PRIMORSKI DNEVNIK Leto XVIII. - Št. 39 (5123) TRST, četrtek 15. februarja 1962 Nov pogrom nad alžirskim prebivalstvom v Oranu Nadaljevanje pogajanj med Alžirci in Francozi Ultrasi so s 40 plastičnimi naboji razdejali več hiš, kjer živijo domačini - Vojska je streljala na Alžirce, ki so šli na ulice, da obračunajo s fašisti - Več mrtvih in ranjenih - Danes zadnji sestanek med alžirskimi in francoskimi ministri? PARIZ, 14. — Optimizem, ki prevladuje v pariških političnih krogih glede pogajanj z Alžirci, so danes ponovno motile novice o krvavih pokolih nad Alžirci v Oranu, kjer so ultrasi izvršili nov pogrom nad domačini, francoska vojska pa je nanje streljala. Ni moč vedeti, koliko žrtev je padlo danes, ker zahodne agencije objavljajo podatke, ki jih dajejo francoske oblasti, in o katerih je znano, da niso zanesljivi. Agencije so javile, da je Pod streli vojakov padlo devet Alžircev. Zvečer pa so javili, da je bilo v vsej Alžiriji danes 28 ubitih in 55 ranjenih. Saipo v Oranu in Alžiru pa 18 ubitih in 26 ranjenih. Uradni podatki od začetka leta do danes pa so: 819 mrtvih in 1452 ranjenih. Kmalu popoldne je oran-ski policijski prefekt proglasil policijsko uro samo v Predelih, kjer živijo domačini. , 2e v zgodnjih jutranjih urah Je nastala v muslimanskem helu mesta cela vrsta eksplozij. Bilo jih je okoli 40. Eksplozije so povzročile številne Požare, več hiš se je porušilo in baje je pod ruševina-Jhi ostalo več ljudi. Jasno je, Pa so Alžirci na tako početje teagirali, posebno še, ker se Je spet pokazalo, da jih francoske oblasti ne mislijo zaščititi. Sli so na ulice da bi obračunali s fašisti. Toda poli-c*ja je nastopila proti njim in Panje streljala. Vendar pa je Pa več krajih prišlo do spo-Padov med Alžirci in ulfrasi. "led poznejšimi spopadi Alžir-eev s francosko vojsko so bili Poiti trije Francozi in en Al-jh.rec, .štirje Francozi pa so “Hi ranjeni. ..To so seveda podatki, ki j’n pošiljajo zahodne agencije. " Oranu se govori, da so da-Pašnje eksplozije v Oranu povzročile mnogo žrtev, To je Pajvečje število eksplozij, kar J'o je do sedaj bilo istočasno v'enem samem alžirskem me-Gasilci so izjavili, da je Več ljudi ostalo pod ruševi-Pami hiš. . Spričo takega stanja so iz-Jave predstavnika francoske vlade Terrenoira po današnji ®eJi vlade prava ironija. Ter-renoire je dejal, da je notra-PJ> minister na seji poročal ? “vzdrževanju javnega reda« *n o demonstracijah v Pari-f,P> ter je nadaljeval: «V Ita-■u* je bila pot odprta fašizmu in v Španiji državljanski v°jni tistega dne, ko sta se demokratični vladi teh dveh Ptž.av odpovedali svoji odgovornosti in sta pustili prosto r°t nezakonitim demonstraci-Jam jn samovolji ulice. Fran-;?.ska vlada ne potrebuje lek-;'J zgodovine, da bi ostala pri odločitvi, da ne prepusti dru-*Itn izvajanja svoje dolžnosti, Predvsem za obrambo repu-hke proti prevratnim splet-"*m. Konec koncev, čemu iti •J® ulice, ko obstaja pravica q° združevanja?)) S temi besedami je Terre-°>fe samo potrdil tisto, kar Ptifašistične sile očitajo vla-„!• t. j., da dopušča nezako-J'° dejavnost fašističnih elementov in ne zaščiti demokra-JdPih sil Dred to deiavnoslio. p—sil pred to dejavnostjo. f„r.®v s tem odpira vlada pot ‘Zsizmu. To poudarja tudi resolucija, pogajanja. Današnji popoldanski «Paris Presse« trdi. da se bodo razgovori nadaljevali do konca, in da se bodo francoski predstavniki vrnili v Pariz, šele ko bo vse končano: bodisi da pride do sporazuma ali pa do razbitja pogajanj. Ker je treba rešiti nekatera vprašanja, glede katerih niso bila nesoglasja še uglajena, je upravičeno pričakovati, da bo treba še počakati za podpis sporazuma. Iz Tunisa pa poročajo, da pričakujejo v kratkem prihod članov alžirske delega-cije_ v Tunis, kjer so že številni člani narodnega sveta alžirske revolucije. Tunizijska tiskovna agencija pa poroča, da se zdi, da bo jutri zjutraj zadnji sestanek med francoskimi in alžirskimi ministri in da se bo alžirska delegacija vrnila v Tunis jutri ali v petek. Kar se tiče točk, glede katerih se niso še sporazumeli, jih opazovalci naštevajo, kakor sledi: Pristojnost začasne izvršilne oblasti, določitev »krajevne sile». državljanstvo Fran. cozov v Alžiriji in usoda alžirskih političnih jetnikov, ki so v rokah Francozov, ter uso- ki so jo izglasovali na zborovanju za antifašistično združenje. Resolucija poudarja, da je treba borbo voditi hkrati proti prevratni dejavnosti in proti režimu, «v katerem se postopna fašistizacija države razvija z naraščajočo naglico«. Resolucija poziva zaradi tega na akcijo proti. vojni v Alžiriji, za mir, ki bo prinesel pravo dekolonizacijo, Nato poudarja, da je smoter antifašistične borbe ({nadomestiti režim osebne oblasti s pravo demokracijo«. Današnje sporočilo, da se se. je ministrskega sveta niso udeležili ministri Joxe, Buron in De Broglie, ki sodelujejo pri pogajanjih z Alžirci, je potrdilo domneve, ki so se ustvarile že danes zjutraj, da se pogajanja med Alžirci in Francozi nadaljujejo, in da se Joxe sploh ni vrnil v Pariz, Govorice o prekinitvi zaradi poročanja so namenoma razširili, da preprečijo, da bi časnikarji! izsledili kraj, kjer se vodijo | ■■■lllllllul■l■l■ll■■■l■■lllll■llll■l■llllllllllll,llllll■lllllllll,l„ll,i,n,iIiIi„iiiii,iiIIIII,mm,................... Keimedy in Mac Millan sta zavrnila predlog Hruščeva za sestanek na vrhu V svojem odgovoru ponavljata predlog, naj bi se pred ženevsko konferenco sestali trije zunanji ministri, in dodajata, da bi za sestanek na vrhu morali «prej napredovati pri pogajanjih* - Komentar «Pravde> da alžirskih kolaboracionistov. Kar se tiče začasne izvršilne oblasti, je francoska vlada mnenja, da bi morala biti njena glavna naloga, pripraviti referendum o samoodločbi, Alžirci pa poudarjalo, da mora imeti najširšo oblast, tako da omogoči postopen prenos oblasti. Kar se tiče »krajevne sile*, se zdi, da ni velikih ovir. Alžirci so se baje izrekli za • mešano orožništvo*. katerega enote pa se ne bi amalga-mirale, temveč bi jim bila določena ločena akcijska področja. Francoska vlada, ki ni nikoli jasno obrazložila svoje misli o »krajevni sili*, bi baje sprejela alžirski predlog v zameno za druge koncesije. Kar se tiče državljanstva, je Francija mnenja, da morajo vsi Francozi v Alžiriji veljati za alžirske državljane. Alžirska vlada predlaga, naj bi obdržali dvojno državljanstvo (francosko in alžirsko) še za nekaj časa po proglasitvi neodvisnosti. Toda v roku, ki bi ga določili, bodo morali francozi optirati za e-no ali za drugo državljanstvo. Dalje vztrajajo Alžirci, da VVASHINGTON, 14. — Ameriški poslanik v Moskvi