Tedenske noTlee. Blagoslovljene velikonočne praznlke želimo vsem, ki bodo ftitali te vrstice. Mogoče, da so vendar le zadnji velikonočni prazniki v te] svetovni vojski. Gotovo je, da se od merodajnih strani vse stori. kar bi nam kmalu pripravilo mir. Toda za mir jc treba, %kakor za vojsko, dveh, ki ga skleneta. Upa se. da so sedanji rusM vladni krogi vendar le bolj naklonjeni miru kakor prejšnjj. Seveda pripravljeni še moramo biii na vse, tudi na nadaljevanje vojske, če še nasprotnild nočejo miru« Svetl obred umivania nog so prevzv. gospod knezoškof danes na Veliki četrtek izvršili pri dvanajsterih starčkih, katerib imena so: Matija Kagan (88 let star), Matija Eilec 84, Stefan Merkun 82, Ignac Hutter 82, Leopold Honigman 82, Janez Kramberger 81, Matija Gorjanc 81, Pavel Kovač 80, Janez Zehner 79, Feliks Graber 79, Jakob Mahajnc 79, Jožel Knuplež 77. Skupna starost teh ,,,apostolov" znaša 974 let, — V maribarski stolnici se bodo od 6etrtka naprej vršili cerkveni obredi po sledečem redu: na Veliki petek popoldne ob 5. uri zadnja postria pridiga, nato križev pot in litanije Kristusovega trpljenja v kapeli sv. groba; na VelSko Soboto ob %8. ini zjutraj blagoslovljenie ognja in krstne vodo, nato sv. maša. Vstajenje se vrši ob 6. uri zveGer z običajno procesijo in zahvalno pesmijo. Na Velikonočiio nedeIjo ob «. uri zjntraj tiha sv. mašo, nato blagoslovljenje kruha, ob 7. uri sv. ma§a z blagoslovom, ob X10. uri vhod prevzv. g. knezoškofa, nato pridiga, po isti pontifikalna sv. maSa s podelitvijo apostolskega blagoslova. Popoldne ob 4. uri pridiga in slovesne vecernioe. Sv. Oče za naše vietnike. Sv. O6e Je odredil, ria se avstrijskim vietnikom v Ilali.ii poftlje velikonoi^nih darov. Ob Veliki no&i mora dobiti vaak zavojček kot darilo sv. Očeta. V zavojftkih se bo nabajal tflbak, smodke, rigarete, južno sadje. peolvo, meso in steklenica \ina itd. Sv, Oče je tudi naročil dubovnikom, na.i vso storijo, da bodo mogli vjetnilvi zadostiti svoji velikonoffni \p,rski dolžnosti. Vojnl kurat Imenovan za škofa. Za katoliSke<_<a škofa v ograki ?Ucofiji Szamos-Ujvar ie bil imenovan voini kurat F. Hossu. Imenovani je rioaedaj opravlj\ii slnžbo vojnega kurata na Ironti. Slovenska slnžba božja v sekovSkl škofij[l. V Gradcu je dovoljeno, da se v cerkvi usmlljenih bratov vr&i vsak mesec vsaj enkrat služba božjazaSlovence. V.Cmureku se je tudi do 6asa, ko je umrl župnik 6. g. I^opic, vršiia v poslu služba božjaza^Slovpiipp pmuroškp in okoliških žnpnij. ki jih jo sotovo nnd 1000. Kljub proSnjam se Se do danes ui nstregto gore^i želji cmureškib Slovenoev. Slovenske fiole v Maribora In v (Iradeu. La- ški begunci imajo v Celiu, v Vagni, v Gradcu in po drugih mestih Sole z italijanskim učnim jezikom, Za stotino slovenskih otrok y Mariboru in Gradcu pa še dosedaj ni ustanovljena ne ena ljudska Sola s slo< veiiskim učnim jezikom. Ali smo Slovenci manjvredni kot Italijani? Tisočletnlcii krouanja prvega hrvatskega kraIja. Lela 1925 bo preteklo 1000 let, odkar je bil na duvanjskem polju v nekoč velikem mestu Delminiumu, sedaj Duvnu, ki-onan prvi hrvatski kral] Tamislav.. Da se ta tisofiletnica kolikor mogoče slovesno proslavi, se je v ta namen ustanovilo društvo, ki zbira prispovke za sezidanje ,,,Spominske cerkve s hospicijem." Pokroviteljstvo nad tem društvom je prevzgI zagrebški nadškof dr, Ante Bauer, Odlikovaiije. Nadvojvoda Franc Salvator Je podelil