II.
DELEGACIJE IN DELEGATI
1. POGOJI ZA DELO
7. člen Delo skupščme mora biti orgamzirano tako. da omogoča:
—  da delavci, delovni Ijudje in občani. organizirani v temeljne samoupravne organizacije in skupnosti in v družbenopolitične orga-nizacije, uveljavljajo v skupščini svoje interese in potrebe, oprede-Ijujejo skupne in splošne družbene interese in potrebe ter na ta način uresničujejo svoje pravice, dolžnosti in odgovornosti pri opravljanju funkcij skupščine;
-  da določajo delegacije temeljna stališča, izhajajoč iz interesov, potreb in smernic delavcev, delovnih Ijudi in občanov, organiziranih v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, upoštevajoč skupne in splošne družbene interese in potrebe, ter da medsebojno sodelujejo v konferencah delegacij in na druge načine pri obliko-vanju skupnih stališč in predlogov možnih rešitev za deio delega-tov vskupščini;
-  da lahko občinska konferenca SZDL Ljubljana-Siška. v kateri so združene družbenopolitične organizacije v občini, opravlja funk-cijo delegacije za delegate v družbenopolitičnem zboru in oblikuje temeljna stališča o pomembnejših vprašanjih;
-  da zbori ter delovna telesa skupščine in zborov obravnavajo pobude, predloge, mnenja in pripombe, ki jih delavci, delovni Ijudje in občani izražajo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skup-nostih ter družbenopolitičnih organizacijah in se nanašajo na delo skupščine; ugotavljajo in obravnavajo stališča in pobude delegacij in konferenc delegacij glede posameznih zadev, o katerih odločajo zbori, razloge zanje in stopnjo doseženega soglasja; pripravljajo, proučujejo in obravnavajo predloge za sprejem aktov skupščine, pri čemer skrbijo zlasti, da so stališča. ki so se izoblikovala v zborih, izražena v predloženih aktih oziroma predvidenih rešitvah;
-  da lahko družbenopolitične organizacije zagotavljajo družbe-nopolitične pogoje za delovanje delegacij, usklajevanje temeljnih stališč, usmerjanje razprave delavcev. delovnih Ijudi in občanov, zagotavljajo obveščenost delavcev, delovnih Ijudi in občanov, zav-zemajo politična stališča in s tem prispevajo, da delegacije in dele-gati kar najbolj odgovorno opravljajo svoje delo.
8. člen
Delo skupščine mora biti organizirano tako. da so delavci, delovni Ijudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupno-stih obveščeni o vseh zadevah, ki jih obravnava skupščina, o nje-nem delu ter o odločitvah in stališčih. O tem seznanja skupščina delavce, delovne Ijudi in občane preko sredstev javnega obve-ščanja, preko delegatske priloge Javne iribune in na druge načine.
9.  člen
Delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitične organizacije morajo biti seznanjene zlasti:
-  z vsemi zadevami, ki jih obravnavajo zbori skupščine oziroma skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, kadarenakopravno odločajo s pristojnimi zbori;
-  s splošnimi zadevami politike na vseh področjih dejavnosti skupščine, z izvajanjem politike, začrtane v družbenih planih in dru-gih aktih skupščine in z izvrševanjem odlokov in drugih aktov skupščine;
-  s smotri in razlogi, zaradi katerih se predlaga obravnava posa-meznih zadev v skupščini ali sprejema odlok ali drug akt skupščine;
-  s temeljnimi razmerji. ki naj jih urejajo ti akti, skupaj z možnimi altemativnimi rešitvami, kako lahko vplivajo te rešitve na interese delavcev in delovnih Ijudi na posameznih področjih združenega dela oziroma na interese delovnih Ijudi in občanov krajevne skupno-sti in samoupravnih interesnih skupnosti ter na skupne in splošne interese in potrebe;
-  z drugimi dejstvi in podatki, ki so pomembni za zavzemanje nji-hovih temeljnih stališč in za delo delegatov v skupščini; z delom izvršnega sveta ter občinskih in mestnih upravnih ter drugih orga-nov in organizacij.