Thompson je izročil davi sovjetskemu zunanjemu ministru Gromiku odgovor na zadnji predlog Hruščeva za * sestanek najvišjih predstavnikov Osemnajstih držav članic razorožitvenega odbora. Kmalu zatem je tudi bri. tanski poslanik Roberts izročil odgovor britanske vlade. Kennedy in Mac Millan izjavljata v glavnem, da nista naklonjena udeležbi predsednikov vlad na prihodnji konferenci osemnajstih držav v zvezi z razorožitvijo in ponavljata svoje predloge sovjetski vladi, naj bi se pred konferenco sestali zunanji ministri ZDA, Velike Britanije in SZ. Kennedy izraža v svojem pismu zadovoljstvo, ker se Hruščev strinja z njim in z Mac Millanom glede važnosti novih pogajanj o razorožitvi. »Z zadovoljstvom tudi ugotavljam, pravi Kennedy, da se strinjate s stališčem, da morajo predsedniki vlad prevzeti osebno odgovornost za u-speh pogajanj. Razume se, da je treba določiti način, kako bo moč koristno prevzeti to osebno odgovornost, Ne verjamem, da je udeležba osemnajstih državnih poglavarjev že od začetka konference o razorožitvi korak naprej, ki je med najbolj zaželenimi. Mislim, da je postopek v skladu s predlogi v pismu, ki sva DANES .Medte,® ko poročajo iz Mos-vi * o »zmernem optimizmu« InJhlh krogov, sta Kennedy ju Mac Millan poslala včeraj n*P°vedani negativni od-ikii na predlog Hruščeva o ,1,'Kanju osemnajstih pred- Hevil.kov vlad na martn° že- fen ko razorožitveno konfe-„ nc°. Moskovska «Pravda», ti!L y skladu z omenjenim op-čui ?mora nikakor ne izkljuvalo možnosti ženevskega biti k,Jnb temu, da ne bi gi, navzoči vsi predsedniki ta‘vpn**avarji osemnajstih dr-Igij: Tudi v Washingtonu se oJJko uporabi izraz »zmerni če upoštevamo, •nu u Kenn«dy v svojem pis-bii .Hn,ščevu dvakrat upora-oj, besedo »strinjati se« toda da obstajajo, še »bistvena SaSMVl -...........- te«r3*.lasia», in navedel pri >r»-V2c znano vorašanie nad- M>a znano vprašanje nad-nad razorožitvijo. ni s,ab znak niti Ken-Poi>uVa izjava, da atomskih „ kusov na Božičnih otokih d. P° vsaj do 1*. marca, ter Učil?01,0 sicer sploh prej pro-'rebA,**1* ^ Poizkusi pokaj.*1* v interesu dežele.« Ni-tak.J- Pa ne spada v okvir *ine-*a optimizma — tudi h0(]n”e*a ne — negativni za-VJet.i °dsovor na predlog sonat sXe*a delegata v Ženevi, bont«1 se Pred razorožitveno vila erenc° osemnajstih obno-*tom«u-®i?J9n-ia za Preprečen je Ustva--, poizkusov, kar bi v,ekau 0 Za marčni sestanek . Vert„°r ugodne pogoje, '''»tel« nianJ dvoma Je. da * Francozi in Alžirci za-*Urn * efl v kratkem spora- * ,a,ko da so celo zanikali predvčerajšnjo vest, da so bila tajna pogajanja v Švici prekinjena z odhodom ministra Joxa. ki se bo baje vrnil s svojo delegacijo v Pariz šele tedaj, do bo sporazum sklenjen. Baje so se načelno sporazumeli ze o francoskih vojaških oporiščih v Alžiriji, glede Sahare pa potekajo pogajanja ugodno. Vse to ob spremljavi štiridesetih eksplozij v alžirskem delu Orana, kjer so bili Alžirci prisiljeni oditi na ulice, da bi obračunali s fašisti, ter so naleteli na svinec iz francoskih brzostrelk: nov pokol s številnimi mrtvimi in ranjenimi, tako da število žrtev ni še niti znano. Morda tudi današnji sestanek de Gaulla z Adenauerjem ni brez zveze z Alžirijo, čeprav Je verjetno, da bosta predvsem govorila o splošnem mednarodnem položaju in še posebej o politični integraciji Zahodne Evrope. Za Jutri je že vse pripravljeno za dokončni sporazum o programu nove Fantanije-ve tristranske vlade, tako da se bo vladna kriza verjetno brez posebnih ovir — zlasti glede imen novih ministrov — zaključila v kratkem času. CK KPI pa je v kratki resoluciji po današnji diskusiji sprejel resolucijo, s katero odobrava stališče, ki ga je v svojem poročilu obrazložil To. gliatti d0 levega centra. To stališče je še prav posebej jasno označil Togliattijev namestnik Luigi Longo z besedami »Absurdno je zop rsta-vitj novi usmeritvi KD bolj ali manj so ialističen programski blok.« vam ga jaz in Mac Millan poslala 7. februarja, najboljši, da se konferenci zada potreben zalet. Strinjam se z vašo trditvijo, da obstaja dobra podlaga za koristno delo na tej konferenci*. Kennedy omenja zatem, da sporazum o načelih za razorožitev od 20. septembra, ki ga je odobrilo 16. zasedanje skupščine OZN, postavlja izhodiščno točko za zadovoljiva pogajanja. »Obstajajo še bistvena nesoglasja med našima stališčema. Kot primer bom navedel odpor Sovjetske zveze, da bi nadzorstveni organizacij dali oblast, da bi med izvajanjem razorožitve lahko ugotavljala, da se stopnja dogovorjenih sil in dogovorjene oborožitve ni prekoračila. Kakor rečeno, zavrača tudi Mac Millan predlog za takojšnji sestanek na najvišji lavni in ponavlja predlog za sestanek zunanjih ministrov. Zatem pravi ,da je mnenja, da je treba predvsem skušati, ugotoviti vzroke sedanjih nesoglasij med sovjetskim in zahodnim stališčem in iskati sredstva za ugladitev nesoglasij. »Seveda, dodaja Mac Millan, bi bil pripravljen osebno in neposredno sodelovati pri pogajanjih. Ne, zaskrbljajo me toliko vprašanja postopka, kakor pa rezultati*. Takoj nato pa dodaja, da bi bil sestanek na vrhu verjetno bolj uresničljiv in bolj ploden, potem ko bi razjasnili razna vprašanja, in potem ko bi nekoliko napredovali. »Medtem, dodaja Mac Millan, mislim, da je najboljše sredstvo za napredovanje v začetni fazi, sklicati sestanek zunanjih ministrov. Iz Kaira poročajo, da so pismo Hruščeva Naserju, naj bi se osebno udeležil konference o razorožitvi, ugodno sprejeli. Pri tem poudarjajo, da je predsednik Naser 27. septembra 1960 pred skupščino OZN dal pobudo za poziv Kennedyju in Hruščevu naj se sestaneta v zvezi z razorožitvijo, Agencija »Srednji vzhod* poudarja, da bodo Egipt in ostale nevezane države, ki so članice razorožitvenega odbora, imele zelo važno vlogo pri pogajanjih v Ženevi. Današnja »Pravda* ponavlja, da se konferenca na vrhu, ki jo predlaga Hruščev, ne sme tolmačiti v smislu »konvencionalnega vrha*. »Namen sestanka, piše list, ni diskutirati celo vrsto mednarodnih vprašanj, temveč doseči, da se glavni državniki 18 držav udeležijo razgovorov z enim samim argumentom, ki je razorožitev*. List pravi daije, da zahodni zagovorniki oboroževalne tekme z izgovorom, da »se je treba prej pripraviti* skušajo razbiti konferenco o-semnajstih. Končno pravi list, da udeležba predsednikov vlad na konferenci ne bi smela biti onemogočena zaradi dejstva, da se vsi ne nameravajo ali ne morejo udeležiti konference. V 2enevi je bil danes na vabilo sovjetskega delegata Carapkina privaten sestanek voditeljev treb delegacij, ki sodelujejo na konferenci o prepovedi jedrskih poizkusov. Carapkin je predlagal