PRO

Ni
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
t \\
OratalAkila •torti MflT «. UwiM«'it,
MIT Bo. La«»4ala it«.
LETO—YEAR 4
^Ttg	Chicag* UL« pondeljek, 7. avgusta (Aug. 7) 1922.
ItUuiellM M OO Yaar»v.
tm im
1103, Aat »I Oct. 9, 1017, ai
mi Jm« 14. Uit.
ŠTEV.—NUMBER 183.

VOKACklE ZEIIZNI-SKI H HOV?
ZTRAOVO, DA
kej kuhajo bon. ravnatelji?
D. 0. (Federated Press). — Ali ekafejo železniški predsedniki provoelrati admini 11 racijo, de prevzame železnice! Tsko vprašujejo v delavskih kro gih, ker eo leleaailki predsedniki odklonili predsednikov kompro
V delevekih krogih so pripeko-vali, da bodo najmogočnejši železniški predsedniki zagovarjali in nasprotovali Handingovemu posti predlogu, a ravno
tako je bflo pričakovati od drugih ielezniškik predsednikov, da bodo ze Hardingov predlog, ker so od zsčetka etavke govorančlli, de so zs spravo. Odklonitev predsed qikovega predloga je sugestija, da vlada prevzame kontrolo nad že-leznicemi.
Ako bi vlada ob tem časti pre vzele železnice, prevzame obenem lepo množino opreme, ki ze nahaja v podrtinekem stanju. To opremo bi bilo treba popraviti kot ob vojnem čeeu in kadar bi se železnice vrnile privatnim Uztnikom, tedsj bi po vris, zahtevsli še od Škodnino za nameček. Na vzak nz-čin bi zkušali železniški predsed. niki ponoviti igro, kakršno so i greli ob vojnem času.
Delavski voditelji, ki so znali zirzli odklonitev Hardingovega
predsed | ae ielezniški
predloga po aikih, menijo,
JU
«r
NAROČILA PREMOGA T AN CUJJI 80 PREKLIOANA.
London, 5. evg. — Mnogi ameriški trgovci so brzojavno preklicali naročila za angleški premog v zadnjih dveh dneh. Preklicane naročila znašajo več tisoč ton. Is tege sklepsjo v Angliji, da bo stavka ruderjev v Ameriki v par dneh končana* Vzlic temu reztejo cene premogu ne angleškem trgu. » , , . _
STi
RUDARJEV SE BL1ZA H KONCU.
Konferenca se
velandu; zbrani operaterji predeta vljajo 65% oea-tralnega polja. >
pa vladni Kontroli. Meeto de se železniški
predsedniki boje zvezne vledne kontrole, pa upajo, da pride in de jo adminietreeija pripravi teko, de bo sprejemljiva.
Soglesna odklonitev Hardingo-vega predloga Ee po tem, ko so neksteri Ielezniški prodzedniki ie-ksli spravo pri delavskih vodite Ijih nz podlagi boljših pogojev, kot jih je ponudil predeednik Hsrding, pokaZuje/ kskšna moč je pritiskala na te predsednike de so ee premislili in gleaovali drugače.
SEVBROBAPAD OKA TUDI PRIDRSIIB BANDITB.
* Mnasapolli. Man. — "Slava Chieage in New Yorka, da imata v-svoji sredi največ predrsnih bsnditov, bo kmalu zztemnene, a-ko ze bodo ropsrski napadi tako pogoeto vršili kot zednje tedne.
V	enem dnevu zte bila izvršene dvs predrzna ropz. Oropana je bile Quaker Oeemery kompenije ze $3,700 ln roparski napad je bil izvršen na Calhoun Štete benko. Pri zsdnjem roparskem napadu je bil neki klijent težko obetreljen.
Odč. Inez Holmce, blagajničar ko pri Qnaker Creamerjr kompa-niji, je uetavil en eam bendit, ko je hotela ztopiti v avtomobil, da poneee dnevne prejemke ne ban ko.
V	beačae prostore sta okoli pol dneva ztopila dva ^ndita. Poteg nile sta semokreee in viknila ro-V* kviško. Uradniki so nbogeli, toda klijent Hartman ee ni podel. Takoj je bendit nanj name ril svoj semokres in dvekret u stre lil. Ena krogla je Kartmana zsdela v ledje, druge v roko.
Bandlta eta na to pobegnila, ne de bi e sebe odnesla plen. Aler-mireaa je bde policija, toda sa-stoaj. Bendite sta Isginila, prodne je policije doepela na llee mesta.
*RTB1T KAVDIDAT WOm*l
Nashvilic, Tenn. — Kongreenik I-emnal P. Pedgett je sedajo sredo uma Istega dne OO bile prirourn" volitve .pri katerih jo hO Padgett
7 a kongree. Bde j ae bodo vršile nove primarno volitve v dotičnem okrolja. Demokratski peitičarjl
A*
DEMO V WKSH-IZETOail SE ffll-NUII
GLAVNA BITKA 8R BO
Nasad n Jaki delajo g
VBUK NRPOKOJ MRD ZAT1
ILLINOttll OPRRATORJI PO-NUJAJO STARO MEZDO.
Philadelphis, Pa. — Stavka rudarjev bo vseh znamenjih končana v nekej dneh. Danes se otvori mirovna konferenca v Clevelandu med krejli premoga ln radarji. | Operatorji, ki predstavljajo okrog 65 odstotkov normalne pro dukcije mehkega premoga na centralnem konkurenčnem polju, so se odzvali vebilu Johna L. Le-wise na konferenco; valed tega je konferenca gotova stvar. n | Springficld, 111. — Illinoia Coal Operstors' Association, organ iza cija lastnikov rudnikov v dršav! Illinois, je zadnji petek ponudi le rudarjem nove pogoje za mir. Qperatorji ao umzknili zahtevo ze znižanje mezde in ponudili radarjem ztkro meado do 8f»$ marca 1923. Drugi pogoji ao, da raaeo-dišče odloči e novi mezdi, ki nej ztopi v veljevo 1. eprila 195». Raz-sodnike izberete obe etaanki ali pa imenuje predsednik Bard
zo operatorji a brzojzvko obvestili Lewiaa, da ae ne udeleže skupne konterenee v Clevelandu, češ, da "so razmere zdej drugačne kot ao bile v prejšnjih letih in da je itlridršavna pogodim poetalaNepraktične."
Frank Parrington, predeednik organizacije radarjev v Illinoisu, ki je prejel ponudbo operatorjev, je dajal, da bo govoril o stvari peko ae vrne iz Clevelan^n. Rekel je, da je prejel enako ponudbo od operetorjev še pred trend tedni, katero je mlatili predložiti radar jem v izredni konvenciji, ki je pa bile nz sahteve Lewiea takoj preklicana. Farriagtoa je zadovoljen, da ao lastniki priznali stero mesdo, nI pe zedovoljen a razodiščem. "Rudarji imajo do* volj bridkih skušenj, kaj je ree* sodišče, aato ne pojdejo več na led", je rekel Farrlngton. J
Washington, D. C. — Admini> stracija čaka na izid cleveland-ske konference. Predeednik Hard ing je odgodil imenovanje posebne preiskovslne komisije. Prej hoče videti kako izpedo konferenca-med rudarji in operatorji.
Staunton, 111. — Milica je zaeo-dla vee tukejšnji okoliš, tode pre-meg je le vedno v zemlji. Ne po. zlv oblasti, da naj javijo "prooto-voljci," ki nočejo kopati premog, se je oglasile peščica pustolovcev, Ker 9 tem Itevilcem ne morejo sa-Četi, nameravajo zdaj najeti stav-kokase v Chicagu in dragih krajih.