10. člen
Pred odločanjem morajo biti zbori skupščine seznanjeni o pomembnejših stališčih, ki so se oblikovala v delegacijah in konfe-rencah delegacij o zadevah, o katerih odločajo, ravno tako o predlogih in stališčih delovnih teles skupščine ter o razlogih za predlagane rešitve.
11. člen
Besedilo aktov in drugih gradiv in povzetki morajo biti pripravljeni tako, da omogočajo delavcem, delovnim Ijudem in občanom v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delegaci-jam določanje smernic in zavzemanje stališč za delo delegatov v skupščini.
Besedilo aktov in drugih gradiv. ki se obravnavajo v zborih skupščine in povzetke pripravlja predlagatelj.
Predlagatelj mora zagotoviti, da bo gradivo pregledno in razum-Ijivo. Obrazložitev mora vsebovati zlasti načeia in cilje, ki se jih s predlaganim aktom želi doseči. poglavitne rešitve, praviloma z različnimi alternativami in posledicami. ki bodo nastale za delavce, delovne Ijudi in za občane na podlagi predlagamh rešitev ter finančna sredstva. potrebna za izvajanje akta, vire in način zagoto-vitve teh sredstev in kakšne nove naloge bodo naložene občinskim upravnim organom (v nadaljnjem besedilu: upravni organi), kakor tudi druge pomembne okoliščine, ki se nanašajo na predlagani akt. Kadar gradivo vsebuje finančne pokazatelje, je le-te potrebno dopolniti s primerjavo.
12.  člen
Celotno besedilo aktov in drugih gradiv, ki so v obravnavi v zborih skupščine in ki so potrebna za pripravo stališč in za delo, sporazu-
mevanje in odločanje delegatov v zborih skupščine, se pošilja skupno z vabilom za sejo: vodjem delegacij in predsednikom konfe-renc za delegate, ki bodo delegirani na seji zborov, delegatom družbenopolitičnega zbora, skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skup-ščine, članotn pristojnih delovnih teles skupščine in zborov ter druž-benopolitičnim organizacijam v občini. Celotno besedilo se lahko pošilja tudi drugim zainteresiranim samoupravnim organizacijam in skupnostim, kadar te določi predsednik skupščine oziroma predsednik zbora. Celotno besedilo aktov in drugih gradiv o zade-vah, ki se dajejo v |avno razpravo ali na referendum, se objavi v sredstvih javnega obveščanja. Besedila aktov in drugih gradiv se objavljajo v delegatskem gradivu in se pošiljajo vsem dele-gatom zborov skupščine, individualnim poslovodnim organom in temeljnim organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim, ki nimajo zaposlenih več kot 30 delovnih Ijudi.
Ne glede na določilo tega člena pa lahko predsednik skupščine oziroma predsednik zbora določi. da dobijo vsi delegati oziroma delegati zainteresiranega območja ali pa delegati zainteresiranega področja dela, celotno gradivo.
Celotna besedila aktov in drugih gradiv, ki so v obravnavi v zbo-rih skupščine so vedno na razpolago vsem delegatom in drugim zainteresiranim občanom v sekretariatu skupščine.
13. člen
Predsedniki konferenc delegacij, vodje delegacij in delegati v zboru ter člani delovnih teles skupščine in zborov imajo pravico zah-tevati tudi od sekretariata skupščine dopolnila. obvestila in stro-kovno pomoč v zvezi s posameznimi zadevami, ki so na dnevnem redu zbora in delovnega telesa, v katerega so delegirani oziroma izvoljeni.