pogajanja na podlagi sovjetskih predlogov. Izjavil je, da je važno doseči sporazum glede jedrskih poizkusov še pred 14. marcem. Pripomnil je, da hi sporazum na tem sektorju u-godno vplival na vprašanje splošne in popolne razorožitve, o katerem bodo razpravljali predstavniki osemnajstih držav. Ameriški delegat je tudi v imenu britanskega delegata zavrnil sovjetski predlog. Voditelji treh delegacij so izjavili, da bodo ostali v 2e- mora Francija razglasiti splošno amnestijo za alžirske jetnike, takoj ko bo podpisan sporazum o ustavitvi sovražnosti, čeprav bi jetnike eventualno postopoma izpuščali. Alžirska vlada bi se s svoje strani obvezala, da ne bo preganjala alžirskih kolaboracionistov, razen tistih, ki so zakrivili vojne zločine. Baje so se že načelno sporazumeli o francoskih vojaških oporiščih v Alžiriji in tudi glede Sahare potekajo pogajanja ugodno. Kakor rečeno, pa so optimizem, ki prevladuje v pariških političnih krogih glede pogajanj, ponovno motile novice o krvavih dogodkih v O-ranu. Uradno poročilo trdi, da je bila vojska »prisiljena* streljati na alžirske demonstrante. V številnih alžirskih mestih je zelo napeto zaradi nemotenega nadaljevanja akcije ultrasov. Opazovalci se sprašujejo, ali bo francoska vlada sploh sposobna uveljaviti sporazum o ustavitvi sovražnosti, ----##--- Stavke v Italiji RIM, 14. — Jutri se začne tridnevna stavka kmečkih mezdnih delavcev in spolovinarjev, ki postavljajo vrsto zahtev gospodarskega, normativnega in socialnoskrbstvene-ga značaja, hkrati pa zahtevajo splošno agrarno reformo. Jutri bodo stavkali spolovinarji in poljski delavci v naslednjih deželah: Sicilija, La-zio, Abruzzo, Toscana, IJm-bria, Emilia, Veneto in Ligu-ria; 16. in 17. t. m. poljski delavci celinskega Juga, 17. t. m. pa poljski delavci v Lombar-, Piemontu in na Sardiniji. Jutri stavkajo tudi delavci in nameščenci v tovarni »Michelin« v Turinu Danes od 9. do 12. ure so stavkali delavci v ladjedel-niški industriji v Genovi, Livornu, Neapjiu, Massa Car-rari, Anconi, Behetkah in Trstu; jutri pa bodo stavkali v Palermu. ----#»--- Milanski župan na obisku v Zagrebu MILAN, 14. — Milanski župan prof. Gino Cassinis, podžupan odv. Luigi Meda, občinska odbornika dr. Bernardo Crippa in Angelo Cucchi ter načelnik kabineta odv. Ci-ro Fontana so danes zjutraj odpotovali iz Milana v Zagreb v spremstvu opolnomo-čenega ministra dr. Vjekosla. va Cvrlja. V Zagrebu bodo gostje dr, Vladimira Bakari-ča, predsednika ljudske skupščine LR Hrvaške in zagrebškega župana Venceslava Ho-ljevca. V Jugoslaviji bodo italijanski gostje na obisku o-krog deset dni. ---«»---- Danes sestanek de Gaulle-Adenauer PARIZ, 14. — Zvedelo se je, da se bo general de Gaulle sestal jutrj v Baden-Badenu s kanclerjem Adenauerjem. V poznejšem uradnem sporočilu predsedstva republike javljajo, da ta sestanek spada v okvir razgovorov, ki jih oba državnika imata redno, da bi razpravljala o vprašanjih skupnega interesa. V bonskih krogih menijo, da se bo ' razgovor med de Gaullom in Adenauerjem nanašal na vprašanje evropske politične integracije zlasti v zvezi s staro zamislijo de Gaulla (»Europe des patries*), medtem ko bo Adenauer baje načel vprašanje odnosov med Vzhodom in Zahodom spričo neuspeha dosedanjega sondi- nevi v pričakovanju nadalj- t ranja ameriške diplomacije njega razvoja. | glede Berlina*, ki ga je Ade- Začetek konference o K eni ji Kenjata zahteva neodvisnost še letos Angleška vlada je pripravila ustavo, ki podpira umetno razdeljenost dežele in privilegije evropskih priseljencev LONDON, 14. — Danes se je v Londonu začela pod predsedstvom ministra za kolonije Maudlinga konferenca, na kateri razpravljajo o novi ustavi za Kenijo. Na konferenci je udeleženih 65 delegatov političnih strank iz Kenije. Britanska vlada je že pripravila svoj načrt ustave, ki ustreza njenim interesom in interesom evropskih veleposestnikov v Keniji. Posamezni govorniki, ki so govorili na konferenci, so izrazili »bojazen majhnih plemen in evropske skupnosti v Keniji*. Predstavniki veleposestnikov so izražali bojazen pred razlastitvijo njihove zemlje in pred podržavljenjem. Britanska vlada hoče baje najprej določiti »preizkusno dobo*, preden prizna Keniji neodvisnost Toda stranka kenijskega voditelja- Joma Ke-njate, ki je najštevilnejša in najvplivnejša stranka Kenije, zahteva neodvisnost še pred koncem leta. Kenjata, ki je včeraj prišel v London, je nastopil proti britanskim načrtom, naj bi Kenija dobila federativno državno ureditev. Pripomnil je, da gre pri tej zahtevi za težnjo, da bi ohranili interese evropskih priseljencev. Za ta predlog se zavzemajo nekateri voditelji »Afriške demokratične zveze Kenije* (KADU) in tudi evropski priseljenci. Izjavil je tudi, da želi Kenija biti nevtralna in se ne misli navezati ne na Vzhod ne na Zahod. Kenija je tudi strateško politične važnosti za Veliko Britanijo. Na to ozemlje so premestili nekaj oporišč, ki so do proglasitve neodvisnosti Cipra bila na tem otoku. Kenija je najugodnejša točka za nadzorstvo nad Indijskim oceanom in Arabskim polotokom. Zato se bo Velika Britanija prav gotovo upirala, da bi Kenija dobila resnično ne-odvisnpst. Prav zato podpira in umetno ustvarja plemensko razcepljenost v Keniji, da bi vsilila svojo tezo o federaciji in ohranila privilegije evropskih priseljencev. nauer do sedaj podpiral, sedaj pa nima vanj več zaupanja in baje meni, da je stališče de Gaulla glede tega mnogo bolj realistično. ---«#--- R. Kennedy posreduje zaradi Zahodnega Iriana DŽAKARTA, 14. — Indonezijski zunanji minister Suban-drio je po svojem današnjem razgovoru z ameriškim pravosodnim ministrom Robertom Ker.nedyjem izjavil, da Indonezija in ZDA sodelujejo za rešitev spora okoli Zahodne Nove Gvineje. Predsednik Sukamo pa je izjavil časnikarjem: »V gospodu Kennedyju vidim človeka velike važnosti*. Dodal je, da se bodo sedanji razgovori, pri katerih sodelujeta poleg njega tudi zunanji minister Subandrio in predsednik vlade Džuanda, nadaljevali v nedeljo, ko se bo Robert Kennedy vrnil s potovanja na Javo in Bali. ---«»--- Pablo Picasso v španski vladi v izgnanstvu? PARIZ, 14. — V španskih republikanskih krogih v Pari-zu zatrjujejo, da bosta Pablo Picasso in Pablo Casals postala člana španske vlade v iz-gnanstvu. Nad milijon ljudj J« prisostvovalo v Parizu pogrebu osmih demonstrantov, ki Jih Je policija ubila med demonstracijami proti fašizmu 8. februarja. Pariz ni še videl tolikšno množice, ki je v več kilometrov dolgem sprevodu molče korakala za krstami osmih žrtev ..»""""»m«...................m.