častno svetinjo avstrijskega Rdefiega križa II. vrste poddesetniku Francu Prelog od našeca mariborskega strelskega bataljona. — Sodni kancelist Leo Terstenjak iz Brda, ki služi kot narednik pri o. kr, firnovojnigkem pešpolku žt 27, je bil v priznarije odličnega službovanja med časom vojne odlikovan s f?rebrnim zaslužnim križcem b krono na traku hrabrostne svetinje. Na fronti dobil 27 ran. Iz bojišča se nam ptše: V zafcetku sedme italijanske ofenzhie je dobil pešee našega slavnega domaSega pešpolka št. 87, Mihael Blaušfeiner, doma od Sv. Jurija ob južni žel,, od italijanske mine 27 ran. Bil je od početka vojne v Galiciji, pozneje pa na italijanskem bojišfiu. Med tem Sasom je prestal tudi marsikatero vrofto borbo, a do dne 12. septembra 1916 ni bil še nič ranjen. Ta dan pa ga je prav pošteno oplazila italijanska mina, ravno ko je legel k počitku v svojem kritju. Zdaj se zdravi v radgonski rezervni bolnišnioi in voljno prenaša težke bolečine. Sedaj se že precej boljše počuti. Omenjeni ima tudi tri brate v vojni, ki so še dosedaj vsi zdravi. Vzdrževalnina za svojoe v vojake poklicanih — zvišana Izšla ]e oesarska naredba, katera vsebuje spremembe, oziroma dopolnila nekaterih določb o drža\-ni vzdrževalnini ali vojaški podpori za svojce v vojake poklicanih. V bodoče se zviša vzdrževalnina za žene v vojake poklicanih za 10 do 25%, v kolikor namreč morebitni postranskl dohodki žen ne presegajo gotove višine. Zvišanje vzdrževalnine ima namre6 namen, da se olajša preživljanje žen in otrok v vojake poklicanih ter prepreči, da bi žene opravljale take postranske posle ali službe, ki bi jih odtegovale vzgoji otrok in domačemu gospodinjstvu. Nadal.ie ima zvišanje vzdrževalnine namen, da se olajša življenje, oziroma preživljanje onim družinam, ki stanujejo v krnjih, kjer je posebna draginja živil, in kjer morajo stanovati v najetih stanovanjih, zlasti v mestih in industrijskih krajih. Za stranke, ki stanujejo v najetih stanovanjih, se je zvigala vzdrževalnina za otroke pod 8 let, ki je dosedaj znašala samo del navadnega vzdrževalnega prispevka, na navadno izmero, torej za vse otroke brez razlike starasti. Takim družinam se bo torej morala v bodoče odnierjati enotna vzdrževalnina, t. j. enoten prehranjevalni in najemninski prispevek. Pri družinah pa, ki ne stanujejo v najetih stanovanjih, torej pri družiuah, ki bivajo v lastnlh hišah, kakor je to veftinoma na deželi in so le v manjši meri prizadete vsled draginje, se v tera oziru ni ničesar spremenilo in se bo tudi v bodoče glede odmere vzdrževalnine delala razlika med otroci, ki so stari pocl 8 \n otroci, ki so stari nad 8 let Konfino pridejo glede zvišanja vzdrževalnine v poštev oni avojci kakega vpoldicanega, in sicer izmed otrok tisti, ki so že dopolnili 8. let<v kakor tudi otroci, ki še. nimajo 8 let, ki sicer stanujejo v lastni hiši, ki pa mora.jo ofi dolgov, vknuženih na hiši, plaCevati tako visoke obresti, da te obresti dosegajo \nSino v kraju obifiajne najemnine za stanovanje. S to določbo se vstreza zlasti lastnikom malih domov. To zvišanje vzdrževalnin bo znašalo na leto približno 500 milijonov K. — Pripomnimo, da se nam zdi tn svota veliko prenizka, ako naj bi bilo bistveno pomagano tolikim milijonom Ijudi, ki so izključno navezani na državno vzdrževalHino. Vellkl požar na Mnrskem poljn. Od Sv. Križa na Murskem polju se nam poroča, da je dne 2. aprila pogorela vas Boreci. 