2  PRAVICE IN DOLŽNOSTI a) Splošne določbe
14.  člen
Opravljanje delegatske funkcije v skupščini je samoupravna pra-vica in dolžnost delavcev, delovnih Ijudi in občanov, delegati pa so tudi dolžni sprejeti in opraviti določene funkcije ali naloge, ki jim jih naloži skupščina ali njen zbor.
15. člen
Delegacija spremlja, ugotavlja in posreduje pobude, predloge, mnenja in pripombe. ki jih delavci, delovni Ijudje in občani izražajo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v zvezi s tem sodeluje z organi upravljanja in družbenopolitičnimi organizaci-jami v teh organizacijah in skupnostih.
Izhajajoč iz interesov in smernic delavcev, delovnih Ijudi in obča-nov v temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti, določa dele-gacija temeljna stališča za delo delegatov v skupščini in se dogo-varja z delegacijami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti zaradi sporazumnega oblikovanja skupnih rešitev. Na tej podlagi daje delegacija prek delegatov pobude za obravnavanje posamez-nih vprašanj. za dogovarjanje in sprejemanje ukrepov v skupščini in predloge za izdajo aktov v skupščini.
16. člen
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti zagotavljajo delegaciji oziroma konferenci delegacij materialne, strokovno-administrativne in druge pogoje za delo na način, kot je določeno z njihovimi samoupravnimi akti v skladu z zakonom in odlokom skupščine.
17.  člen
Delegat, ki je poslan oziroma izvoljen v zbor skupščine, ima pra-vice in dolžnosti. ki jih določajo ustava, zakon, statut in ta poslovnik.
Delegat v skupščini samoupravne interesne skupnosti, kadar ta enakopravno odloča s pristojnimi zbori skupščine, ima pravice in dolžnosti delegata v zboru.
18. člen
Delegat sodeluje v delu skupščine v zadevah, za katere ga je pooblastila njegova delegacija oziroma konferenca delegacij. Pri tem mora upoštevati temeljna stališča, ki jih je za njegovo delo v skupščini določila delegacija oziroma konferenca delegacij in interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter splošne družbene interese in potrebe. Pri opredeljevanju in glasovanju je delegat samostojen.
Delegat mora o delu skupščine, zbora ali delovnih teles in o svo-jem delu obveščati delegacijo oziroma konferenco delegacij in temeljne samoupravne skupnosti in organizacije oziroma družbe-nopolitične organizacije, ki so ga delegirale in jim je odgovoren za
svoje delo. Delegacija je o svojem delu dolžna poročati tudi na zboru delovnih Ijudi in občanov, kadar je to potrebno, oziroma če se to zahteva.
19. člen
Delegat ima pravico in dolžnost udeleževati se sej zborov ozi-roma skupnega zasedanja in skupne seje vseh zborov in sej delov-nih teles skupščine in zborov, v katere je poslan oziroma izvoljen in sodelovati pri njihovem delu in odločanju.
20. člen
Delegat, ki ne more priti na sejo zbora, mora o tem pravočasno obvestiti tistega, ki ga je določil za sejo zbora in predsednikazbora.
Delegat, ki ne more priti na sejo delovnega telesa, katerega član je, obvesti o tem predsednika tega telesa oziroma sekretariat skupščine.
21. člen
Ce delegat ne sodeluje pri delu delovnega telesa, katerega član je, obvesti predsednik tega delovnega telesa o tem skupščino oziroma pristojni zbor. Če delegat brez opravičila ne pride na sejo zbora, obvesti zbor o tem njegovo delegacijo oziroma konferenco delegacij ter občinsko konferenco Socialistične zveze delovnega Ijudstva oziroma občinski svet Zveze sindikatov Slovenije.
22. člen
Član delegacije temeljne samoupravne organizacije ali skupno-sti, delegat v zboru in član delovnega telesa skupščine oziroma zbora sme le iz opravičenih razlogov odkloniti funkcijo ali nalogo, ki mu \o v mejah svojega delovnega področja poveri skupščina, zbor in delovno telo skupščine oziroma zbora.