■■■.mm................um.... Danes zaključek pogajanj med predstavniki KD, PSDI in PRI Do sedaj so se sporazumeli o šolstvu električni industriji in kmetijstvu Danes je na vrsti deželna ureditev in «vse ostalo* - Predvidevajo, da bo dokončen sporazum dosežen že v zgodnjih popoldanskih urah - Longo: «Absurdno bi bilo zoperstaviti novi usmeritvi KD bolj ali manj socialističen programski blok* (Od našega dopisnika) RIM, 14. — S predstavniki KD, PSDI in PRI je Fan-fani danes nadaljeval posvetovanje glede programa nove vlade. Današnjega sestanka se je udeležil tudi prof Saraceno, ki je demokristja iški strokovnjak za vprašanja gospodarskega načrtovanja, predvsem pa tudi za vprašanja električne industrije. Glede tega vprašanja sta posegla v diskusijo tudi Tremelloni in La Malfa. Današnji sestanek je mo- ral biti izredno uspešen, ker predvidevajo le še en sestanek, jutri dopoldne, ki bo trajal do zaključka pogajanj (predvideno je namreč tudi «delovno kosilo«). Posvetovanje med predstavniki treh strank se je danes 'Končalo ob 22.30; vsi udeleženci so izrazili novinarjem svoj optimizem glede zaključka po. ga.ianj. Na vprašanje, ali gre vse v redu, je B’anfani dejal: «Vse v redu « Ali ste zaključili s proučevanjem vprašanj kmetijstva? Fanfani; «Da. Tu. di tu vse v redu.« Kaj boste delali jutri? Fanfani: ((Govorili bomo o deželah in o vsem ostalem.« Za kdaj je predviden zaključek pogajanj? Fanfani: «Morda že v prvih popoldanskih urah jutri.# Tempo pogajanj presega celo optimizem Fanfanija samega: 'ko so ob 20.45 prekinili sestanek za krajši čas in so novinarji vprašali Fanfanija, o čem so razpravljali na popoldanskem sestanku, je Fanfani dejal: »Zaključili smo vprašanje šole; sedaj bomo načeli vprašanje kmetijstva in menim, da nas bo to zadržalo do polnoči« Dejansko pa so končali še pred 22.30. Ko je Reale prihajal na popoldanski sestanek, so ga novinarji vprašali, kako se razvijajo pogajanja, jim je odgovoril: »Zdi se mi, da dobro. Vprašanja so zapletena in treba jih je poglobiti; menim pa, da jih bomo rešili na najboljši način*. Na vprašanje, ali so govorili o taktiki komunistov, je Reale dejal: »O tem vprašanju res ni treba govoriti, ker so komunisti v tem primeru izven diskusije. Razpravljamo o zavezništvu demokratičnih strank, ki računajo na podporo PSI, formuli, ki jo nameravajo uresničiti*. Na pripombo, da nekateri govore o vključevanju komunistov, je Reale dejal: »Ne vem v kakšnem smislu je moč govoriti o vključitvi K PL Iz vseh izjav in iz vsega tega, kar se dogaja, je očitno, da se KPI boji izolacije, ki izhaja iz tega položaja, pa naj ta njena zaskrbljenost izhaja iz potrebe same, da ne bi predhodno razočarala določenega pričakovanja, glede katerega KPI čuti. da je razširjeno med delavci, ali pa naj ta poskus vključitve iz-»haja iz potrebe, da se v de- mokratičnem javnem mnenju ustvari preplah s tem, da K Pl izraža neke vrste naklonjenost tej operaciji. Vse to, pa naj bodo razlogi za zadržanje komunistov kakršni koli, samo potrjuje nevarnost izolacije, ki jo KPI čuti, in demokratično dobro operacije, ki jo nameravamo izvršiti*. Jutri ob 10. uri se sestane vodstvo PSI. Centralni odbor KPI je da- nes zaključil diskusijo o poročilu Togliattija (ki se je odpovedal odgovoru, ker so se vsi diskutanti strinjali z njegovim poročilom) in soglasno odobril naslednjo resolucijo: »Potem ko sta centralni odbor in centralna kontrolna ■ komisija slišala poročilo tov. Palmira Togliattija o borbi za preobrat na levo v sedanjem italijanskem položaju, ga odobravata in opozarjata nanj vse strankine organizacije kot napotilo politične usmeritve in smernico, da bi se v vsej deželi začela široka diskusija in da bi razvili dejavnost stranke z namenom, da se pospeši in vodi gibanje in borbe delovnih množic vseh kategorij za dosego dejanskega preobrata na levo v politiki dežele*. Reso- iiiiiiiKiiiMHiiiimiiiiitiiiiiniiiitiiiiitiiijiiiimiuiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiimifiiiiiiuiiiiiiiiiimmmii Kennedyjevo izjave o sestanku na vrhu in jedrskih poskusih WASHINGTON, 14. — Ameriški predsednik Kennedy je izjavil na tiskovni konferenci, da se bodo po njegovem mnenju državni poglavarji udeležili konference na vrhu, če se bo ugotovilo, da so napredovali po poti dejanske razorožitve ob učinkovitih jamstvih za nadzorstvo. Dodal je, da bi bil osebno pripravljen iti na tak sestanek v 2enevo, če bo dokazano, da se bodo razgo. vori predstavnikov 18 držav pomikali v tej smeri. Zatem je predsednik izjavil, da ZDA ne bodo delale jedrskih poizkusov v atmosferi na Božičnih otokih pred začetkom ženevske konference, ki bo 14. marca. Na zadevno vprašanje je predsednik odgovoril, da se bodo ZDA odločile konec tega meseca, ali naj obnovijo jedrske poizkuse v atmosferi ali nej in sicer potem, ko bodo proučile, ali so ti poizkusi ((potrebni v interesu dežele«. Glede sestanka na vrhu je predsednik izjavil tudi, da konferenca na vrhu ni najboljši sedež za pogajanja, na katerih se govori tudi o podrobnostih. »Začeli bomo ple. zati na vrh, je dodal, šele po skrbni pripravi na nižjih ravneh.« Zatem je Kennedy izjavil, da bi bil zadovoljen, če bi se izpustitev pilota Powersa in ameriškega študenta Pryora »spremenila v pomemben znak napredovanja k popuščanju mednarodne napetosti«. Dodal je, da je Powers podal važne ,zjave in »prostovoljno sodeluje« z ameriškimi funkcionarji informacijske službe. Zatem je Kennedy izjavil, da bo Povvers pozneje lahko pričal pred kongresom, če bo ta želel, in bo lahko imel tudi tiskovno konferenco. Glede razorožitve je Kenne-dy izjavil, da bo pri vsakem sporazumu o razorožitvi morala biti udeležena tudi Kitajska, zato da bo sporazum lahko učinkovit, čeprav bo »vključitev te dežele v tak sporazum, ko bo prišel trenutek, lahko prinesla precejšnje težave*. O sklepu konference v Punta del Este glede izključitve Kube je Kennedy dejtil, da je velike važnosti. Povedal ,ie zatem, da so ZDA povečale svojo vojaško pomoč Južnemu Vietnamu. Glede Laosa je izrekel upanje, da bo dosežen sporazum med tremi tamkajšnjimi strujami. Dalje je Kennedy izrazil željo, naj bi Indija in Pakistan sprejela dobre usluge Eugena Blacka za rešitev spora o Kašmiru. Na vsak način bi bilo zelo nevarno če bi se pomoč, ki jo ZDA daiejo obema državama, uporabila v vojne namene. lucija hkrati nalaga parlamentarnim skupinam KPI v senatu in poslanski zbornici, naj •izrazijo in uveljavijo stališča stranke in temgljne zahteve pt> globoki gospodarski in po* litični obnovi v razpravi, ki se bo vršila, ko se bo nova vlada predstavila parlamentu*. V današnjo diskusijo j« posegel tudi Longo, ki