V četrtek sjutrzj so ljudje oddali nekej etrelov na ari-ličarje, ki ao takoj odgovorili s puškami. Streljanje jc trajelo dve url, toda brez kake neoreče. Poveljnik jc pomnoiil voješke etra-le.	■
Državni poalanee Shcnvood je podal governorju protest proti pošlljenjn vojaških Čet v premo-ga rak c okoliše.
Bil^gA'	Press).
Duneen, tejnik skega centralnega delavskega te in ne daleč poznan kot lee v delavskem ztrokovnem nju, bo kandidiral kot delevaks fsrmzrske mesto avaaaega senato: nasproti bo stal kot resen dat Milee Poindexter, republika-aeo, man nasadajak ia dslav^kl nasprotnik.
Duncan je na državni konvenciji Ameriške delevske fe vodil boj proti n» zadnjekom v morilki deUvaki federaciji, ki so priporočali aoetrankaralfe katere je sagovarjal Short, predeednik Am lavske federacije V drtavl Ingten. Nestrenkeši ao as iare*U za mre. Franoez S. bila demokratka, e bo la pri priatarnih volitvah ne re-publikaneki glasovnici Ker so ps »tarogardniki izigrali potaa*, (f boste poleg Poinda*tar( kandidirala |a dva akorsj gotovo pri primarnih tvah prodrl PoindcaUe kot' dat. Ako ae to agodi, sta v jeeeni stala nasproti ns kandidata Duncan in ter. Mogofte bo ka doma! tu kandidat 0. 0.
ia Spokana, ki jb
Washington, D. C. — (Feders ted Prem.) — Trgovinski depsrt ment je prejel poročile o narašča-jom nepokoju med delavci v £pa niju V kovinarski industriji v Bilhau je 88,000 deUvcev pa štraj ku. V Ovldeu je eaetavkalo 7600 rudarjev, katerim ao delodajeloi utrgali mesdo sa SO odstotkov. V Barceloni je 16,000 mornarskih delavcev v stavkovnem gibanju in parnikov počiva v pristani Po vsej Španiji trgajo delav-mezde, toda delavci eo eo ve-poetavili v bron. 'f W
PRIPOVEDKE 0 REDNEM PROMETU dE IZBOLJŠAJO POLOM.
Ce bo ledi
OUmnftKI PARNIK BIL T BEOD.
KT7DA-
m *
I. T. — Izletniški pesnik "Oeaad Repablit'' je u daril v Severni reki ob preveeai ški brad. Udarec je bil tako sflea, da eta dve leni padli v vode la a-tonili. Tneet drugih eeek je bilo reajenih. Brodarjl eo takoj Ulj v reko, da
Zednji
nar Poindezter,
in rkdikalec Duncan. delavski kandidat.
Farmareka deUvska stranka ja le zdej aa delu in agltlra poeebno po dolini Takima. Obdrlavajo aa shodi na prostem ta dele ee letaki, ki pojaanjujejo volileem polo-šaj.
Na'deluL je tddl Vprev njegovi govori pa dokazu-jejo,, keko veliko je njegovo pri jeteljatvo do doUvetvs. Tako na pr. pripoveduje na svojih shodih, da so atavkokaai v etavki železni-čarjev pravi ^eUveL Ako bi bil on predsednik, bi ee poelulU vse svoje moči, da jih varajo. Rabil bi tndi čete aa njih varetvo. f Njegovi poalušalel apadajo asad tisto ljudaho plaat, ki noei naved no svilnate nogaviee in oe oblešl po najnovejšem kroja, malo dela in kiti od zsbsvs do zzbsve. Pra vih de le vee v ai med njimi.
rnrAvOm KAoi ▼ mOin.
Krisa v Avstriji.
Berlin, 6. avg. — Andrej He» mez, finančni minister, Je isjevil dane«, da se Nemčija bliža indn-strljelnemu In flnsašnomn kaosu. DeleU je v kritičnem položaju valed nepreetanega padanja mark ske volute. Draginja raete od dneva do dneva In delavske razmere to na peu.
Nemlks vlada je zadnji petek odgovorile na zadajo grozilno no to Francije. Vlede pravi po-rn», da ne more plačati zs padle vsote 40 Bilijonov azark na ralan predvojnih dolgov franr o skim drževi jenom. Nemčija ne mi M anulirati dolgov, proai pa. ee plalllo dolgov zaila.
Dunaj, 6. avg. — Pznika Nemčiji vsled novih grolenj Fran eije katastrofalno vpliva tudi na Avstrije la Ogrsko. AvetrljZks krone je v enem tednu padle ss »0,000 pik in zde j jih je Sez 00 ooo
eden ameriški dolar.
ZOPBRN LOtč

8
Bot BprlafS, Ark. — Ulična ir* hal je ajrfe zamorca "Ban Harriea. Drhal ga je astrefile ia aa to je' vlekle ajofove traplo po meatnih nlieeh. Drhel je
[»rav/i rvrrako porli v jano«t
Harris ja amrtne vsall aekega
MEHIKANCEV NE 00, M STAVKOM.
T :-- .:; ^
ONI8TBE SA NO SADBVB JB KMBtiftT-TnBfflftilKIM MAG-
v
Mehiški delavoi podpirajo stavku ječo Aeleeničarje.
Wssklngton, D. 0. - 2eleaniškl kralji ao mislili, da ao rasmsre v Mehiki še vedno take, kot so bUe prod deeet eli veš leti. Računili so, de bode v Mehiki najeli toliko atavkokasev, kot jih bo polelelo njih aree. Poalali ao avoje agente v Mehiko takoj po iabrahu stavke, da naberejo veliko armado atav kokasev in jo privedejo j Wru lena drlave, da pomege zlomiti ašavko leleaničarjev. Teh atavkokasev iz Mehike pa zdaj nil To as ni menda agodOo, ker a-»tja niso IzvrHU vloženega de-li. Agentje ao bili prav pridni na egitaciji in nanovaAenju atavko-kaaav. Veakovrztnih obljub ni »I*. Pa tudi v Mehiki je dobiti delavoa. a k d delavci >, v kakšne namene bodo rabljeni. Seveda nekaj delavoev ae dobi povaod, ki niso solidarni a svojimi tovariši v etavki. Teh so a velikim trudom nekaj nabrali. Vae je bilo lepo pripravljeno, da prida malo krdelce atavkokaaev prek meje ln naskoči m hrbtom ameriške tovariše. Pa tudi to ni šlo. Štreno je zmešal Grel Plcltaree B-Uae Ceflez, mehiški mlnizter za notranje zadeve., Tukajšnji glsvni stan Ameriške delaveke fodereoi-je je prejel informselje, de js minister se notranje sadeve prepovedal isdejenjs potnih listov ztav-kokazem. In tako je bilo krdelce ztavkekaaev prisiljofce oatatl Mehiki, agentje leleznllklh mag-ne tov ao ae pa a tulnlm Brcam vrnili domov.
V pretočenem tednu ao mehilk delavci ob Bieji priredili amatersko bikoborbo. Ves čisti dobiček je bil nsmenje etavkujoči m lelez-Bičerjem, ki je bil tudi tekoj po končani predstavi odposlan teles-Sitarjem v BI Hsao, Tez. Ps tud as drag način iskszujejo mehiški delavci evojo eolidernoet do SSMrllkih tovsrišev. Obdrlsvsli eo vsliko demonstracijo, pri kste-rl ao jupravili obljubo, da bodo
v Združenih drlsvsh.
Ni čudo, ako aauriški kapitalisti sme sosedno republiko ns jugu, ako ze degejsjo take reli v aji Mehiška uprave ae dovoli tu-j«-zem«kim in domečim kapitall etom. ds po svoji volji oplenjujojo Mehiko neravnega olja ia dragih neravaih bogaetav, Mehikenei nočejo vol stavkokaziti v tako velikem števila kot pred tueetom let, mlnizter za notranje zadeve prepove isdejeti potne liste stav
*** ški delavci prirede le demonstracije, na kateri slovesno obljubijo da bodo po<ipireli stavkajoče le-leeaišarjc v y<nlwi Jpflevsh Kadar ss gode take reši v e ai drlsvi, ja soBMposebiea, če šE vre kapitalist lina kri proti aji. Ampak delavoem v Ameriki odpl-ra tako poletje oH, de tam prek ettjc aa juga ae živo taki strsšn bandiH, roparji, rovarji In divja-Kjmjk Skala prikazal, kap!