23. člen
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti predlože neposredno pred začetkom seje ali preden se začnejo obravnavati zadeve, glede katerih jih je delegacija delegirala, komi-siji za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja pooblastilo svoje delegacije oziroma konference delegacij. V pooblastilu mora biti navedeno, ali je delegat pooblaščen za vse ali za posamezne točke dnevnega reda sej zbora združenega dela ali zbora krajevnih skupnosti.
Komisija iz prvega odstavka tega člena pregleda predložena pooblastila ter zaradi ugotovitve sklepčnosti o tem poroča zboru.
24. člen Delegat v zboru ima pravico in dolžnost:
-  predlagati uvrstitev določenih zadev v program dela skupš-čine;
-  predlagati izdajo odloka a!i drugega splošnega akta z delov- . nega področja zbora in amandmaja k predlogu odloka ali drugega splošnega akta;
-  predlagati obravnavanje zadev z delovnega področja zbora, na podlagi pobud, predlogov, mnenj in pripomb, ki so jih izrazili delavci, delovni Ijudje in občani v temeljnih samoupravnih organiza-cijah in skupnostih v zvezi z delom skupščine;
-  predlagati obravnavanje zadev, ki se nanašajo na politiko in delo izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana-Šiška (v na-daljnjem besedilu: izvršni svet), na izvrševanje zakonov, odlo-kov in drugih predpisov, na delo upravnih organov in strokovnih služb;
-  predlagati, naj zbor, v katerega je poslan ali izvoljen, predlaga pristojnemu zboru izdajo odloka ali drugega akta ali obravnavo zadev z delovnega področja pristojnega zbora;
-  predlagati zboru, v katerega je poslan ali izvoljen, da obrav-nava osnutek oziroma predlog zakona oziroma odloka ali drugega akta ali drugo zadevo z delovnega področja drugega zbora in da da pristojnemu zboru mnenje o zakonu, odloku oziroma zadevi ali amandma k predlogu zakona oziroma odloka;
-  predlagati uvrstitev zadev na dnevni red in prednostni vrstni red obravneve zadev na seji zbora;
-  postavljati delegalska vprašanja in dajati pobude, predloge in opozorila;
-  predlagati ob podpori najmanj petih delegatov izvolitev ali raz-rešitev članov delovnih teles, ki se volijo na seji njegovega zbora ali skupnem zasedanju zborov, kolikor ni s predpisi izrecno določeno, da mora dati predlog drug predlagatelj ali večje število delegatov;
-  predlagati, naj se preveri stopnja soglasja s predhodnimi iz-javljanji;
-  predlagati anketo o zadevah iz delovnega področja zbora. Delegat lahko uresničuje pravice iz prejšnjega odstavka tega
člena neposredno na seji zbora ali pisno.
25. člen
Delegat je dolžan varovati uradno tajnost.
Predsednik skupščine in predsedniki zborov določijo, katero gra-divo velja za uradno tajnost. Za uradno tajnost velja tudi gradivo, ki ga izvršni svet, drug državni organ oziroma predlagatelj pošlje skupščini in je označeno kot uradna tajnost, prav tako pa tudi podatki, ki jih zve delegat na seji zbora v zvezi z zadevo, ki se na tej seji obravnava brez navzočnosti javnosti.
Način ravnanja z gradivom, ki velja za uradno tajnost, ureja pose-ben pravilnik, ki ga v skladu s predpisi izda predsednik skupščine.
b) Pobude, predlogi in opozorila delegatov
26. člen
Delegat v zboru ima pravico dati pobudo oziroma predlog za obravnavo oziroma ureditev določenih vprašanj ali za sprejem dolo-čenih ukrepov na posameznih družbenih področjih ali opozoriti na probleme, ki se pojavljajo v zvezi z izvrševanjem politike in aktov skupščine, izvršnega sveta in upravnih organov.