je podčrtal, da se z levim centrom »odpira nova borbena pot ža ljudsko gibanje* in poudatil, da bi bilo »absurdno zoperstaviti novi: usmeritvi Krščanske demokracije več ali manj socialistični programski btpk*. •Vsakodnevna akcija delavskega razreda, demokratičnega gibanja in itali,lanske komuni, stične stranke* mora po mnenju Longa »pritiskati, da hi načeli in rešili vrsto temeljnih vprašanj, kot: 1. konec vsake politične diskriminacije; 2. spoštovanje in okrepitev svobode in demokratičnih institucij; 3. popolno uveljavljenje ustave na gospodarskem, socialnem in političnem področju; 4 udelelba množi«, prek njihovih demokratičnih organizmov, v demokratičnih institucijah in pri začrtpnju in uresničenju politike obnove; 5.' ušthnovitev novih oblik in demokratičnih institucij; da- bi ' bili kos potrebam dežele«. Giancarlo Pajetta je nakazal »tri neločljive momente akcije KPI in ljudeklh množic*; 1. .program, 2. politični preobrat Stvarne obnove in 3. pkcijo, ki ima za osnovo najširšo enotnost političnih sil. Npvella pa je dejal mod drugim: »Ne bojimo se niti 'vsrkanja' naših zahtev niti sindikalne udeležbe pri načrtovanju gospodarske politike (ki smo jo vedno zahtevali) pod pogojem, da se ta udeležba vrši na osnovi avtonomije vseh sindikatov nasproti vladi, strankam in seveda kapitalistom*. Agostino NoveHa je zaključil: »Na kongresu v Neaplju so predlagali sindikalno enotnost, ki bi šla na škodo in izolirala komunisllč* no strujo; ne bojimo se ta organske enotnosti, ampak si želimo premostitev vsakega razcepa v sindikalni organizaciji in borbi*. a. r. Trije vojaki so se smrtno ponesrečili VIDEM, 14. — Poloklopno vojaško vozilo je lz neznanik vzrokov blizu Spilimberga za* vozilo s ceste ter padlo kakik 15 m daleč. Trije vojaki aa pri tem izgubili življenje, pet |pa jih je bilo ranjenih. Svetovni trgi v januarju 1962 r: ji I i m P B:W|‘ jPfvi mesec noveGa leta izkazuje ustaljeno konjunkturo svetovnih trgov, s kakrino se je zaključilo minulo leto. Tržna ustaljenost je predvsem zasluga ponudnikov, ki ni*o kazali prevelike nestrpnosti pri svojih ponudbah. Kmetijski pridelki so pretrpeli neznatne sezonske pogojene1 zgube na ceni, z izjemo nerafiniranega sladkorja, katerega notacije so se približale rekordni najnižji ravni. Pri skrčenju poslovnega prometa imajo znatni delež britanski deflacijski ukrepi in plačilne težave Japonske. V bližnji prihodnosti se pričakuje poživitev mednarodnih trgov spričo dejstva, da so surovinske zaloge pri potrošnikih dokaj majhne. Ameriški kmetijski program predvideva drastično zmanj-pridelovanja pšenice. letih naj bi se likvi-vst sedanji presežki s bi bila subvencijska znižana na polovico, pa bi se dalje povečal Na chikaškem trgu so ^Jugoslavija, Iz-nbija. Farmarji rili z večjo ponud-v zvezi z drugimi činitelji pritisni-acije Kanada je za tavila prodajo na fidit, za katero se je zani-Ulla tudi CSSR. Avstralski vok je na rekordni višini, me pšenice so se zvišale edvsem zaradi velikih ki-aupov, kar povzročitev kruha v Veli-Pod vplivom niz-rancoske pšenice se teku izvajanja bru-skih sporazumov glede e-kmetijske politike po-riiti žito v državah Skup-evropakega trga. Pri-mesec se sestane 30 so članice Medna-Jnega sporazuma o pšeni-cij' da bi se dogovorili o obnovitvi tega sporazuma, katerega veljavnost poteče konec jifflja letos. Kanada predlaga ceno 200 do 210 c, države Skupnega evropskega trga pa 235 c za bušel. Svetovne no-tgpije koruze so popustile pod pritiskom večjih prodaj Družbe z* ^lagovni promet. KazaaoVifrtje cen kave se je ustavilo in nastopilo je rahlo zboljšanje. Sporazum o izvan|M| kvotah, ki so jih dollLilj na zadnjem sestanku v VvOThfigtdnu, je preprečil nadaljnji padec cen. Nihanje notacij se giblje v zmernih rtkjjjdnih. Promet je omejen preVkrgenz na terminsko poslovanje. Brazilija namerava u-stanovlfi prehodna skladišča kave tudi y Neaplju in Genovi po vzorcu sedanjega skladišča v Trstu. Gana je u-stavila nadaljnje prodaje ka-kaa, dokler se cene ne zboljšajo. Večje količine dobro fermentiranega blaga so bile piodane v Vzhodno Evropo po 200 £ za t. V Londonu notira afriški kakao 166 sh cwt, v New Yorku prompt-no blago. Accra 22,04 c, Ba-hia 21,78 c za ib, Izvoz sladkorja ni več vezan na izvozne kvote po mednarodnem sporazumu. Cene so zato v stalnem nazadovanju, čeprav svetovne rezerve ne znašajo več kot 3% do 4% svetovne potrošnje, Na licitaciji je bil brazilski nerafinirani sladkor prodan po 2,10 c za lb, fob. Nadaljnje ponudbe povpraševalcev po 1,90 c so bile zavrnjene. Madžarska je prodala portugalski slad-kftr po 16 £ za t, fob, kar je pod sedanjo že tako nizko svetovno ceno. Tudi London zaznamuje znaten padec notacij nerafiniranega sladkorja za 20 £ za t. Mednarodni trg rastlinskih maščob je mrtev. Zaključkov ni, zato so cene bolj nominalne. Družba za blagovni piomet je pričela prodajati filipinsko kopro, ne da bi vzbudila večje zanimanje kupcev. Tudi cenejše ponudbe malajskega in cejlonskega kokosovega olja so ostale Vez odziva. Zahodnoevropski uvozni trgi jajc so nezadostno založeni in redna preskrba je v zadregi. Cene so se dvignile, vendar menijo, da je podražitev samo prehodnega pomena. Danska cena za zahodno-nemski trg za vrsto B se je dvignila nad 600 J za t, fran-ko meja. Ameriški bombaž je zopet uvrščen v vladni lombardni program. V teku so prizadevanja, da bi v okviru novega kmetijskega programa zvišali pridelek bombaža s tem, da bi ameriška tekstilna industrija prejemala po lb 1 c subvencije. Zanimanje je o. aredotočeno na bližnje termine. Egipt je dovolil uvoz ktatkovlaknastega bombaža za predelavo v cenejše tkanine. Turške zaloge bombaža naglo upadajo. V Ženevi se" ja sestala Mednarodna konferenca 16 držav, ki se bo ukvarjala s problemom povečanja trgovine z bombaž, nimi tkaninami. Čezmorske Oot»c«e •♦>!»