Deželnemu predsedniku, . preblagorodnemu gospodu baronu Heinu in njegovi soprogi ob zasluženem odlik:ova.rLJi. ¦f^esar, preblagi gospod, ki narodom vlada ljubeče, V Tvoje izročil roke prvo v deželi oblast. 'Krasno je bilo takrat domovje slovenskega roda, Bistro njegovo oko zrlo ponosno je v svet. V sebe sprejela Te je zaupno Ljubljana pred leti, Ko se razvitka zacel širi odpirati pot . . . Danes? Posezi v telo, kdor moreš in srce iztrgaj — V hipu prestane ti vir teoi po žilah krvi. Ni li zgodilo tako deželi se Kranjski ob času, Ko je pomladni nakit lice prirodi obstlal? Dušo je nje in srce moč strašna pretresla in vrgla Rodu doraačemu kras, bitje in ponos na kup ! Delaj sedaj, ali daj, da vrže obup te na raesto, Kamor so pale stvari, ki jih ustvaril je znoj! Tiho! — Bridak je spomin in reže globoko nam v dušo, Kakor strupena bi ost segala v žile, meso . . . Vstal si, pokazal tedaj, ko grob se odprl je Ljubljani, Da Ti obstoj nje skrbno k delu Tvoj vabi korak. Naglo, prepozno sicer vse delo bi bilo pozneje, Kadar odkrila nad njo noč bi svoj terani obraz! Naglo! ... 0, delal možak, sin svetle visoke si hiše, Da ni urnrl siromak v bedi, nesreči potrt. In poleg Tebe g o s p a sočutno stopila na delo, Blaga je srca nje klic v pomoč nesrečnim sezval. Stokrat več vreden je dar, ki raila ga roka poklanja, Solza nanj kane morda, ki jo sočutje rodi . . . Slava naj Vama zato med ljudstvom ostane, saj vredno Zna spoštovati vsekdar njega, ki prav mu želi! Slava! — 0, saj je spoznal presvetli vladar sam vrline, Njega je rnilost zat6 vsakemu dala Svoj znak. Tega raduje se vsak, ki zna, kaj v potrebi pomoč je, Radosten gleda naprej, kjer nam vstajenja je dan . . . Danes pa, ko z razvalin po kruhu vzdihuje ubožec In poln hvaležnosti Te zanj zahvaljuje, gospa: V srci poštenem gorko molitev se vzbuja mu tiha, Plove iskrena v nebo Vama blaginje proseč. 0, naj usliši jo Bog in delu naj da blagoslova, Saj plemenito želi, da bi naš dom bil otet! — ,,Tovariš".