Pobudo, predlog ali opozorilo lahko da delegat bodisi ustno na seji zbora bodisi pisno. Če je pobuda dana pisno, predsednik zbora z njo takoj seznani delegate v zboru.
Pobude, predlogi ali opozorila se pošljejo pristojnim delovnim telesom, izvršnemu svetu oziroma organom in organizacijam, na katerih delovno področje se nanašajooziroma so zanje pristojni, da o njih sprejmejo stališča in o tem obvestijo zbor. Predsednik zbora s temi stališči takoj seznani delegate.
Če delegat na podlagi stališč iz prejšnjega odstavka tega člena meni, da je potrebno njegovo pobudo oziroma predlog ali opozorilo obravnavati na seji zbora, obvesti o tem zbor. Zbor pobudo obrav-nava čimprej, najpozneje pa v treh mesecih, in če z njo soglaša, določi način in roke nadaljnje obravnave.
Pobude, predlogi ali opozorila ter stališča pristojnih organov do njih se objavijo v delegatskem gradivu.
Sekretariat skupščine strokovno obdela vsa mnenja, stališča in predloge delegacij in delegatov in je dolžan voditi evidenco o danih pobudah, predlogih in opozorilih delegatov in delegacij.
27. člen
Delegat ima pravico postaviti izvršnemu svetu ali občinskim in mestnim upravnim organom vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti.
Delegat postavi vprašanje praviloma pismo. Vprašanja delega-tov morajo biti kratka in jasna. Predsednik zbora lahko zahteva, da delegat svoje ustno vprašanje, podano na seji zbora, vloži pisno.
Na vsaki seji zbora mora biti predvidena posebna točka dnev-nega reda za predloge in vprašanja delegatov.
28. člen
Sekretariat skupščine delegatska vprašanja glede na vsebino posreduje posameznim odgovornim institucijam, da podajo odgo-vore. Izvršni svet prejme prek sekretariata skupščine tista vpra-šanja, ki se nanašajo na zadeve, ki pomenijo izvrševanje sprejete občinske politike. Kadar gre za vprašanja oziroma zadeve, ki jih rešujejo mestno ali republiški upravni organi, gredo ta vprašanja na te organe. Sekretariat skupščine vodi evidenco delegatskih vpra-šanj, skrbi, da prejmejo odgovorni organi ta vprašanja pravočasno, zbira vse odgovore na vprašanja in skrbi za objavo odgovorov ozi-roma za dostavo odgovorov na delegatska vprašanja pred-sednikom konferenc delegacij in vodjem delegacij.
29. člen
Na vprašanja da odgovor po možnosti še na isti seji predsednik izvršnega sveta ali predstojnik upravnega organa. Če to ni mogoče, zlasti kadar je treba zbrati ustrezne podatke ali zavzeti stališče do vprašanja na seji izvršnega sveta, se odgovor pripravi do prve pri-hodnje seje ali do roka, ki se določi na sami seji.
Odgovori, ki niso dani na isti seji, so praviloma pisni. Delegat je upravičen zahtevati pisni odgovor, četudi je bilo na vprašanje odgo-vorjeno na isti seji. Vsi pisni odgovori na vprašanja se objavijo v delegatskem gradivu.
30.  člen
Ko delegat dobi odgovor na svoje vprašanje, lahko postavi dopol-nilno vprašanje. Vsak delegat v zboru lahko zahteva, potem ko je dobil odgovor na vprašanje, da se o tem opravi razprava. Zbor lahko odloči, da bo o tem razpravljal kot o posebni točki dnevnega reda takoj ali na eni izmed prihodnjih sej.