<• čvrste. Vse ponudene kftlicine na avkcijah so prodane. Južnoameriški prodajalci ne kažejo, vo-Ige, da bi znižali cene ter se gako približali notacijam pov-praševalcev. Kljub znatnemu povpraševanju se ne predvideva bistveno povečanje cen. Cene jut« se oslabele. Poja- vile so se znatnejše količine surove jute, toda njihova kakovost ne ustreza. Dobave jutinega prediva so zakasnele zaradi mezdnega spora v britanskih tovarnah. Zasebni izvozniki nudijo surovo juto pod pakistansko minimalno ceno. Vrsta Mili Firsts notira 150 £ za dt cif evropske luke. Glavni činitelj v mednarodni trgovini ssurovimi kožami je bistveno povečanje japonskega uvoza. Povpraševanje je zadovoljivo. Argentinski zakol je večji, toda še vedno pod normalo. Severnoameriški trgi ugodno poslujejo, vendar se je cena za težke kože znižala 1 c po lb. Prodajalci na splošno pričakujejo porast cen. Na afriških in avstralo-azijskih trgih vlada neenotna usmerjenost. Francija je ukinila količinske omejitve izvoza kož na Skupni evropski trg, ki se je zavezal, da teh kož ne bo reeksportiral. Mednarodni trg prirodnega kavčuka je neustaljen. Občuti se porast proizvodnje sintetičnega materiala in prodaja iz ameriških in britanskih strateških zalog. Kolikor razvoj dogodkov v Indoneziji vpliva neugodno, so ugodnejše vesti iz Laosa prispevale k zboljšanju tržnega položaja. Pojavilo se je tudi sovjetsko nakupno zanimanje. London išče predvsem prometno blago, medtem ko je prenehalo zanimanje ameriških uvoznikov. Izvoz ameriškega, poljskega in avstralskega premoga se je nekoliko skrčil, medtem ko še vedno primanjkuje določenih vrst britanskega premoga. Napovedujejo, da se bo angleški premog v kratkem podražil do 3 odst. Najcenejši je še vedno ameriški premog, ki notira $ 9,60 fob oziroma $ 12,70 za t, cif evropske luke. Pred tremi leti je cif cena znašala $ 21 do 26. Avstrijski uvozniki so ustanovili enotno uvozno organizacijo. Znaki kažejo, da se bo sovjetska konkurenca razširila od surovega petroleja tudi na njegove derivate. U-speh ji zagotavlja naftovod v Srednjo Evropo, kjer nameravajo zgraditi nove rafinerije. Cena petrolejskih derivatov iz golfskih trgov so se povečale za 0,2 c po galoni. Splošni položaj na mednarodnem trgu Se ugodno presoja spričo stalno naraščajoče potrebe. Konjunktura na izvoznem trgu železa in jeMa se je pričela rahlo zboljševati, toda bolj v ameriški in britanski jeklarski industriji. Dotok naročil je zadovoljiv, zaloge pločevine so neznatne, a cene so se rahlo dvignile. Nov cenik bruseljske konvencije izkazuje za 1 $ po zvišane notacije za veljano železo, med njimi za be- tonsko jeklo, valjano žico in fino pločevino, Ameriške jeklarne so zaposlene z nad 75 odst. izrabo polne zmogljivosti, ker ustvarjajo zaloge v pričakovanju morebitne ustavitve dela po obnovitvi kolektivne pogodbe junija. Iz -Goe so zopet pričeli izvažati železovo rudo predvsem na Japonsko. Tudi kanadska železova ruda, namenjena evropskemu uvozu, se bo podražila. Določene so kvote za brezcarinski uvoz barvastih kovin v države Skupnega evropskega trga. Tržna tendenca je neenotna, za baker u-godnejša kot za svinec in cink. Za baker vlada precejšnje povpraševanje ameriških potrošnikov. Londonske zaloge so se znižale in cena se je rahlo popravila. Tudi sami večji proizvajalci posegajo v oblikovanje cen z lastnimi nakupi oziroma o-mejevanjem ponudbe. Belgijska cena za baker iz Ka-tange se je povečala na 32,25 bfr po kg. Ameriška cena je 29,5 c za lb. Pri u-voznih cenah za suinec in cink verjetno ne bi prišlo do večjih sprememb. Izvozna cena ivinca je najnižja v zadnjih petnajstih letih. Zaloge so narasle. Cink je pod pritiskom novih sovjetskih ponudb. Marca se sestane mednarodna študijska skupina, vendar ni pričakovati, da bi se sedanja konjunktura zaradi njenih sklepov bistveno spremenila. Cene aluminija in aluminijeve pločevine britanske proizvodnje so za večje količine znižane, za manjše pa zvišane. Londonska cena živega srebra se rahlo popravlja zaradi večjega odpora prodajalcev proti nizkim ponudbam povpraševalcev. Italijanski in španski proizvajalci držijo ceno 62 £ za jeklenko. Zboljšanje londonskih cen do sedaj še ni vplivalo na ameriški trg. Na trgu brodarin je opažena povečana živahnost. Povečali so se prevozi premoga in starega železa. V teku so večji pomorski prevozi umetnih gnojil iz zahodnoevropskih pristanišč na Daljni vzhod. Za prevoz žita in sladkorja pa je proti koncu meseca povpraševanje po ladijskem prostoru oslabelo. Tudi tankerski promet petroleja se je povečal. Mednarodna pozicija ameriškega dolarja in angleškega funta je trdna. Tečaj nemške marke je ostal nespremenjen kljub stalnemu in znatnemu odtekanju deviznih rezerv v zvezi z mednarodnimi plačili v začetku leta. Pri drugih zahodnoevropskih devizah ni sprememb, razen učvrstitve tečaja švedske krone. Ne veruje se mnogo v uradni demanti, da argentinski pezo ne bo razvrednoten. mmmmmm V Turinu Je neki avto zavozil na pločnik nato pa kar v neko restavracijo. Seveda Je prej razbil šipe, poškodoval pa je neko osebo. Vozaču se ni pripetilo nič Spet potres v Čilu WESTON (ZDA), 14. — Se-izmografski inštitut na vseučilišču v Bostonu je registriral davi močan potres na razdalji približno 9.000 km južno od Bostona. Središče potresa bi moglo biti okoli 300 km južno od Santiaga v Čilu. Potres sta ugotovila ter prav tako postavila njegov epicenter v Čile tudi Ben-dandijev inštitut ter Xime-niaijski observatorij v Firencah. Iz Čila pa so že prispele vesti, ki potrjujejo, da so v južnem Čilu občutili močne potresne sunke, in sicer približno prav tam, kjer je maja 1860 potres povzročil tako silno razdejanje. Sunke so čutili med 7.45 in 9.50. Najmočnejši sunki so bili v San Fer-nandu (160 km od Santiaga), Valdiviji, Temicu, Loncocheu, Victoriji in Los Angelesu, Domnevajo, da je epicenter potresa v Conceptionu, 500 km južno od Santiaga, ali pa na otoku Santa Maria, s katerim pa so zveze pretrgane. V San- •iiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiMtmiiiiiiiiiiiii Polagoma začenja postajati stvar neresna Še osmič odložen polet Johnna Glenna v vesolje Izstrelitev so zopet odsvetovale vremenske razmere, ki zlasti na tistih področjih, kjer bi morala Glennova kabina pristati, niso bile najbolj ugodne - Vse skupaj pa mora predstavljati za Glenna že pravo trpinčenje Staroegiptovska Kleopatra prodira pokr ival tudi v modo ženskih JOHN GLENN CAiPE CANAVBRAL, 14. — Štetje narobe v zvezi z izstrelitvijo polkovnika Johna Glenna na krožno pot okoli Zemlje je bilo prekinjeno in ob 8. uri po srednjeevropskem času je glasnik »načrta Mercu^« na tiskovni konferenci izjavil, da je vodja tega poizkusa Walter Williams sklenil, da se poizkus odloži za štiriindvajset ur zaradi »neprimernega« vremena. Prva izjava se je omejevala na to, da je poizkus «odložen za najmanj 24 ur zaradi neprimernih meteoroloških razmer«. Ta izjava je prišla, preden se je začelo zadnje »štetje narobe«, ki bi moralo trajati šest ur. V nadaljnjem razvoju je glasnik «načrta Mercury» ponovno zatrdil, da je bila odložitev sklenjena zaradi vremenskih razmer in da »ni prišlo do nobene druge motnje« v vsem zapletenem mehanizmu rakete in vsemirske celice. To je že osma odložitev poizkusa, kajti prvi datum izstrelitve polkovnika Glenna na krožno pot okoli Zemlje je bil določen za 20. december lanskega leta. Naknadno