19 poslopij je postalo žrtev požara. Požrtvovalnemu nastopti domaftinov, sosedov. vojaStva in vojnib vjetnikov se ]e posreftilo, da se je požar v treh urah uduSil in se je rešila križevska opekarna, Skoda je ogromna. Požar v Ptuju. Dne 2. aprila je v Ptuju izbnihnil v podstrešiu tama^njega nemškega Dijaškega doma ogenj. Celo slrešje je zgorelo. Zasebni poštoj ejivoJI vojakojn na bojišfce. PoStno ravnateljstvo za Stajersko razglaša^ da je zopet dovoljeno pošiljati vojakom na bojišfia zasebne poštne zavojo na voine pošte St. 238, 342, 345, 347 in 622. TJstavljeno pa ]e na vojno-poštni urad št. 616. OproSčeni čmovolniki se morajo zglasltl. Te dni se je razglasilo da se morajo oproščeni r-rnovojniki vseh letnikov zglasiti od 10. do 22. apriln pri .svoji obftini in prinesti svoje listine (dprosfilni izkaz, firnovoiniško izkaznico itd.) seboj. Občinski urad mora dati vsakerau oproš?ifencu potrdilo. da se je zglasil, Od zglasitve so izvzeti železniftarji in mornarji, osebe, ki delajo v tovarnali in delavnioah za armado, v rudokopih in enakib podjetjih. Kdor se do 22. aprila ne zglasi, bo za 30. aprila pozvan v vojaSko slnžbo. Zglasiti so morajo tndi oproSfieni župa- ni, tajniki itd. Politična oblastva bodo morala vojački oblasti poročati, ali še naj ostanejo oproščenja posameznih oseb naprej v veljavi, ali so jih naj vpokliče. Mogoče celo je, da se bo za oproščence vršilo prebiranje. Kdor bo sposoben za službo na fronti, bo vpoklican, drugi pa bodo še naprej oproščeni. Vpoklic črnovojniških zavezancev < i kov 1891 do 1872. Avssrijski in ogrski crnovojn^ki zave zanci letnikvv 1891 do vštetcga letmfca 1872, ki so bili pri zadojih prebiraojih spoznam za sposob ne za vojaško službo, to vpoklram k vcj»kom v sledetih ro'*ih: Rojeni v letih 1891 <io 1878 dne dne 16. aprila 1917 jn rojeni v 1 tih 1877 do 1872 dne 2. maja 1917. Crnovoj-•isK. zavezanci, ki bodo po teh rokih pri naknadn h prebiranjib potrjeni v vojake, morajo v 48 urnh r aslopiti vo Jaško Siiiž^o. Traflka se odda. TobaCna traiika v Mariboru v Viktringbofovi ulici št 10 se odda. Vadij znaSa 200 K7 Ponudbe je treba vložiti pri nafielniku o, kr. okrajnega financnega ravnateljstva v Mariboru do 14. aprila t, 1. 20 mllijonov kron čistega doblčka! Tovarna za izdelovanje topov Skoda v Plznu na Ceškem izkazuje v preteklem poslovnem letu 20 milijonov kron čistega dobifika in bo razdeljevala dividendo v izmeri 56 K, V lanskem Ietu je izkazala blizu 10 milijonov kron fastega dobicka. Ponedeljkova ^Straža" zaradi praznikov izide sajao v tem slučaju v torek, ako se kaj posebno važnega zgodi. Gospodarske novice. Uporaba mleka. Kakor izvemo, je cesarska namestnija, sklicujoč se na odlok c. kr. prehranjevalnega ministrstva na Dunaju z dne 8. januarja 1916, dne 3. marca poslala okrajnim glavarstvom odlok, da se mora z mlekom kolikor mogoče šteditu Po tem namestniškem naročilu bo smelo prebivalstvo odslej uživati mleko samo v sledečih množinah: otroci do 1 leta 1 liter mleka na dan, otroci od 1—2 let % 1, otroci od 2—6 let % 1, osebe, stare nad 70 let Y* 1. Bolehne in bolne osebe smejo rabiti toliko mleka, kolikor ga predpiše zdravnik, vendar v nobenem slucaju ne več kot 1 1 na dan. Vse druge osebe smejo na dan zavžiti samo eno osminko litra mleka. Okrajna glavarstva morajo sedaj na podlagi te namestniške odredbe vse potrebno ukreniti. Upamo, da bodo politične oblasti to odredbo razlagale