VBUK NAVAL KAPITALISTOV
JB VR0JA KOT PRIPOVKDK.
akt postaji, da Imajo poštni vla-ki veliko samudo,
Waakiagton, D. 0. - želesni-
10	predsedniki in ravnatelji BS trudijo a pomočjo velebianiškega časopisja prepričati ljudstvo In o-fioijelnl VVaahington, da je šelsa-Miški obrat redan ln da za vrši kot na vrviai. Najmanj enkrat aa daa Izidejo njih izjzve v časopi sih, da je leleBniški promet reden
da etavke lelesničarjev nima vpliva na promet. Na papirja se dajo taks beeede lepo tisketi, kaj ti ptptr ne serdi sramu, akotudi na njem tiskana neresnice. V resnici je drugeče. Ali lelsanllki ravnatelji ln predsedniki računi jo a dejetvom, eko aeljudatvu dan za dnem augestira nsreanioa, da jo končno le eprejme aa reenloo.
Želeaniški poštni ualulbenei ao organizirani In v glavnem ataau njih« organizacije prejemajo prav dobre in evtontičnejlnformscije, keks obratujejo poštn|, vlaki. A-ko iauijo poštni vlaki aamado, ae logično sklepa, da aalo lepa vaa železniški promet V glavnem stanu orgsnissoije lelssnilkih poštnih uslužbencev pa na poročajo, da poštni vlaki obratujejo redno, ampak povdarjejo, da porollla, ki jih prejemajo is mest krišem Kdrušenih dršav, govore, da iata-jo poštni viski veliko aamado. To ae ni agodl aaradi tega, iajavlja-jo v glavnem ataau omenjene or-ganuauije, ker mogoče stavku jo
11	šalaanilkl delavoi s Hsznjlvlmi dejanji preprečujejo in
presnet,
zavore v vedno valjem številu pe* trebne dobrega popravila. Pa tudi draga vlakova oprema ao nahaja v aalo slabsm stanju, želeani-Ikl poštni ualulbenei aa dalja pri-tolujejo, da ae peltni voaovi na nahajajo vel v
nju, ker jih ne Matijo. Prltošujejo ae tudi, de je pitna voda u nil, kar nihče ne čieti poeod aa pitno vodo,
Ker poštni vlaki nlao redni In lmAjo po vel ar zamude, je kaena tndi pošta. Kajti kjer aa poštna središče, tam ne dobe poštni vleki prave avezo. Poročila pokaaujejo, da ae šelesniške dralbe malo brl-gšjo zz poštne voaove la da ae ne ravnejo po pogodbsh, ki ao jik aapravile a vlado.
Tako izglede tleti roden promet na Islesnicah, o katerem čvekajo železniški ravnatelji ln pred-sodniki. Zdej je le toliko opremo potrebne popravila, da bo vaalo nekej tednov, da poetane obrata-jpnje na železnicah normalao, ko prično zopet delati atavkujoll le lezniiki	■ I

Meaieo Olty, 6. avg. — (Feder. Proze.) — Ameriški kapital po* plavlja bogata petrolejska polja MohikL Oljni traat je prekupil Meaican Gulf kompenijo aa 500 miljonov peaov. Drugi magnetje is Oklahome in Kellfornije eo pokupili miljone akrov avete, v kar terem je olje.' Mehiški delavski listi gledajo ta navel ln bc vprešu-j«*joft Ali ae ponovi Diaaev rešim v Mehiki!	t Ji
=
V MEHIKO,
CIVIUIA VOJNA V SEVERNI UIEUI.

FaBstl strmoglavili aoeializtičao uprava v MIlana; vojaške U< leta jim poeugajo., 'jft.J
KRVAVI BOJI V DRUOIH
O MB8TIH . <
-
Rim, 5. svg. — Milan, Genova,
A neona in druge azeata » severni Italiji ao središča krvavega kon* flikta med falistl ln socisllatil. nim tet komunističnim delav-Btvom, ki ja Isbruhnll v velikem obsegu med generalno stavko. , j 'VSfiiriu ao faUatl okupirali vaa javna poalopjs in strinoglsvUl Hooialistilno mastno upravo. Fall-atllna drhal, ki je Itela tisoče mla-doletnlh, dobro oborolenih divja-kov, ja naakočlla racat no hišo, v kateri ao ae bUl utrdili socialisti. Razbili zo Islcano ograjo ln vrata tar udrll v poslopje nakar ao a bo* dali In revolverji v rokah prlailill župsna la mastne odbornika, da ita p« hI pisali ostavko. Okrog 60 om! je bilo ranjenih j deset rsn-janoev ne bo okrevalo.
Oabriola d'Annunzio aa je ka-aaaja pojavil na balkonu maattis rr f ovirajo hiše In apeliral na mnoBeo sa mir, ttsrve* jo tamv reko^ii tK TUltjtot morajo Wtl ar ao lokomotivo in sreles alolai« ^T i? ' j
(Prejšnje vaat aa ja gisslls, da $ je d'Annunaio pridrušU fali-atom.)
Krvava bitka aa je vršila v pa* tak v Anconi. Bitka ja trajala vee dan. FaUatl ao dali delavcem ultimat, da taorajo prenehati e stavko. Ker so ss delsvot poklhal! na ultimat, ao fallati pričeli a teror-jem. Dobili ao pomol ia okolice In blišnjih maat in v nekaj nrah ao s ognjem aliniU poslopja delavske aborniee, klub želnzničaraka orgg-niaacije, aoeieliatično tlakarno In delsvsko kooperativno prodajalni* eo. štiri oeebe so bUe ubite In mnogo je renjenik. Nato ao falMl pričeli obratovati vlaka. Na prvi vlak, ki je aapuatil post s jo, so ko-muaieti oddali salvo strelov in boji ae nadeljujejo* V
Genovo j. invsdlralo 6000 fali-atav. lsjavlli ao, da morajo uničiti delavske orgarUassij* In pobiti vas soe isllste tar komun iste. Vel ko 9000 fašistov ja napadlo blišnjo kraje kot Ban Pier D'Arena, Se-etre, Vsltre in Bsvons. ttojl so vilo od alice do ullee, ^ bUe. Veliko je surtvih na obeh straaeh, ampsk nstančno število še ni znano. /'^r- \
V Bariju sta bila dva mola ubl-ta in vol sto ju ranjenih. V tam meetn jo *vojettvo a oklopniml avtomobili poBMgelo fašiotom.
Kabinetna kriza je bila zaen-krat končana a tam, da je Faeta olKiržnl prmlaedniltVO, tode BOVi ministri so
rag^Glollitljs, ki simpatizirajo s
VELIKA
m; jš
67 mrtvih ta vsi talko ranjenih.
Sulpbur Sprlaga, Ke. - Včeraj
ponoči Bta tu v bližini trčila oeeb-nI In lokeini vlak, pri leaiur ja isgubHo življenje 17 ljudi ia več težkih ranjencih sodijo, da bodo podlegli poškodbam. Tadi Izpod razbitih vagoaov bodo brl-kona Še dobili vel poBiarsliazav, Stavilo rstijennev je 167.
Za povzročite ti ja nezgode eo obtožili strojevodje, hi mu oMta jo, da je litel laaepla ia medtem prezrl signale. PrMbhajejo, da bo jutri avadeaa uradna preleka-
ve.