so dodali, da bi se «štetje narobe«, ki so ga prekinili, ko je bil poizkus odložen, moglo začeti tam, kjer je bilo prekinjeno in zato, da bo poizkus, kolikor bodo vremenske razmere dopuščale, izvršen jutri med 13.30 in 18.30 po srednjeevropskem času. Pozneje je bilo izdano uradno poročilo NASA, iz katerega razbiramo sledeče: »Meteorološke napovedi za predvideno uro (sreda, 14. februarja 7.30) so sledeče: področje izstrelitve: redki oblaki, pri tleh gosta megla in spreminjajoč se lahen veter. Megla bi se mo- gla razpršiti proti sredi dopoldneva. Od Cape Canavera-la do Bermud: nebo deloma oblačno, veter zmeren, podobno morje. Od Bermud do sredine Atlantika: viharno vreme, morje razburkano, v posameznih krajih močan veter. Področje, kjer bi morala biti vsemirska kabina ujeta: po enem obratu: pretežno oblačno, valovi, veter in morje srednje razgibani. Po drugi krožni poti: delno oblačno, hladen veter, morje srednje razgibano. Po tretji krožni poti: delno oblačno, lahek veter, morje nekoliko razburkano.« Uradno poročilo nadaljuje: »Meteorološki podatki, ki temeljijo na predvidevanjih in na poročilih z ladij, ki se nahajajo na področjih, kjer bi morala vsemirska celica bili ujeta, se smatrajo za nezadovoljive. Direktor načrta «Mer-cury» Walter Williams je ukazal odložitev poizkusa za najmanj 24 ur. Vremenske napovedi za prihodnjih 24 ur se ocenjujejo kot «blizu zadovoljivih razmer« za področje Ka. narskih otokov. Področje nizkega zračnega pritiska sredi Atlantika bo povzročilo verjetno neprestano oblačno nebo, morje bo zmerno vzvalovano, vetrovi prav tako zmerni.« Defiriitivno odločitev bo NA SA sprejela šele opolnoči (ob 6 zjutraj po srednjeevropskem času). Vreme na področju, kjer bi moral Glenn eventualno pristati po prvem krogu okrog Zemlje, pa je še vedno dokaj slabo. Ker se «štetje narobe« ni začelo v svoji zadnji in končni fazi, so polkovniku Glennu dovolili, da je ostal v svojem stanovanju še do tedaj, dokler ni bil ves poizkus odložen. Hkrati pa, ker cisterne za gorivo v raketi še niso bile napolnjene, jih ne bo treba ponovno čistiti in se bo »štetje narobe« lahko začelo brez odlašanja od tam, kjer so ga davi prekinili. Neki glasnik «načrta Mer-cury» je izjavil, da če bo to potrebno, se bo »štetje narobe« lahko ponovno začelo tam, kjer se je končalo davi, in sicer v začetku zaključne faze v prihodnjih štirih ali petih dneh. Toda ta rok se ne bo mogel podaljšati, kajti 24 ladij, ki so razvrščene na raznih področjih, bi ne moglo ostati dlje na morju, ne da bi bile medtem ponovno oskrb-ljene. Isti glasnik je dodal, da ljo polkovnik Glenn po vsej verjetnosti danes podvržen novi vrsti podrobnih zdravniških pregledov. (Revež bo najbrž teh pre- de ali ni ponarejen Rembrandt v Stuttgartu? STUTTGART, 13. — Ravnateljstvo državne galerije v Stuttgartu zatrjuje, da je Rmebrnadtov avtoportret, katerega je za galerijo kupila vlada dežele Baden-Wuer-temberg, originalen. Vsa ugotavljanja, katerim je bil podvržen, naj bi namreč dokazovala, da gre za sliko iz 17. stoletja. Vodstvo galerije je tudi sporočilo, da bo kljub temu, da je prepričano v originalnost slike, dalo sliko ponovno pregledati znanemu inštitutu Coremans v Bruslju. Po časopisnih vesteh naj bi profesor Pupvelde iz Bruslja, ki je sliko pregledal že leta 1936 v nekem gradu na Majorci, izjavil: • Že na prvi pogled smo opazili, da nikakor ni mogoče govoriti o Rembrandtu. Naslednja raziskovanja so dokazala točnost naše ugotovitve. Takrat sem imel vtis, da gre za kopijo, ki naj bi bila napravljena v 17. ali 18. stoletju in ki je bila poz-neja še naknadno korigirana. Sedanji direktor inštituta za zgodovinsko-umetniško dokumentacijo v Haagu dr. Gerson pa je izjavil: «Imel sem za svojo dolžnost opozoriti tako kupca kot p ro-dajalcat londonskega trgovca Speelmana o vsem, kar sem utegnil zvedeti o zgodovini tega dela-. Tudi balet iz Skoplja bo gostova] v Italiji Konec tega meseca bo gostoval v Italiji balet iz Skoplja. Imel bo več nastopov. V Cagliariju na Sardiniji bo balet sodeloval pri dveh predstavah opere eOrfe j«, nato pa bo imel še dve samostojni baletski predstavi. Ta balet gostuje to pot prvič v Italiji. Zagrebško dramsko kazali-šte pa bo 27. in 28. aprila •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirtiiiiiiii gledoti kar potreben, saj je čudno, če se mu še ni zmešalo po tolikih napovedih za polet in po prav tolikih odložitvah). ----«»--- Eksplozija kotla s hudimi posledicami FIRENZE, 14. — Kotel ogre-valne naprave v neki moderni sedemnadstropni stavbi na Ul. F. Baracca je eksplodiral. Zaradi tega so se deloma zrušila tla neke trgovine nad kletjo, kjer se je nahajal ko- tel. Izpod ruševin so gasilci potegnili truplo 46-letnega Gi-gija Rocchicciolija ter 7-letne-ga Antonia Luchija. Ta je sin vratarja Otella Luchija, ki je bil pri nesreči hudo ranjen. Njegovo stanje se je pozneje v bolnišnice še poslabšalo. ----------------«»---- ŽENEVA, 14. — Snežni plaz je zasul najmanj sedem oseb, med katerimi so bili štirje o-troci. Kakih 40 oseb išče pod snegom pokopane. Pripeljali so tudi štiri pse, ki so posebej naučeni za iskanje pod plazovi. hnjigc vv, tjlpiinll&CG AAA/ yltihl>tš ^ blihu'ihtvt* Zima še traja celo na jugu llal mrzlega vremena v Italiji in Jugoslaviji Tudi v raznih drugih delih Evrope zelo slabo vreme ifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiitiniiiiiiiiiuiiuimiiiimiiiHiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHniniiiiii Električni tok je ubil pet oseb LEGNANO, 14. — V Senagu je električni tok ubil dva delavca, tretjega pa močno poškodoval. Ko je 33-letni Ženo Minarelli pomikal avtomobilski žerjav, nazaj, je ročica žerjava zadela v napeljavo visoke napetosti. Tok je dobil po žerjavu kontakt z zemljo ter je oplazil dva delavca, ki sta se nahajala v bližini. Enega je tok takoj ubil, drugi pa je umrl med prevozom v bolnišnico. Žerjavu se nihče ni mogel približati, dokler niso telefonsko obvestili električne centrale, ki je prekinila tok. Tedaj so lahko pomagali Mi-narelliju, ki se je rešil smrti, ker je bila kabina deloma izolirana. MESSINA, 14. — Maria Scaldata je bila že nekaj let vdova; mož ji je umrl pri neki nesreči na delu. Njena 17-letna hčerka Francesca pa bi »e morala v kratkem po- ročiti z nekim poštnotelegraf-skim uslužbencem. Bila je pravkar z materjo pri šivilji, kjer si je pomerila poročno obleko. Ko pa sta stopili iz hiše, sta v temi zadeli ob pretrgano žico visoke napetosti. Zenski, ki sta se držali pod roko, sta se zgrudili. Utegnili sta še samo zakričati, kar je privabilo sina oziroma brata, 20-letnega