Če zbor odloči, da bo razpravljal kot o posebni točki dnevnega reda na prihodnji seji, določi, kakšno gradivo je treba pripraviti, kdo ga pripravi in čas priprave.
c) Pravica zahtevati obvestila in pojasnila
31.člen
Delegat v zboru ima pravico zahtevati od funkcionarja, ki vodi upravni organ, pojasnila o zadevah, ki so na dnevnem redu seje zbora in delovnega telesa, ali ki so v pripravi za sejo zbora, kottudi pojasnila o drugih zadevah, ki so potrebna za opravljanje dele-gatske funkcije in so v pristojnosti upravnega organa.
Pojasnilo zahteva delegat pisno ali ustno in ga naslovi neposre-dno na funkcionarja, ki vodi upravni organ, v katerega področje spada zadeva, o kateri zahteva pojasnilo.
32. člen
Delegat v zboru ima pravico predlagati, da zbori in delovne telesa zahtevajo od pristojnih organov, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organi-zacij in skupnosti obvestila o izvajanju politike, ki jo je določila skupščina, o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine in o vprašanjih, ki se nanašajo na dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena.
č) Imunitetna pravica
33. člen Delegat v skupščini uživa imunileto.
Delegat v zboru oziroma delovnem telesu in delegat, ki je izvoljen za funkcijo v skupščini, ki se sklicuje na imunitetno pravico, se izkaže z ustreznim potrdilom, ki ga izda sekretariat skupščine.
34. člen
Državni organ, ki namerava pripreti delegata ali začeti kazenski postopek zoper delegata, ki se sklicuje na imunitelo. mora dobiti najprej dovoljenje zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen.
Dovoljenje za pripor oziroma začetek kazenskega postopka zoper delegata zahteva pristojni organ od predsednika zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen.
Državni organ mora obvestiti predsednika zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen, tudi kadar začne kazenski posto-pek zoper delegata, ki se ni skliceval na imuniteto.
Brez dovoljenja zbora sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen zapora nad pet let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel pro-stost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
35.  člen
Predsednik zbora pošlje zahtevo, naj se dovoli pripor delegata oziroma kazenski postopek zoper njega in sporočilo državnega organa, da je uvedel kazenski postopek zoper delegata, ki se ni skli-ceval na imuniteto, komisiji zbora za verifikacijo pooblastil in imuni-tetna vprašanja; ta prouči zahtevo oziroma sporočilo in nato poroča o tem zboru na prvi naslednji seji zbora.
36. člen
O zahtevi, da se dovoli pripor delegata oziroma uvedbo kazen-skega postopka zoper njega, odloči zbor po poročilu komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, ki je zadevo ob-ravnavala, v zvezi s poročilom o priporu delegata pa odloči, ali naj se postopek nadaljuje ali ustavi oziroma ali naj odločba držav-nega organa o priporu obvelja ali pa neha veljati.
Ob sporočilu o uvedbi kazenskega postopka zoper delegata, ki se ni skliceval,na imuniteto, lahko zbor vzpostavi njegovo imuni-tetno pravico, če je to potrebno za opravljanje njegove tunkcije. Če zbor sklene, naj se kazenski postopek ustavi, se kazenski postopek takoj ustavi; če zbor razveljavi odločbo državnega organa o priporu, se delegat takoj izpusti na prostost. Če zbor vzpostavi imunitetno pravico delegatu, ki se ni skliceval na imuniteto, se kezanski po-stopek zoper njega takoj ustavi.
37. člen           .' ¦
Če zbor ni zbran, lahko da komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen, dovoljenje za pripor oziroma kazenski postopek; prav tako lahko odloči, ali naj se kazenski postopek zoper delegata nadaljuje ali ustavi oziroma ali naj odločba državnega organa o priporu obvelja ali neha veljati ali pa vzpostavi njegovo imunitetno pravico. Odločitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja je izvršljiva. Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vpra-šanja zbora mora sporočiti svojo odločitev zboru na prvi njegovi seji in nato zbor odloči, ali se njena odločitev potrdi ali razveljavi.