OD
potrvni 4NMft
NEBO ZAHTEVAL ODTIS paaTOF.
loga je, da »stvarjo v ljudstva iaelae masnji o etvereh, ki ško-d • y\ mfijfmKmB latareoem.
D, 0. - poelediea pritalbe zsrsdi odtisa palcev vseh železniških ualužbi-neev je ta, ki 00 jo napravili poštni ualelbeael, 4a je glevnl poštar Work izjevii, de as bodo odtisi palcev pokali aaiutb^nrrv Mhtavali same v New forku. Glavni poštar dalja isjev ijs, de p«/štnl depsrt men t ai al-kdor Imel v mislih, da zahteva od-tteo palcev od veek |^*štoflBipd|pb
STAVKA JB POMAGALA
I	- Pri ■ ■
centrali Hkagit za centrelleeeijo gonilne aile je zaatavkalo dve sto d<'lovcev. V delavskem dnevniku "Ualoa Beeord" je U«el obenem glaaea protest proti zsitanju mu-, de. To j« pomagalo in uvedena je bila sopet od meeto določane mi-»hi $4.71 na daa.
Psri«, 6. svg. — Nemški benklr-ji so v zadnjih 4S. arah vseli Is
psrilkih bsak 90 do 70 miljonov frankov ta jih prrmeelill V Aviee la Helandijo. To korak eo starih Is bojazni. da deaer saaeša fraa-aoeke vlade, ke pri/ne IzvrgovoU svojo grožnjo glede "ekonomske aneksije" radi Iii-piačanja zapadla veota pradwijnSl etvlinih dol-
F R O S V E T A i
PROSVETA
naselbin
Vr-V- Vm •«'»- ■
HaratolM:
l.u I. 11.1» m MHH
t.M u tri ■«■«»». te
I JohmtoD OHj, IU. - Dn« 80.
___i julij., v nMcIj.j, J. priM ob
.. mU^«.	tih (jm rt j u Itolodvor i »Ukoru
Km m I' 50 r. „, ky A mi ,■».,, pr«mof.r, ki Je >»
(ri I«
*v M 00_____Johnston 0ity in odšsl v Al*batno,
da bo tam kopal premog. Morda j« milili!, da mu nikdo na bo nič rakel, ko ee vrae, eli čim Je etopil
THE
PROSVETA" ^ , ENLIGBTEMMEHr
Or,.» of t ko
w tke ikfMk umi—i
■ .»i. ST^m
n 1»,

f hw «go
8ubacrlptioa; United States <
> M), -<
ji!
«nd for»-.
sSEjrnsi
ir
BI "e Mirnim a. pr. CJaaUi« Sl-tt
caa^m^nL - u«.
"POBOŽNE ZELJE" UREDNIKOV VELEMZNlSlCEGA
ČASOPISJA!

i vUka, je etopil pred njege nje
C v brat ter gm vprašal po unijaki rti, ne da bi mu podal roko. Vprašani je iaročil karto evojemu bratu, ki pe jo je sprsvil y žep, potem mu ie dal dobro lekeijft in ga u« d drugim nazval sa fzdejal ea. Okoli stoječim je rekel, naj storijo s njim kar mislijo, da j< najboljše. Večina je bila sa te, da ga odpravijo nasaj r Alabamo z istim rlakom in tako ee je todi zgodilo. Zedršsli so vlak za neko-iiko no in nt, da si jo mogel kupit-vozni lietek, potem pa ga odpre mili nsviah. 4 ,
to naj bo sa vzgled vsem tisti m, ki so prisegli brstom premo garjem, da bodo na njihovi strani v tajSiorltko je pričel čas za U), pa so IU, da proisvajajo premog. Med take ljudi epade nekaj Hrvatov od tu, ti so odšli v K< »tuekjr. Svetoval bi jim, da se sem ne m-Šajo in oetanejo kgr v Kentuekj-jfe ksrfte MRI se jim ne, ksko bi se jhn godilo, čs se vrnejo v lUi-nois. Ravno t%ko svetujem bratom Hrvatom in Slofiaeem, ki so odšli delat po kakih drugih industrijah, pa as mislijo vrniti po stavki v naselbine, kjer «0 bivali prej, ds pri« nesejo kakoršnekoli dokaze, kje so bili med vsem časom odsotno Sti ia pri kaki industriji so bili za posleni. Od delodajalcev mprajo prineati potrdilo, kjs so delali med HH	stsvko. Vsakdo nsj bo opreš en,
imeli ie bolj učinkovite stavke, kot jih imamo zdaj, ako ie ter, naprednimi uiinoiskimi m blagovna produkcija in distribucija ne nadomesti 0 bi* "i* •• ** —
Kolikor bolj postaja občutno pomanjkanje premoga, toliko bolj tekmujejo uradniki med sabo, ki urejujejo velike dnevnike, kdo iznajde sredstvo, da ne J>odo ljudje več toliko navezani na premog.
Najbolj m seveda priporoča rasvoj vodilih sil. Razvite vodne sUe, pravijo ti uredniki, pa ss naj kregajo lart-niki premogovnikov in rudarjev med sabo.
Kako malo globoke misli je v takem priporočilu, ako ima priporočilo namen prikazati javnosti, da ne bo več stavk, ako se razvijejo vodne sile.
Ako ss vodne sile res tako razvijejo, da bomo prav malo odvisni od premoga in da bomo spremenjeno vodno stjo«v električno rabili za kuho, razsvetljavo, gretje sob itd., sploh za vse, sa kar nam zdaj služi premog, bomo
tu
v IUinoisu.
ujih dels ts od » do 40 rudsrjev, zavednih ljudi, zato pa eem «> druglps - večji kjer je zapele malega ostal pečUr skozi tri I.U
nih po 200 pe tudi do 500 ljudi, ^ftne 1. aprila so prignali na dan vso vosno živino, ki je veselo br-hkala, kakor hi kazala veselje, dn more stavkati z nami. Ml smo h«
Prvi toden, ko UP prišel v Kanea«, so me rojaki svS rili. ds ne sim>m povedati, da sem prišel is Pe^nsylvsn*& ker dru gače bi me črtili is vsroks, da pri-
govno produkcijo in distribucijo za ljudske potrebe. Ako bodo zastavkali delavd pri vodnih in električnih napr* vah, ne bomo osteli la brez premoga, ampak imeli na bomo tudi kaj jesti Zastala bo transportacija blaga, pr* nehali bomo kuhati, greti sobe,in pojavile ss bodo ie druge hujše neprilike ko zdaj.
Dobro je, da se razvijejo-čimpreje vodne sile, ker je razvoj vodnih SO v interesu človeštva potreben, ne pa za-
isL
Walsenburfi jDNMh — Treba je od tn melo poročati, da bodo noski po drugih državsl vedeli, (ako ravnajo s nami tu v sever nem Colorafa posebno v okolici Walsenburga. Kakor os vidi, je rgsnics, kar so rekli 44 ranger ji'' red par dnevi organizatorjem, a je na nas odprt lo*-kot na dlv | ačino, da n/u smejo strsljati, ka-
radi stavk. Ako hočemo odpraviti stavke, moramp od- ar se jim poljubLTo se je poke*
Praviti sedanji gospodarski red in gs nadomestiti z bolj-	* ^ račWi. ds jih stane tona tistega
iim. Po sedanjem gospodarskem redu produciramo, da majhna manjšina uživa plod dela, ogromna večina, ki
mm Hsferley is Illinoiss, -lens
znanega organizatorja Haferiy, ki P«j kot ga s*>revijo do mesta. g. , sta ss potem skupsj podala dns Bogataš ni mogel med nami dobiti pomanjkanje. 30. Jvslidm malo ven po okolici aakladaleev, Slo pa je nekaj črn-
ustvarja vse vrednosti na svetu, pa trpi Stavke niso nič drugega kot glase« protest prati krivični w.iienburg., med neaelbiname eev te BellevUlajaa ogled, kate-
.,..j,llt„,. mmAmm JUU ^ mm mmvmAmmn .a vvvaM va Colorado Fuel ln Iron Kompenije, JB je obljubil po 35o na uro. JMOeitm aaoov CMš. KA se zaveoamo, Kje SO VZTOK1 za ^ouu Jtt j^ter, so pričsle švišgs- črnci so mu odgovorili, nsj sam
sUvke, tedaj je naia dolžnost, da delamo za odpravo U- ti okoli avtomobila kroglje. Bres askleds ono blato in vrnili eo ee
vsakega drugega snamenja je bi- domov. Podjetnik pa ni odje-lo oddanih pet strelov, sedet ps ni ajsl, drugI dsn nato je prignal 12
kih vzrokov.