tako, da ljudstvo v kmetskih občinah ne bo prehudo prizadeto. Sa] je vendar splošno znano, da je mleko marsikateri viničarski in drugi družini na kmetih, zdaj ko se je 2ito do skrajnosti odvzelo, skoro edina hrana. Zamenjana inoka. Iz rogaškega okraja se nam piše: V neko trgovino je prišla znana gospa po moko. Ravno takrat pa pride tudi neka deklica po moko Dekl ca vpraša: »AJi imate kaj bele moke?" — ^Nifi ni bele moke, samo itoruzno imamo." Dobila je 4 kg koruzne moke. Ko je prinesla moko domov, se pa mati ni malo začudila, ko je zagledala belo fino moko. Pomotoma sta si odjemalki v trgovini moko zar menjali, tako da je dobila deklica tisto moko, ki Je bila odločena za gospo, a gospa je pa vzela ostalo raoko, ki je bila namenjena za deklico. Bela moka bo služila ubogi družini kot priboljšek za praznike, gospej pa koruzna. Ali je to prav, da dobijo eni samo belo, a drugi pa samo koruzno moko? Dostavek: Poročaite to z imeni državnemu pravdništvu v Mariboru. Voja&kl delavskl oddelkl In vprežnl konil. Kdor rabi za spomladansko delo na polju in v vinogradih vojaških delavcev in konj, naj ae takoj obrne na žetvenega komisarja pri okrainem glavarstvu. Za mariborski okraj sprejema te prošnje žetveni ko misar g. R. Petrovan. Vojaška uprava dovoljuje za enega posestnika letos vojaške skupine 5 mož in sicer za dobo 14 dni do treh tednov. Posestnik mora dati vojaštvu hrano, v denarju mu ni treba ni5 plačati. Vojaki pa dobijo od vojaške uprave za plačo znesek, ki bi ga posestnik dobil od vojaštva kot plačo za hrano. Konjem mora poaestnik preskrbeti krmo. Ta pravila veljaio za mariborski okraj; kako so sr žetveni komlsarji pogodili z voaško upravo v drugih okrajib, nam ni znano. Dobro bi bilo. da nam t< naznanijo. Nove odredbe plede mletja žtta. Vlada je od redila, da mornjo ralinarji odslej izmleti iz vsakovrstnepa žita najmanj 90%, to 8« pravi, da se morajo odslej otrobi še bolj drobno izmleti, da se tako dobi več moke za človeški živež. Za razprašenje sme mlinar od 1. aprila naprej raCunati pri vseh vrstah žita, tudi pri koruzi, samo 4%. Ako torej daš 100 k zrnja v mlin, ti mora mlinar dali 90 kg moke in 6 kg otrobov; 4 kg pa se racuna za razprašenje. K( plafiilo sme mlinar zahtevati od 100 kg pšenice, ječmena ali koruze 3 K. od rži pa samo 2 K 70 v. Ce dobi kdo manj moke ali otrobov, kakor je določeno. in če mu mlinar za zmletje več računa, se lahko vsak takoj pritoži na okrajno glavarstvo. Najbolje pa je, da se že pri mlinu prepriča,: ali mu je mlinar dal dovolj moke ali ne. Zopetna oddaja ovsa. Cesarska namestnija ]e 7. odlokom z dne 28. marca zaukazala okralnim glavarstvom, da morajo takoj od posestnikov zabtevati desetino od ovsa, ki je določen za seme. Komur se je n pr. pri zadnjem rekviriranju pustilo 200 kg ovsa za seme, ga bo moral oddati sedaj še 20 kg. Od ovsa in jeSmena, ki se je pustil posestniku za konje ali krmo drugi živini, se ga bo raoralo oddati še 50%. Ce ima n. pr. posestnik 2 konja in se mu ]e pustilo za oba 300 kg ovsa, bo moral sedaj od tega oddaii 150 kg. Ce se je komu pustilo za krmo drugi živini 40 kg ječmena, bo moral sedaj oddati Še 20 kg. Količln pod 10 kg ni treba oddajati, Za sedanjo od dajo ne bo novega popisovanja, ampak se bo vzelo koit podlago številke zadnjega popisovanja. Kdor je oves ali jefimen že posejal, je seveda sreftno ušel tej naredbi, Namestnija je okrajnim glavarstvom