38. člen
Člani komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti v sestavi, v kateri jih je izvolil zbor, opravljajo svoje naloge do izvolitve novih čla-nov komisije.
Družbenopolitični zbor izvoli v komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja stalne člane in opravljajo svojo nalogo do prve seje družbenopolitičnega zbora naslednjega mandat-nega obdobja.
39. člen
Kadar da zbor oziroma njegova komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja dovoljenje za pripor oziroma za uvedbo kazenskega postopka, sme biti delegat priprt oziroma sme biti kazenski postopek zoper njega uveden samo za dejanja, za katero je bilo dano dovoljenje.
d) Prenehanje mandata in način ter postopek izvajanja poli-tične odgovornosti delegatov in funkcionarjev
40. člen
Delegacija in vsak njen član kakor tudi delegat v skupščini so lahko odpoklicani in imajo pravico odstopiti.
Zakon določa v katerih primerih preneha mandat članu delega-cije oziroma delegatu v družbenopolitičnem zboru pred potekom časa, za katerega je izvoljen.
Članu delovnega telesa in drugemu funkcionarju skupščine ali zbora preneha funkcija, ko mu preneha mandat člana delegacije temeljne samouprave organizacije ali skupnosti.
Če delegat, član delovnega telesa in drug funkcionar skupščine ali zbora prevzame funkcijo oziroma delo, ki po zakonu ni združljivo s funkcijo delegata, mora o tem takoj obvestiti predsednika skup-ščine. Predsednik skupščine pošlje obvestilo predsedniku pristoj-nega zbora oziroma predsednikom pristojnih zborov.
41. člen
Za ugotovitev politične odgovornosti delegatov in funkcionarjev skupščine imajo pravico podati pobudo: organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije in delegacije ter delegati.
Pobuda za ugotovitev politične odgovomosti delegata oziroma lunkcionarja mora biti pisna in obrazložena. Pobuda se dostavi kra-jevni konferenci Socialistične zveze delovnega Ijudstva oziroma osnovni organizaciji sindikata v temeljni organizaciji združenega dela, za funkcionarja in delegata družbenopolitičnega zbora pa predsedstvu občinske konference Socialistične zveze delovnega Ijudstva, v vednost pa predsedniku skupščine oziroma predsedniku zbora.
Preden se pobuda obravnava na seji zbora, je predsednik skupščine ali predsednik zbora dolžan o tem PRIDOBITI stališče občinske konference Socialistične zveze delovnega Ijudstva.
Predsedstvo občinske konference Socialistične zveze delov-nega Ijudstva je dolžno obravnavati gradivo, proučiti navedbe v pobudi in ugotoviti dejansko stanje.
Skupščina oziroma pristojni zbor s sklepom odloči o tem, ali se nadaljuje postopek o ugotovitvi politične odgovornosti delegata ozi-roma funkcionarja, ali se postopek ustavi ter o tem obvesti občinsko konferenco Socialistične zveze delovnega Ijudstva in pristojno delegacijo oziroma konferenco delegacij, kakor tudi pobudnika za ugotovitev politične odgovornosti in pristojne organe, ki so o pobudi razpravljali in dali stališča.
Delegat družbenopolitičnega zbora oziroma funkcionar, za kate-rega je bila dana pobuda za ugotovitev politične odgovornosti, ima pravico zagovora na seji skupščine, zbora in drugih pristojnih orga-nih.
Postopek za ugotovitev politične odgovornosti delegata v temelj-nih samoupravnih organizacijah in krajevnih skupnostih se določa s samoupravnimi akti temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti v skladu z 2. odstavkom 171. člena ustave.
e) Pravice do povračil in nadomestil
42. člen
Funkcija delegata je častna družbena funkcija.
Pravico delegatov do povračila stroškov za delo v skupščini ozi-roma do nadomestila osebnega dohodka zagotavlja skupščina na zahtevo delegata v skladu z družbenim dogovorom in svojim aktom.