M

dogaja v Kanaasu. Ce bi bil takrat ubogal rojaka Franca Reber niks, in oetal v Pennsjlvsnlji, bi bH lahko še danes oetaf pri dru štvu 88PZ, dočim sem danes brez društva. _	j
Pozdravljam vze etsvkarjs ši-rom Amerike. — Joseph Fsrk.
javna govornica.
Glasovi članov S. N. P. J.
ln čitataljev Proavoto.
podajali roke in w obljubaval.Jhajam iz povečini ricepoke dežele ivwtobo. katere amo se dršali in - i u pa Uhko rečemo, da rojaki bmso vztreiaU še dalje. Mialim, v Pennsylvaniji ne odjedajo kru-<jetudi dobimo vojake, da naa ne ha'svojim sobrstom, kakor ee to bodo kar na lepem klali in tudi premoga ne bodo kopali. Kdorko li ima še kak prigrizek, naj pomaga z njem drugim zvestim etsv-karjem, ki so revnejši. Tudi nekaj dobrih farmarjev je, ki se zavedajo. ds so delavci prizadetih od istih tiačiteljev kot oni sami. Teh nam enakih ljudi uas ni sram prositi sa pomoč^ 1
Onim, ki še delajo v rovih,tpp Želimo, da bi zadobiii mir. Saj se jim bodo-ožgala 'pljuča, ker že zdaj bolj slsbo dihajo lttm doli, ssto nima pomena, da bi jih preganjali Oni preganjajo sami sebe in si kopljejo prezgodnje gro-Jamo kopljejo nam, sami pa bodo vanjo padli, to je vedno držalo ln bo tudi pri njih. Dovolj so jih kltefti dopisniki, pozivi so bili glasni, da # je lahko slišal, kdor ima uho in srce, ssto pe, ni trebs klicati več onih po Pena sy hrani ji* W. Virginiji, Ksnsssu In drugod. Če se ns tolike kliee ne zbudijo, pa naj zsspijo še bolj trdno, da se ne bodo zbudili ni: kdar več. ^ [ ^ > M
Stanujem^ pri premogarekem podjetniku, ki mi sem pravi: dr Sito skupno do zmage. Ako mi smemo prodajati premog po $2.50 tono, lahko Še vedno z dobičkom plačujemo lansks delavske zssluške in še imamo dovolj do-bičks.—-Mimo nsše hiše vodi proga šelesnice Louisville in Nash-ville, po kateri je do L julija Šlo voski daa čes sto železniški^ vozov premoga is dršave Kentneky. Vse to jo prenehslo. Redkokdaj pripelje kak vlak s premogom in ŠO vsttko p<Aanjkanje se občuti n( premogu, posebno v SI Loui-sn, Mo.	V ^M,
L • Tukajšnja premogsrgfciiiom-panijal je lsstovsla kup škrlovi-ne, ki jo je bilo 22 šelesntfkih vosov, ,Celo to so sedaj prodali no-kemu mogotcu, ^setniku šeiezne tovarne po $1.50. In ta škrlovi-aa je lešala ie 24 let niz meetu. O* pazoval sem jih pri nakladanju ' onega blatnega premoga in pre
Franklin, Kans. — Pri nas je staeka kot povsod, le to je že lostno, da ni vse tako kot bi moralo bitL Med onimi, k! opravlja jo delo, je žal tudi mnogo Sloven cev. Nič ne t pomšgajo prošnje drugih rojekov. ki jih proeijo naj opustijo delo. Kot bi metal bob ob steno: nič ae jih ne prime. Zdi ee, da so gluhi in slepi in ne vedo, kaj se godi okoli njih. Med-tem, ko drugjfi trpini stradajo in, se borijo zs košček kruha, d*: jim Upa oni jemljejo izpred uzt. Lo za-: j pomnite si, nevedneŽi, da si vse bodo, zapomnili zavedni rudarji. Morda mislite, še greste sedsj na roko" kompanijam, da vam bodo zapustili podjetniki ^lisočake po njihovi smrtif Presneto *e' motita tudi vae bodo tlačili po končani stavki. • • v. ' 1	. \J-
Pravite, da se mašr-ujete nad o-oimi, ki so vas vrgli is orgsnifs-jdo, sodnike, poUeaje cije, tisto pa ne pomislita, kako
blatnega prahu po itst dolarjev,
Vzroke za rudarsko stavko ni iskati V dejstvu, da pre- bVnobcdetTsame gunrijski obroč «meov, etroj na gsOmUn in dvs mog rabimo kot kurivo, ampak vzroki eo drugje. Majhna in posoda ss gazolin sta bila pre- konja ls st. Louisa. NaWHH so
manjšina, ki ne koplje premoga in ga ne spravlja na svitlo, ^ana.	tgd*™*'
hoče ukazovati šest sto tisoč rudarjem, pod kakšnimi po-	^	Bmo7°*	^ M t«dt .ts^
goji naj vsaki dan tvegajo zanje svoje življenje pri kopa- p4 amo hitrost povsčali, ds smo kerji Old oss m mo kompamje št| nju premogi. Ta manjšina gre ie dalje in hoče tlkazo- si zsvsrovsU življenje. Ko je 3 v Bellevillu začeU nakladati ta-vati rudarjem, koliko gre rudarjem od njih lastnega dela. •treljanje poleglo, smo se sopet ko »riovino sa nekega tovarnar-
Rudarji se pa aavtdajo, ako ne gredo v rudnike in kopljejo premoga in ga ne spravljajo na svitlo ia rudnikov, da osta nemo bres premoga, pjih mezda je nizka, dalo taedno naporno in nevarno. Rudarji zahtevajo gotove olajftave pri delu in polteno življensko mezdo, da bodo lahko pre-hranili sebf ln svoje družine. Lastniki premogovnikov, ki prav zanesljivo niso dali premoga v zemljo, da ga sda kopljejo rudarji, pa nočejo pristati na zahteve rudarjev. To so vzroki aa stavko in nikakor ne fakt, da sedanja Človeška družbi potrebuje premog aa svoj obstanek.