naročila, da morajo odbiti vse prošnje za oprostitev oddaje. KaJ naj sejjemo? Mnogi se zanaSajo, da Se bodo dojbili ves krompir, kolikor ga potrebujejo za sajenje. Naši poslanci, ki so pretekli teden o tem govorili in posredovali na dobro poučenib mestih, nam zatrjujejo, da bo le malo semenskega krompirja na razpolago. Stajerska bi ga potrebovala do 800 vagonov, a bo ga težko dobila do 200 vagonov. Zato |e v interesu posameznikov in splošnosti, da mislimo na drugo uporabo zemlje, da sejemo ječmen, oves, fižol, peso, repo itd, ter se preskrbimo s potrebnimi semeni. Najvišje cene za smrekovo skorjo. IzSla j© nova cesarska naredba, ki določa, da mora vsak tovarnar za izdelovanje usnja naznaniti do dne 15. a^ prila t. 1. osrednji družbi za kože in usnje na Dunaju, katero množino smrekove in brastove skorje potrebuje na leto ter koliko znašajo njegove zaloge smrekove ali hrastove skorje. Vsak, kdor ima smrekovo ali hrastovo skorjo na prodaj, naj Jo ponudi omenjeni dunajski družbi dne 31. maja in nadalje zadnjega dne vsakega meseca in sicer za slučaj, ako svojih zalog še ni poprei prodal. Smrekova ali hrastova skorja se bo smela prodajati samo imenovani dunajski družbi ali pa taWni trgovcem, ki so že lela 1915 imeli obrtno pravico nakupovati in prodajata smrekovo skorjo. Trgovoi s smrekovo skorjo ne sme jo prodajati svojih zalog nobenemu drugemu, kakor osrednji družbi za kože in usnje na Dunaju, NajviSje cene za smrekovo skorjo, ki so bile po ministrski odredbi z dne 24. septembra 1915 doioftene in si cer za skorjo v celih kosih 30 K, za zdrobljeno ali zmlafieno skorjo pa 36 K za 100 K, so seda] znižane za 6 K pri meterskem stotu. Torej stane sedaj 100 kg nezmlačene skorje 24 K, zmlaSene pa 30 K. 7' kupne pogodbe, glede dobave smrekove skorje, aklenjene pred sedanjo oesarsko naredbo, Še pa ostanejo v veljavl stare najvišje cene. — Ker se bo v tostranskd državni polovici do 1. ]uli;a 1918 porabilo 6000 vagonov smrekove skorie, bo treba posekati 2M milijona kubičnih metrov smrekoivega drevja. Iz tega vzroka bo za sekanje smrekovega drevja oprošfieno od vojaške shižbe ve6je število gozdarskega osobja in delavcev. V poletnlh meseclh nič petroleja. Pred dnevi je imelo svetovalstvo za porazdelievanje petroleja v trgovinskem minlstrstvu se;o, v kateri je"poročal zastopnik trgovinskega mihistrstva, da namer;r a vlada v poletnih mesecih ustaviti oddajo petrol* ]a In bodo v poletnih mesecih dobivala petrolej sf.uo tista podjetja, v katerih se izdelujejo razne potrebfačin« za armado Politifinim oblastim se bo dala na razpolago skromna množina petrole:a, da se bo moglo zadostiti gotovirn Javnim neodklonljivim interesom, Svetovalstvo je nato predlagalo, da bi naj trgovinsko rainistrstvo z ozirom na to, ker se v poletnih mesecih ne bo dobival petrolej, poskrbelo, da dobi nevojaško prebfvalstvo vsaj nadomesflo za petrolej in sicer zadostno množino sveč ter da vzame vlada pod svojo nadzorstvo promet s svečami in dolofi cene za sveče. Cene za les. Zveza avstrijskih lesnih trgovin na Dunau je sklenila do prekliea sledeče lesne cene, ki so veljavne za kubiCni meter: Hlodi (borov, jelov, smrekov les) kubifini meter po 50—68 K, hlodi (bukov, hrastov les) 100—128 K, debeie deske (braslov, bukov les) 200—250 K, za ostale vrste lesa, kot za Ies za rudnike Hd. so ostale cone nespremenjone, ker 'e bilo zelo malo blaga na ponudbo. Nc samo po mehkem, ampak