju pa je astronaut E. White izšel iz vesoljske kabine ter zaplul z brezzračje, toda kaj hitro se je znašel ter se prilagodil hoji po brezračju, pri čemer mu je po-gala "odbijalna pištola", kateri pripisujejo veliko pomembnost tudi za nadaljnje poskuse v Vesolju.
Po tem izvršnem poletu so ugledni znanstveniki pričeli resno dvomiti, če je sovjetska astronavtika res še kaj pred ameriško, posebno še, ker je drugi sovjetski poskus, da bi iztrelili na Luno raketo z "mehkim pristamkom" propadel. Nov ameriški polet s posadko je predviden za 9. avgust
Pesniki jugoslovanskih narodov na rai
Za Radio Rim je Oswaldo Ramous priredil ciklus predavanj pod naslovom: "Jugoslovanska povojna poezija". Vsako soboto lahko sedaj italijanski radijski poslušalci slišajo kratko predavanje nato pa nekaj pesmi enega od pesnikov, ki jih je Ramous zbral za svoj ciklus. Med slovenskimi pesniki je bil doslej predstavljen Dane Zaje, v kratkem času pa bo sledil na sporedu Matej Bor.
Odlikovani Beatlesi
Med drugimi znanimi, ali manj znanimi osebnostmi angleškega imperija je kraljica Elizabeta II za svoj rojstni dan odlikovala za zasluge za V. Britanijo same Beatlese.
Reakrija domačega ali tujega tiska je sledila: posmehovanje, tu in tam pa kakšno opravičilo na otoku.
POZNO, PA VENDARLE
NEW YORK — "Ne vem, čemu se ljudje spo-spogledujejo, navzsedanje sva zaročena že vsa povojna leta", je rekel ženin Charles Jeane iz res, je zapisal lokalni list, toda ženinu je 94 let, Varne (Illinois) po poroki z Olive Rrown. — Že Olive p aje njegova zaročenka od ameriško španske vojne leta 1898.
- ZA SMEH -
"Poslušaj, Francelj! Najmanj desetkrat sem te še prosil, da mi vrneš denar, ki sem ti ga bil posodil!"
"Nič se ne razburjaj, Stane! Samo spomni se, koliko sem jaz tebe prosil, da mi ga posodiš."
1
Jugoslavija - Avstralija - Jugoslavija
Za najfinejšo vožnjo med Avstralijo in Jugoslavijo priporočamo najbolj poznani italijanski ladji
ROMA IN SYDNEY
za vse informacije obrnite sc na. G. Ivan GREGORICH
FLOTTA LAURO LINE
150 Queen Street, Melbourne Tel. 60 1021, A.H. 842 1755
ASVETI
Shajano testo bo lepše in boljše, če mu dodamo žlico ruma ili žganja.
♦
Rozine se lepo napno, če jih poparimo, nàto odcedimo in preplaknemo z mrzlo vodo. Tako z rozin odstranimo tudi vso nesnago. Potem jih osušimo s krpo, če pa krpe nočemo umazati, rozine potresemo z moko, premašamo in vtepemo v testo. Z moko potresene rozine sc po testu tudi
bolj enakomerno porazdelijo in ne padejo na. dno. ♦
Dobre palačinke spečemo, če mleku primešamo vodo v razmerju 2/3 mleka in 1/3 vode. Moke dodamo pol ostre in pol mehke. Beljake stepemo v sneg, ki ga dobro umešamo med testo, če imamo beljaka več, bodo palačinke še bolj rahle. Ko jih pečemo, jih zlagamo na krožnik, ki ga postavimo
nad lonec s soparo in pokrijemo s pokrovko. ♦
Meso bo hitreje mehko, če ga parimo ali du-šimo z žlico kisa.
♦
Presoljeno juho popravima, če v njej prekuhamo večje kose surovega krompirja ali dodamo kocko sladkorja.
IHIHimiIIIIIIIIIIIIHIXIIIIUm
FOTO STUDIO NIKOLITCH H
"Otokar, ne ljubiš me več tako kot včasih", se pritožuje žena. "Prej si vedno meni pustil večji kos mesa".
"Kaj pa še, ljubim te ravno toliko kot prej, le kuhaš zdaj bolje."
Pepeta so poklicali na policijsko postajo. "Povedati vam moramo, da je vašo ženo napadel tolovanj".
"Tako, v katero bolnišnico so pa reveža odpeljali?"
Mornar po dolgih mesecih pride zopet domov. Toda žena mu medtem ni bila najbolj zvesta.
"Kdo je bil? Ali je bil moj prijatelj Pavle?" zaslišuje svojo ženo. "Ne."
"Je bil moj prijatelj Tone?" "Ne."
"Potem pa je bil kvečjemu moj prijatelj Zoro?" Pa odvrne žena razdraženo: "Ali misliš, da jaz nimam nobenega svojega prijatelja.
Gertrude St., Fitzroy, vic. Tel. 41-5978
znan slikar med Slovenci, se priporoča za kvalitetno slikanje otrok ♦ povečanje kopije izleti	♦ družinski albumi
POSOJAM POROČNE OBLEKE ZA SLIKANJE PO MINIMALNI CENI!
TiiiiiiiTiiiiiirYYiTrmiiiiiiiinii
♦ ♦