Vzrok sa stavko rudar jsv je prav lahko odpraviti Na-ri jonalizirajo naj se vsi premogovniki, da ne bo od okoriščanja premogovnikov imela koristi samo.kapitalistična manjšina, pa ss bo nevarnost stavke znižalsi sa devetdeset
odstotkov. Dokler .vzroki sa stavke niso odpravljeni, jih ne odpravimo, ako ss Čes noč razvijejo vse vodne sile in spremene V električno silo. Ako ne bodo stavkali rudarji bodo stavkali pa drugi aa človeško družbo iaredno važn
delavci.c In ksšj bodo storili po tem uredniki velikih dnev nikov, kadar bodo stavkali delavci v velikih električnih centralah ln vodnih napravah sa proizvajanje vodne silo in spreminjanja v električno sUoT Ali bodo mogoča priporočali, naj as hitro iznajdejo naprave, da bomo a njimi lovili toploto in eneržijo solnes v toliki meriKda bo sado-stavala sa Člorešks potrebe? In Če ljudje isumejo res take naprave in končno za.«t*vkajo delavci, ki so saposljenih pri njih, ker bomo ie vedno živeli v kapitalističnem goepo-daretvu, kaj bodo po ^m priporočal! uredniki velikih dnefnikov?	;	- •'	J
SUvke ss lahko odpravijo, ali saj znižajo sa devet-deeet odstdtkov, ako ss prične z nacijonaliziranjem vseh Industrij, Id so zrele sa nacijonalitacijo. To je edina pru ,va pot sa odpravo in snižanje števila sUvk. NasveU, ki jih dajejo uredniki velikih dnevnikov pa ostanejo le pobožne želje, ki nimajo drugega namena kot nekaj Mftve-sili svojim bralcem, kar njih večina najbrž nt la Sau K i l« lj občuduje biatrumnoat teh urednikov.
r
vozili počasneje, v par trsnutkib J*- Tista škrlovina pa jsJUMa pa sta šs pridrvela ss njimi v sv- »» »««tu bsjs 60 let, ker sploh ni-tomobilu etrplee, ki je na nas od- Wo ni kdaj mielll, da je bo mogo-dal strele in še nekdo drugI Zo- <0 prodati ln je prej niti sastonj pet jim je etrelee nastavil revol- aikdo ni hotel. Zdaj eo plačevali in rehel, da bo drugič malo 20 n tono onega n*nalo*<>aega boljše streljal, eedaj da ss mu jo blata. Unija je v dveh dneh vee tresle rohs, dš ni mogsl prav atre- tako početje odpravila. ljaU ia jih ubiti. To je bil stre- Poročati morsm tudi malo O lec od'Colorado Fusl ln Iron kom- resmersk v tej 50 miljaki okolici, penije.	^	'<;5 Centreliji, Sendovelu, Du Quoinu
Tska js pravioa za stavkujoče i* Oollinsvlllu. StsvhCpo vsej rudarje tu v Husrtano eountyju. ti okolici je v nsjlx>ljšeni teku. Ke Kompauije delajo ksr ss jim po- CoUinsvUlu js nsstanjenih največ ljubi. Kislim, da	ni- Tirokev, Italijanov hi Rueov, ka-
kjer ae prastaneja. toliko kriv.e teH so Vsi dobro or?an]f»ftal. Po kakor ravno v okolici Waleenbur- lUrih meeeeih stavke sem slišal ga. Besnlea je kot je rekel orga- Šole dva rudsrje, da bi ee^rada vr-nizator Frank H aferi v, da js po olla na delo. Pa ravno ta dva nl-drugih dršavah stavkarjem Jahko, amta tako veUkojiie. Eden izmed e tU so brospravni sušnji. Vss njik js člsa rovskega komiteje in krivda radi tega dopode na one, pravi da ims še dvesto dolarjev, ki stavkokasijo, eU tudi oni bodo 1» jih ao mara pombiti, da rajše sato neplačani. — Frank Tomšiš, naklada premog. Začel ga je na-530 W. 7tli St.	kladati sa kurjavo prt rovu ln de
| Ir le nekaj dni. Unija mu jo seveda to privolila, vsseno bi jas
IIL — Morda ss bo kdo čadiC da prids Is te neeelbi no poročilo o stavki, ker navadno nI dopieov odtod. Vsrok temu je. kar ta ni a satan jen i k flloveneev; večinoma so Nemci, ftvieerji In ae-koliko Cehov je. V stavki stoji-ms trdno šs od prvsgs spr.u
To mssto šteje S4H2I preU.val eev, ki eo eerešeni tudi e Škofom in maogo cerkvenih poslopij je> u. To vseeno nima kaj prida vpliva aa preiti velre ker eo svobodni in dobro organizirani, stavka jo tako p-i-ln*. da es ne ho moglo zavrteti še eel teden dni nokoao kolo. ko bomo še delali, ako ae bodo še eedaj pričeli ma-sati e Umt kvadrata* milj okoU te aaeelbtne ima S4 promogorov-alkov. nekateri sa majhni, ker v
a. uk j. bolj o».h,
ljiv glede vztrajnosti v boju za delsvske previse. Istegni mu prst in pograbi sa roko. Potemtakem ai čudne, da se nabere toliko stav-kokaasv in pretepsčev, če eftijo na delo še taki ljudje, ki imajo nekaj premoženja in bi. toliko lažje vstrejeli od drugih. Kaj naj potem store tisti, hi zvečer ne vr.lo kaj bodo njihove družine jedle drugo jutro In katerih otroei mo-rajo stradati Mnogo jik K da bi rajše pomrli lakote kekor pa dn bi šli stavkokasit.;
Dobra as spomiajsm bratov v Broiifhtonu, Pa^ ia njihovih ritev v mojih slsbih čsaih. Branili sa mi tedaj šdhod v Kansas, ki je Ml v resniet rame nesreča radi ne-
tisto
dobro jim delate, da jim sedaj kopljete premog. Vi bi se maščevali, če bi vsi skupsj lepo ostaU doma in z drugimi vztrajali,- tdko pa iele pomagate grabiti tisočaka, vam ostajajo le trohiee od bogat-stvs, ki ga jim spravljate na kup.
Zadnjič je bilo omenjeno v li-stu o nekem rejsku in njegovi boljši polovici, ds ne bosta jedla solate, on vsled tegs menda dela za kompanljo. Rojakinja torej ne mara črne kave in solate, dasirav-no ee je morala v stari domovifci zadovoljiti eslo s koprivsmi. Dra^ gs rojakinja, ne ssmerim ti, če st šele sedsj prišla iz stare domovine in ne veš, ksj se pravi boriti za kruh, kot to vemo mi, ki ssto še dolgo let tu. Če boš dolgo česa tu, se boš najičila kaj se pravi borba za vsakdsnji kruh.
T^di jhz sem šens enegs ismed onih, ki so Že deeet mesecev brez dela, pa sad Še ni prišlo na misel, da bi moj mož šel delst, ds bi vsled tega jas boljše jedla. Vsaki dan jemo solato, da, eelo po dvakrat, kavo pa pijemo belo eU tudi črno, če smsnjks mleks. Ali rada jo jsm; solsto in še jo bom, samo dobro naj raso v vrtu, moj moš bo pa štrajkal do konee. Draga rojakinja, zapomni si dobro, da bo morda ŠS prišsl čas, ko bo niti črns kevs e čem kupiti, ker si ssdsj tako nsvsdna, da pustiš svojemu možu, ds dele. Morda boš tudi po Ameriki še izkala koprive okoli vogalov.
Dragi e rojaki, le vztrajajmo, saj ni veš daleč šas, ko bo konee tega trpljenja. Vsaj na svoje ime bomo lahko ponoeni, ako oev.drugega: 1 nikdo nam ne bo mogel očHati, 'da emo komu jemali kruk is ust. Bres strahu in srsmu se bomo lahko gledali, nikomur ne bo treba gledptl v tla, kskor sedej delsjo oni, ds povs-
si jo šili»'ll jlh eiašs sstsdss 4». Ig vse. |
Omeniti aranua, da eedaj ishl še največ tUtik, ki eo v. jeeeni njih šene hodile od rova do rova in izgaajele najeteže Iz rovdv. Sedaj njih mošje delejo eelo stavko. Kje ete zdej ve Žene, za-| kaj ne obdržite evojih mož doaia, da ne bodo jemali kraka s^pj m in vašim otrokom. Zdaj pa čepite doma in pripravljate svojo mo-|še, drage rojaklajo, da bodo eSIhl
me ntro
zahvaljujem sa vse, kar ste tu, dali v pomoč, vedno bom 21 hvaležna kakor tudi moj mol, * avoam otrokom bom povedala,' ^ bodo odrasli, kako ste sam poin4. golt. ■gti|irp)t|is hvala vam vae«t Vsad ki še delate, kličem: 0. stsnits doma l Ako imate ie jj iiuhszni do v svojih aotrpi. nov pite na njihovo atran, dal boste a tem pripomogli do čiafc prejšnjega končanja Pozdrav vsem zavednim stavkar. jem, posebno pa iolnoiskim. — Sena stavkarja
111 ^ -Ohisholm, Minn. — Dandanta je že tako, da moramo delavei plašiti tenor mogotci igrajo na svoje umazane gosli. Neaolidarns j* delavstvo in kot tako nezmož. no, ne more preprečiti, da bi n« delalo z njim kakor ze jim zljubi.