tudi po trdem lesu jc noprnSevanJe zelo živahno. HmelJ. Na hmeljskem trgu v ^atcu padnjo r-. stalno cene za tuj hraelj. Tudi v preteklem tedmi so padle za 10 K pri 60 kg in so v tem 'otu pfufle za 45 K. PopraSflvanjG po tujem bni-Tu > b*io rrrlenkostno in so se gibale cene med 00 \n 110 IC za 50 kilogramov. Postopan|e protl skrlvalcem žlvll. Cesarska naredba proti dražilcem določa v § 55, da kazensko poslopanje radi pre'šnjega protizakonitega zatajevanja potrebščin pred 15. aprilom t. 1. ni doyoljeno proti tistemu, kdor sedaj takoj v smislu nove cesarske naredbe natancno navede svoje zaloge. Kotlov za vodo v kuhinjah ni treba oddati. — Cenlralna rekvizicijska komisija za oddajo kovin na Dunaju naznanja, da ni treba oddati v voiaške namene kuhinjskib kotlov za vodo, ako je samo sprednja stran kotla iz bakra, ostali dela so pa iz pooinjene železne pločevine, Vprašanja in odgovori. Zavoljo cen za praseta. Od Gornje Sv. Kungote se nam piše: Kake so sedaj veljavne oene za. plemeno živino in za praseta? — Odgovor: Za plemeno živino so še v veljavi najvišje oene, ki jih i© določila cesarska namestnija z odlokom dne 29, avgusta 1916. Cene veljajo za 1 kg žive teže pri hlevu lastnika živine ali pa pri najbližji tehtnici. Dobri vprežni voli do 8 K 50 v, močno breje plemene kravein telice 3 K 20 v do 3 K 40 v, krave z novim mlekom 3 K 20 vin. do 3 K 50 vin., mlada plemena živina pod 2 letoma 3 K 20 v do 3 K 50 v. — Glede prodaje prasoev pa veljajo splošno sledefia določila: Prasci-dojniki (oddojkl), ki se odstavijo od prasica,. stari 5—6 tednovv se smatrajp kot godni za odda]o. Nekdaj so se taki prasoi prodajali po 4—10 K 1 kamad. Danes pa, ko se je cena svinjam precej zvišala in je pomanjkanje svinj ponekod zelo obfiutno, so se ludi cene za odstavljene prasce dvignile. > * . Za svinje pod 60 kg ni določenib najvišiih cen, in? se torej lahko prosto prodajajo, seveda se ne sme to prekoračiti cene, ki jo razsoden filovek z ozirom na, kakovost in težo žlvali spozna za primerno, kajti fte bi se prasci prodajali res predrago, lahko prodajalec kljub temu, da ni najvišjih cen za prasce, prldft pred sodni^o radi draženja. Uradno določenih najvlšjih cen pa ni Cene so določene le za prasce, katere se mora vsled kake kužne bolezni zaklati in sicer za deželsko pleme 3 K 85 v 1 kg in za žlahtno pleme 4 K 65 v. Tako odškodnino plačuje dežela in država. To pa ni nikaka podlaga za cene plemenskim prascem, ker se tudi za veliko (okuženo) živino plačuje odskodnina, ki niti od daleč ne odgovarja današnjim živinskim oenam. Tudi za starejše plemene svinje niso določene najvišje oene. Zavoljo podpore. Prosim, blagovolite mi raz» jasniti, ali ima mo a mati pravico do vzdrževalnine. Rojen sem leta 1895 in sem sin malega kmeta. Ve» čas pred vojno sem bil doma in sem pomagal pri delu. Za mojo nadomestitev morajo imeti sedai 2 rnska vjetnika, Kakor mi je znano, so mati že pros li za podporo, A na okrajnem glavarstvo so jim odgovorili, da bi v slučau, ako dobijo mati za me podporo, bila znižana vzdrževalnina pri oftetu. Prosim poja*nila. — Odgovor: Po postavi z dne 26. decembra 1912 svojci vojakov, ki so po postavf dolžni s& aktivno služiti, ne dobijo vzdrževalnine, Ko poteCe doba Vašega aktivnega službovanja, naj, mati takoj vložijo prošnjo. — VpraSanje: Posestnica Iz občine Feftab pri Luftanah nas vpraša: Imam 4 otroke. Moj mož se nahaja že od začetka vojske na bojišču. Za otroke sama zelo težko skrbim. I^roSnjo zft podporo pa mi vedno odklonijo, ker imam srednje posestvo. Ali res nimam pravice do podpore ? — O d govor: Po dolofiilih postave z dne 26. decembra1912 imate pravlco zahtevati vzdrževalnino za se tn za otroke. Podpora za vsako nad 8 let staro psebo znaSa na dan 77 v, za otroke pod 8 let pa poiovico manj, t. j. 38% v. Napravite torel pri občini novo proSn:o. Priložite tiskovini Se pismeno prošnjo, v kateri v lepi obliki izpodbijte vzroke odklonitve in prosite, da se prvotni sklep razveljavl ter se uvede novo pcv stopanje. Ako pa Vam vzdrževalna. komiaija tndi tokrat ne ustreže, pa se obrnite na okrajni pomožni odbor prl okrajni sodniji in 6e tam ni6 ne izda, pa pišite na deželni pomožni odbor za, družlne vpoklicanih pri oesarski namestnljl v Gradcu. Zavoljo dopusta. 2ena iz ptujskega okraja plše: Doma sem v hrihih, kjer je težka zemlja za obdelati in Se težja nošnja v hrlb. Pri nas so ni6 n» vozi. ampnk samo nosi in le z motiko koplje. Sama sem s sedmero otrok na posestvu, ki obsega 12 oralov. NajstarejSa hči je stara 6 let. Moj mož Je pri vojakih že fiez 1 leto. Celi ta 6as šo n\ li! na ^op11" stu. Nobena prošnja ne poraaga. NjJm1* ;o.spodarskih skrbi potrobujc vlnograd, ki Je vpliV 2 orala. Xsg delo jo Se bilo o pravera čosu opr»vlj«»iio. aropak sedaj ne votn, ka] počoti. Ko jo sadnj'. ^*>s snežile in deževalo (dne 23,-25. marca) so ca.^1 li veliki zomeljski plazovi. Dela je so<la| fez iTt.^ra Nesrofia jo tom hujSn, kcr ptmo nn\ozani sam, -«a svoj« pridelke in ker mnramo pl!'fevati og! »mne (ti«vke< ProaJm Vns, svotuito mi, kaVo doliiti mož'? na d(v pust, da Rfl pinzovi \s$A nekoliko j>opravlio, MoŽ '¦ v službi pri oddelku, kjer c»skT'lm]ejo bolehn«; J.on]e in sicer v Ljubečnem pri Celju. Odgovor: Napravite takoj prošnjo za dopust in navedite vse razloge, ki jih navajate tiikaj. Prošnjo naslovite na poveljstvo oddelka, kjer služi mož. Zupana prosite, da jo potrdi in priporoču Dobro bi bilo, ako bi Vam tudi okrajno glavarstvo potrdilo prošnjo. Ko je prošnja potrjena, jo pošljite možu. da jo predloži pri raportu. To je najkrajša pot, da se dobi dopust. — Isto velja tudi vprašalcem iz Središča in Dravinjske doline. Zavoljo razdelltve sladkorja. Od Sv. Jurija ob Šfiavnioi se nam piše: V naši župnijj imamo trgovino, kafera nam noče dati več nego % kg sladkorja na eno karto. Tudi odrezkov od kart za meseo marec nam ne vrne. Ali ostane odvišni sladkor trgovini, ne vemo. — Odgovor: Ker razdelitev sladkorja ni za celo Stajersko enako urejena, je najbolje, da vpraSate pri okrajnem glavarstvu v Ljutomeru, ali Vaša trgovina prav ravna ali ne. Ker skoro povsod na Stajerskem dobijo sedaj okrajna glavarstva, ki se le količkaj pobrigajo za prebrano prebivalstva. dovolj sladkorja, tako da se mora za vse karte dobiti ves siladkor, se cudimo, da bi ra,vno ljutomerski okraj delal izjemo. Ako na okrajnem glavarstvu ne dobile povoljnega odgovora, pritožite se na cesarsko namestnijo. Zavoljo moke. lz slovenjgraškega okraja nam piŠejo: Moja družina šteje 7 glav. Kart dobim 16. Na vsako karto dobim le 1 kg 40 dkg moke. Radi tega trpimo veliko pomanjkanie, Jaz sem že popolnoma o slabel in sem se vsled tega že dvakrat pritožil na okrajno glavarstvo v Slovenjgradcu, a nisem nič o~ pravil. Svojega lastnega zemljišfia tudi nimam in moram vsled tega vse kupiti. Otroci so že tako