Jesenske volitve so pred dur. mi, rojaki. Ns dajte se zopet uje. ti v nastavljeno pazt. Zapomniti si, da ni za naa, delavce, kar pri. poročajo kapitalisti, temveč, je ks naa le ono, kar oni .grajajo. j mestne volitve so velikega pome* na za delavatvo, vendar se se do. bi jo rojaki" v tem mestu, ki ob sla-1 čaja volitev podpirajo jeklarald l trust. Obžalujem jih in jim ta 1 prihodnjič priporočam, da spregledajo. Ravno letos so nekateri ustrelili pravega kozla. v; J Samo ozrimo ee na rudarske ztavko in ztavko železničarjev, koliko morajo ubogi delavci prs. stati vsled pritiska velekapitalU stov. Kadarkoli »o oni navalijo ns delavstvo, je njih prvi cilj, da dobijo pod svojo kontrolo mestni oblasti. Čitaji smo, ksko kompi. nije s svojimi šerifi, deputiji, sodniki in gardisti ubijsjo delst-stvo. Če ss ji zljubi, kompanijs lastuje celo mesto ln mestne ur*.
in strelce,
kateri vsi* ji pridejo za prav v ca. I en, da njeno deUvztvo sestavka. Kompanija lahko tedaj preganjal delavstvo, ksr je nekak dar ssl dolgoletno delo. Po nekaterih krajih so stavksrjem prepoveda. U oelo, da po dva ne smete stetl po cestah in se pogovsrjsti. Po. noči hodijo k mirnim stanoval, cem in jemljejo delavce od njiho. vih žens in otrok, jih pretepajo in tudi ubijejo, če se jim zoper, sfsvljajo.	I
Alf hočete imeti ,tudi pod tu-J ks#njim jeklarskim truztom tz-ke rasmere,-rojaki t Jsklsrskl trust se pripravlja za prihodnje leto in med njega podrepniki se dobe celo. Slovenci, da mu gredo na roke, feojaki, gvarijn vas, bo-dite oprezni, da ne bo prepozno. Spametujte se in pokažite, da ste I možje in ne trepetate kot trepetlike pod lapitalietično pestjo.
Pozdravljam vse rudsrje in že-leznlčarje po Združenih državah.! Ne odnehajte za laz, čeprav je vsi , vam naeprotno in pošiljajo nad vas eelo miličsrje ter oboroženo vojeko, da jas zasužnjijo. Samo tako naprej in zmaga vam je sa-J gotovljena. Najetežem pa želim, da bi končno že enkrst spregle- j dali; čas je za to. — Frank a j »uparcioh. m^^M^m
ke, morda eelo več kakor ve, ia rsds bi jim dals ksj boljšsgs, ne ssmo nsvsdno, borno hrano. Toda ae, vstrajale bomo do kones, čeravno bomo jedli eamo eolato in pili kavo. 8 ponosom bomo enkrst prsvile svojim otrokom, kako so se a jik očetje borili za bolj-ii kruk. Kaj pa boete ve pripovedovale evojim otrokom o njik o-četiht Kakšen raslošek je med vead ia nami. In ali ee na to ae spomnite, kolikokrat ete nasitile svojs otroke s krakom, ki ste ga dobile v podporo ed illinoiskih rudarjev, ki ra aam pomagali ob čara etavke. Zdaj >a jim Izkazu j*te tako zahvelo. Jez ps ee voat lilinoiskim rudarjmn ^4leočkrst
Robinson, Fa. - Dopisnik « | Whitneyja, Ps., prsvi, ds se as J more udeležiti stavke rudarjev, v kateri vztrajamo že od 1. aprila, in naveja razloge za to. Ce prsv j ne dobro, pa vseeno šivimo, dasi , stavksmo še tako dolgo. Sedaj ko vztrsjamo za boljši obstanek, pa oni ne morejo pristopiti k nzra. Oni ne pomito, kaj bi bilo, če b bila izgubljena ta stavke, da bi morali delsti za mslenkoetno pU; čo po 15s na uro id bres vsskih drugih pogojev. Celo Slovenec je med njimi in mesto da bi se ekrU. pride v javnost ter se upa sag®-varjatl. ^	f
Rojaki, 'snpomnlte si, ds se r« sedaj za korlat nše večb, zeto vsi iz rovov, ako tega še niste stori-li, ds dosešemo to, ksr so s*oJ življenski obstoj neobhodno po-
I	rebujemo. — Frank Kos.
: - & --<—• . \
Hew Tork, W. T. - Predno zapustim newyorško luko, ljam v vse rojake širom Amerike, posebno še ono, ki so me sp**«"4'
II	na železniško postaje v Kast Brad?ju, Pa., za kar jim izreksm najlepšo hvalo. l>o svidenje 1 -
T (m Tlu.l.Ij.1
L.OU1S TTOnffi. t p-H.
m
ustnica OTUSD*liTVA
Ohicsgo, m. - Vprašajte m knjigo v knjigarni Ckarle. H. Kerr 4 Co., 341 B. Ohio. - l fV sdra\t .	' .
Monroo, Mioh. - Treba * ^ se podpišete pod dopie. na-račaik ns zadostuje. — Pojdrav
Herrla, DL — "OpasevaW pod Vašim dopis ns velja Dovo»-te v podpis Vaše polne hae m e-red niš t vo ga ko	~ **
sdravl

Podporna Jednolt
Slovenka Norodo«

a ...
SEVERA s re CULATOR

■t////,;
fKOSVETA
igreJ v vsi zedevi neki Hornatein i prev čudna vlogo."
"Da, revno tal Hornstem ;s prodal led? Alici vsa kompromi-tujoče lordov« pMU Ia te Ije- i bezaivi goapod Hornatein se je ee-daj zarotil. do srn izigra v jamo-ati in mo apravi ob asandoL Gotovo veste, da aa vrla S2 t. m., to raj v enam tednu nove volitve. Veate pa tudi, kako moralni ia pobožni ao moji voliiei - ako ee ie spominjate/ ate ae vi pred leti tudi poelaievali tega orožje — . Torej goepod profeeor, ono kome-dlje a kinematografom mi ne gre ia glave. Tako duhovito in izvirno ate ei- zamislili vao stvar,
da ... " '
"Gospod Issscs, mislil sea^ da ava aa to otvar ie davao pozabi-la. Stvor jf torej tele: vi nikakor ne morete prišteti no to, do ae objavijo ono velo pisma, ds bi vol volilni okraj zvedel o valih odno-lajih z gospodično Bell."
"De, prav imate I Objava teh pisem bi Bo bila prav nič priporočljiv volilni oklic za moje ooo-bo. To mojg ptan* m namreč malo preveč .,. no kako bi ac izrazil, recimo malo preveč liberelaa, a-kotudi jih "je piaal liberalni kan-didet. Ako ae U pisma objavijo, tedaj eem, izgubljen in onemogočen. Ko je življenje je v rokeh tege Judo Hornetcina, in to toliko čeee, dokler so one pismo v nje-
rvih rokak."
"Da, dokler so v njegovih ro-kah. Zato ete mo postili poklicoti, kaj ne goepod Iaeersf"
"Yee, gospod profesor, revno zato. Bežite ms tega prokletega Hornetcina, ker alcer ..."