oslabljeni, da fant, kateri je poprej že hodil eno leto • šolo, oe more sedaj ve<3 v šolo, ker je postal vsled pomanjkanja bolan in sedaj ne more nifi več iz svojo postelje. Bojim se, da bi mi še drugi otroci zboleli vsled tega. — Odgovor: Okrajna glavarstva so odredila, da se mora na vsako karto dati vsaj 2 k<moire, Ako Vam glavarstvo ne preskrbi dovolj moke. pa se obrnite naravnost na cesarskega namestnika grofa Claryja v Gradec in mu pojasnite celo svojn zadevo. Zavoljo domovinske pravice. Naša obfiina je pozvala trško občino Eggenberg pri Gradcu, da naj sprejme neko 70Ietno žensko, katera je pristojna v našo obdino, a prebiva že nepretrgoma ftez 20 let v Eggenbergu, v svojo domovinsko zavezo. Dasiravno smo poslali občini poziv s priporočenim pismom in smo ga dobro utemeljili, ne dobimo od egenberške obfiine v tem oziru nikakega odgovora, pa6 pa zahteva dotiftna občina, da moramo ženski dati podporo za ubožoe, dasiravno jo dosedaj nismo podpirali, Mariborsko okrajno glavarstvo smo že prosili, naj podrega pri višji polltični oblasti, da se občino Eggenberg prisili k sprejemu dotične ženske v občinsko zavezo. Dosedaj Še nismo dobili povoljnega odgovora. Kaj nam je storiti? — Odgovor: Pišite naravnost okrajnemu glavarju, kaj ie z dotifino zadevo, Pojasnite mu oelo stvar in ga prosite, da predloži cel spia oesarski namestniji, katera bo prisilila občino Eggenberg, da spre]me dot;6no osabo v domovinsko zavezo, Ako pa ob&na odkloni Vašo prošnjo, pa imate pravico, da vložife priziv na cesarskp namestnljo* Razne novice. Na €h>rnjein Štaierskem plešejo. Dne 25. marca se je v Mlirzzuschlagu na Gornjem Stajerskem 4Uetni Cmovojnik-delavec Lenart Konrad zgrudil med ptesom mrtev na tla. Tegetthoffove rokavlce. Slavnl admiral je oCital nekega viharnega dne mlademu fiastniku na ladji, da nima čistih rokavio. Castnik se je izgovarjal, da ni hotel mučiti ob takem vremenu svojega sluga s pran-em rokavic. Admiral Tegetthoff je vzel iz žepa lepo bele rokavice in jih je podal mlademu ftastniku z besedami: nVzemite ta 6as — opral sem jih sam." Gospodar. Stara indijska bajka pripoveduje: Mlad mož je prišel k svojemu oSetu in vprašal: »Kdo je gospodar v hiši, žena ali mož?M — O6e se je nasmehnil in je izročil sinu voz, dva konja in sto pišfiancev, rekofc mu: nPojdi, moj sin, po svetu, ustavi se, ¦ k.ierkoli vidiš zakonsko dvo;ico, in vprašaj, kdo je pri njih gospodar. Ako je žena. ]i daj piSče, ako je mož, mu daj konia!" — Mladi mož se ni vozil dolgo in ni izpraSeval dosti, pa je bil že ob 99 piSčet. Z zadnjim pigčetom se pripelje pred kmetijo v saraoti in vpraSuje po navadi, držeC že pišfie v roki. A tmet se odreže ponosno: «Gospodar v hiši sem jaz, [o ie vendar jasno." — Mlndi mož je rahlo dvomil: «Mi dokažeš?" — BNo, seveda", je trdil samozavest ni kmet in je poklioal ženo, ki je pritrdila vneto, da je mož gospodar v hiši. — ^Zarea?" se Je začudil mladl mo2. Jzberi ai konja, ti er'ini, srečni!" — In kmet si je izbral rjavca. — BVzemi gal" mu ]e v<> lil mladi mož in kmet je hitel izpreznti konja. A žena je premotrila oba konja in ]e pokllcala kmeta vstran. Ko sta se nekaj 5asa polglasno pogovarjalp. je rekel km<l ^Bom pa le ra]ši vzel belca." — Na8 mladl mo* se Je razjezil: .Tudi tt sl ženski hlapeo. Povsod goai>odari žena, skrito all otiio. PiSCe je zi> ženskn, sa moža je konj, a kje je.mož?" Dal }e zadnje piSfte m se vrnll s konji k ofiGtu.