"Bežim naj vaa Hornetcina f Jaz mislim, ds bi bilo bolje, do režim U Hemsteinovih rok vaša pleme! In kaj potem f" '. Y
"Hvaležen bi vam bil vaeovoje šivljenje. Att vem ni to doveijf" "To js odvisno od tege, keko obliko dobi ta vaša hvaležno* Vi veete, do eem siromsk, da ai saslu-žim v pota evojega obraza ovoj vsakdanji kruh.
i Letošnja jcacn je bila jako sls-ba m moje špekulacije. Neko fir-me, namreč Walklejr and JSmitk-
mrm ♦ -L ' f'< i V"	T
era ..«
"Do, da, tudi jaz poznam to firmo. Ko) ste imeli tudi iokaj Svoje prete vmes T Prav zadovoljen sem, goepod profesor, ke vidim; ds jg Um ljudem nasedel
Blagajna velikega vojvod«.
v	b švedščine preložil F.J—o.
(Delje.)
"Tege seveda ne! ttoor ae pe košem izogibati vaeh skotremov. Jaa eem dobrodušen in miroljuben državljan".
• "Vese, vem, aaj ste Člaa neše-ge parlamente. Torej vi nima te namena, da deete umoriti togo Juda. Ali emern morda vprašati, kako ee imenujef"
"Adolf Hornatein".
"Torej nemški Judt" ' "Ne, ruskopoljski, kar jo is v stokret ia tisočkrat boja. Gospod profesor, sil se še spomin jote gospodične Dsisr Bell!"
"Keko ee ne bt mogel, spomi-njeti veše kreenc prijateljice, go-apodišne Belil Heveds, prav dobro m je apominjem. Kaj je ven-dor ž njo T Po vendar nI oni Jud ukrodel njenega aree 1" C; ' p "fte hujše, goepod profeeor. Ne vem na kak način je prišel do stvsri, ki so aseni mnogo dragocenejše, nego njeno srce. Ne neraz-/ umljiv našla oo prišla v njegove roke vee moja pleme, ki aem jih nekdaj pisal goapodišni Bell. Ka-Vj ko, tega no ve nikdo. Ali mu jik je dala gospodična Bell eama, ali gik jo po izmaknila in prodala njeaa eobariea. Gospodična Bell aamreš zatrjuje, da je pisma is njenogs predele ukradla sobsHca la jih prodala Hornstolnn. Jas po oumlm, do je to« storilo saam go-epodišne Bell, ne po njena sobs-ries itozalija. Morem vam aamreš ;omeniti, de moje razmerje s gospodično Bell danes nI ravno nej-belje. Bo zs lijs je odšla v Ameriko, torej se ne morem obrniti na njo. Glavna oeebe v vsi ti sodo-
vi	js torej edinole gospod Horn-ikb. AU ste is kdsj lu ksj sli-šoli o tem Človeku, goepod pro-fcoort"	' '
"Hornstein ... Hornstsin ps vem, prsv nič ee ne sporni-njem. Todo, eli ss ni imenovelo to lags tekret, ko ee je toliko govorilo o rosporoki lorda In ladjr Blr-ohellt Ako m pre v spominjam, je
fuspesns k n vajo
feeike aa ženska
trmy Imiečlnc. popravi nered* fo^dje. psapja naravi okrepil, oslabele smske orjanein \\m
Kadar mislite na stari kraj, mislite as K
>»• peiilja denar V stari kraj potom lastnih direktnih zvei a pošto in sanesljivimi ban-kemi,	...
eodnja ssfobro^st listke ia vse važne prskmorske linije sa petovanjs v stari kraj in od tam sem, /JT 7 11
idelnje iejave aa dekero os«b is starega kraja in druge notarske listine.
O nadnljna pojasnile ss obr-nlte na zgoraj navedeni naslov. ■ m' T ffium
Pestrnžbn tečna la aelidns.
Jurkica Agičeva.
«rvsško spisol Ka iaador-OjaMkL
• ; Prevel Fr. Orel.
(Daljo.)
Jutri ob tem času boš še sopriseženol — je aečel starček. — Pa tudi moro biti teko, drugete ns dobiž plačila do prvsgs drugega amssse. Samo, do doepeš u čeee!
—	Upom veojl Vreme je skoroj poletno. A šim dospern, požurim oe k nedsomiku in ge se-proeim. — Stori goopej oe je isvil vidik in s istim jo ponehal razgovor.
—	No, ao, še poldrugo uro čaaa Imamo l — aečel je goepod oopet.
—	Tako je vsaj dalje s nama t — js doota* vila gospa in je, ker se ai mogla dalje vadrigvati, objela a obema rokama dekle okolu glave ia je oačela pol jul« vati.
—	Ahl eedaj, kar jo, jel — je menilo 4ekle, oevobodlvše m is gospsjlnegt objemo.
In zadovoljnost je sopet minilo. Vel trije oo ee semislili. V duhu so m jim vrstili prizori isss nedevno prošloetl. Bila jima je droge; najrajši bi jo imela vedno pri sebi; raje, ncgoll de morate ugibati, kaj jima prinese gluha, temno bodošnootf,

ROJAK PAJK JE
v trgovin! nadi lg let. na tisoča dolarjev reapoBjc blaga pe esU Ameriki pa se nI aikdsr sliialo da ni vsak debli počteno blago. Kdor od nas enkrat kopi, ie kupi. Poiiijg brezplačne esnika po celi Ameriki se ure, zlatnina, arebrnina, diamante, prstane, dalj« prave glsan« Columbu gramofone, slovenske in v rseh £ug(k jesiklh gremofonsk« plottc, sasUve, regalije, kape t. t. d.
i Oa je edini pravi saatopnik v Concmaugh, Pa., sa Colombia gramofone ia ploiče.
Ba sam poskus in prepričali se bodete.
IVAN PAJK, 24 Mam St, Conemaugh, Pa.

BU je to upokojeni stotnik Agld s svojo oo-progo in hčeišm Jurkieo. Slednje je imela edpo* tovaU s lakanjskim vlakom v Slavonijo, kjer je bOe ravnokar imenovana sa učiteljico. -
Dolgo eo morell Agieevi čakati,ne te imo-novenfe. že pred štirimi leti je Jurkica lavrlila o isvrstnim uspehom sagrehžko samostamko ušite-ljlšče. Od dobe, ko jo prlneala domov veliko epri* Vevolo sreloeti, ai bilo več natečaje aa aluŠbe *» člteljiee, de bi je bile preario skrbno, pezljive in ostro oko očeta njenega, Jurija Agiča. Četrta etren "Nerodnih Novin" bUa je vedno aešoUk litanju dnevnika, a vse etrani "Uradnega lista kr. deželno vlada, Oddelek m uk In bogočeatje" snel ja skorej ne pamet { in čim je kaj odkril, odkitel je neravnoet domov. Jurkica je tedaj morale tekaj opustiti veeko drugo opravilo in eeoti m mi-oo. Tu ee je starček ne ta v II. opoeoril jo, de piše lepo, peatt ne šrke, ki m oe vrstile iapod maMh dekBIiaih pretičev ia - začel joj narekovatlt "Vleoka in prajesne kr. daš vladal"
—	A not eše, — "prejeeno" no pišemo vešl — je opoasnUe hči. dobro zna joče, kake m Js e beti nštto e vabi naslovov.
—	Mi take, nesaioofca aeelov bi škodil, e tak nikelL Zavoljo lega m "oei vižji" ne bede joaUL Daljej^iilj "V aajglobokeji tn najpoaii-nejši velcpekore<*i prvudsno pmlpbeaa h« ve-jeka-grenitare, kateri je ne bojnih tleh luUje ks Ograke prelival ovoje kri se eeoerje te dsipevhse
Sa vpia la iafonaadje aa otaracU aa:
FRANK SAKSER STATE BANK
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE 82 CottlnsHit Street, N«w Tork, N. T.