Santa. Ta je hotel ženskama pomagati, toda komaj se ju je dotaknil, je tok ubil tudi njega. Vtem so prišli še drugi ljudje, ki so uvideli nevarnost ter preprečili, da hi še edina preostala, 14-letna Angelina objela matere ter sestre in brata; tako so jo rešili smrti. Občinski svet v Miiazzu je pravkar imel sejo. Ko se je zvedelo za nesrečo, so sejo prekinili ter vsi odšli na kraj nesreče. Preiekt iz Messine pa j<> takoj ukronil potrebno *a pomoč sama. deklici, ki je ostala Kemično «prcpariran» pilot Powers? VVASHINGTON, 14. — Med zasliševanji, katerim je trenutno podvržen 'ameriški pilot Francis Powers po funkcionarjih «CIA» v zvezi s sestrelitvijo letala «U-2», je Po-wers baje povedal, da je njegovo letalo imelo mehanično okvaro, preden so ga Sovjeti nad Sverdlovskom sestrelili. To je povedal televizijski komentator družbe »National Broadcasting Company» David Brinkley, ne da bi povedal od kod je to vest zvedel. Po-vvers je po trditvah Brinkle-ya svojim zasliševalcem pove dal, da ga je neka okvara na njegovem letalu prisilila, da je prišel z letalom na višino, do koder seže sovjetsko protiletalsko topništvo. Komentator ni vedel povedati, na kakšni višini je bilo letalo «U-2» zadeto. Komentator Brinkley je povrh zatrdil, da je Powers povedal, da je bil tri mesece pred procesom popolnoma izo. liran in da je bil s pomočjo posebnih kemičnih preparatov podvržen »psihološkim pripravam*. ----«»--- Velik požar v «Magneti Marelli» MILAN, 14. — Za 700 milijonov škode je povzročil nenaden požar v oddelku *N» tovarne »Magneti Marelli* v rajonu Crescenzago. To je oddelek, kjer montirajo televizijske aparate, RIM, 14. — Na področju Monte Mario je začelo snežiti, vendar sneg takoj kopni. V drugih delih mesta pa vlada oster mraz, vendar ne sneži. Ponoči je nad prestolnico divjala nevihta, ki je zrušila mnoge reklamne deske in tudi polomila kako drevo. Od sinoči se nad vso Italijo opaža poslabšanje vremena s snežnimi nevihtami in vetrom. V Turinu je začelo pihati včeraj popoldne. V Genovi so minulo noč imeli močan veter in so morali zaradi tega ladje v pristanišču krepkeje privezati. V Varazze je vso noč divjal močan, skoraj ciklonski veter, ki je rušil dimnike in televizijske antene. V Alassiu je veter izrul drog električnega voda, z gora pa se je zrušilo nekaj skal na cesto Aurelio, in sicer v krajih Capomele in Capo Santacroce. Proti ju-tru se je vreme poleglo, vendar se promet počasneje odvija. Na otoku Elbi je vso noč pihal močan veter. Morje je bilo močno razburkano in ladja »Linče« (2000 t), ki je bila privezana nekoliko izven pristanišča, se je odtrgala in nasedla na področju Schiop-parello. Na kraj je odšel takoj vlačilec, da bi ladjo rešil. V Grossetu in na vsem okoliškem področju Amiala je divjal snežni vihar. Promet je možen edinole z verigami. Na gori Amiata je zapadlo 80 cm snega. Nevihta, ki je začela včeraj zvečer divjati po Padski nižini, je trajala vso noč, pri čemer je veter dosegel včasih hitrost 70 km na uro. Marsikje je veter podrl drevesa, ki so potem na cestah povzročila zastoj v prometu. Na letališčih Linate in Malpensa so morali privezati letala, ki so bila na prostem. Tudi na ligurski obali je pihal zelo močan veter s sunki do 100 km na uro. Sneg, ki je na debelo prekril višje predele v Apeninih, je padal tudi v nižinah. Tudi Vezuv je pobelil sneg, medtem ko je z dežjem pomešan sneg padal celo v Neaplju. Slabo vreme sega tudi na Sicilijo. Vremenske razmere so krive tudi nekaterih smrtnih nesreč. V Lndivecchiu se je neka 32-letna ženska peljala z motorjem, pa jo je nenadni sunek vetra zagnal proti nekemu drugemu vozilu; pri tem je padla in si prebila lobanjo, tako da je po nekaj urah umrla. V Anconi pa je močan 1 val zagnal nekega ribiča z * ladje v morje, kjer je izginil. Meteorološki urad aeronavtike napoveduje, da se bo središče sedanjih vremenskih mo-tenj premaknilo na Balkan, medtem ko se bodo v Italiji te motnje v prihodnjih 48 urah le še deloma čutile v južnih in jadranskih predelih. BEOGRAD, 14. — Nov val slabega vremena s snežnimi meteži divja po vsej Jugoslaviji, Najbolj pa so prizadete Eosna, Srbija in Podonavje. V Dalmaciji je burja pihala s hitrostjo 140 km na uro ter prekinila pomorske zveze. Posebno huda je burja med otokom Bračem in Splitom. V Sarajevu je pol metra snega in mnogi kraji so že od davi izolirani. Z Livmom pa so pretrgane 'zveze zaradi plazov. V srednji Srbiji so nastopile prve poplave. Reka Jaseni-cu je preplavila cesto, ki vodi iz Beograda v Kragujevac. Vode ;•3 tu čez meter. Promet po železnici se razvija z znatnimi zamudami. To je že druga snežna nevih. ta nad Jugoslavijo v mesecu februarju. Prejšnji snežni me-leži so trajali nepretrgoma pet dni ter nanosili v Beogradu do meter in pol snega. PARIZ, 14. — Po skoraj vsej Franciji traja še naprej grdo vreme. Veter, ki je v noči od ponedeljka na torek mno-gokje divjal s hitrostjo do 130 km na uro, noče prenehati in ga zlasti čuti atlantska obala. V mnogih predelih, zlasti okrog Lilla, je pravo tropsko deževje, ki je že gostovalo v Parizu v okvir u šestega festivala gledališča narodov. (Zmajeva nagrada« za Ivana Laliča Matica srbska, ki ima sedež v Novem Sadu, je podelila «Zmajev0 nagrado» književniku Ivanu Laliču iz Beograda za pesniško zbirko »Vreme, vatre, vetrovi*. IVAN LALIC Nagrado v znesku 300.000 din bodo Laliču izročili 1®; februarja na svečani seji Matice srbske. Lalič, pesnik mlajše generacije — rodil se je 1931 — je doslej izdal pet zelo zapaženih zbirk. ?‘a «Meliso» je že l 1950 prejel nagrado «Tribune mladih» v Novem Sadu. Zampa pri tretjem filmu svoje trilogije 2e nekaj časa je Lv‘01 Zampa na delu pri tretje”! filmu trilogije, ki jo je prl' čel l. 1948 s filmom .Težka leta» ter 1. 1953 nadaljeval s filmom »Lahka leta-. Tretji film •Vpijoča leta» l An-ni ruggenti) gre časovno ' u. v celico skupaj s tremi d. „ gjmi južnimi Tirolci, ki s° J piepeljali v zapore v ViceIi :ti sicer z Jcsefom Metterh0 iijm, Paulom Michlerom okl|cU n era: ho so poplave povzročile nad pet milijonov dolarjev (3 milijarde lir) škode. Državne oblasti so prosile za pomoč zvezno vlado. 2elezniška proga »Southern Pacific« je v dolžini več kilometrov pod vodo. V Severni Nevadi so se razmere sinoči poslabšale. Vodovje je prekinilo trailskonti-nentalno avtomobilsko cesto na dveh mestih. zapora pa meni, da, ®pp.rvll Scherrer vrača hrano, uZ! dal hrane treh zapornih to rišev. Poleg tega so mu b pred dvema dnevoma Posplfl zavoj, ki ;e vseboval Pre^VS^,u prehrambeno blago in ki je bij P° pregledu izročen-Južnotirolski mladenič je čel gladovno stavko iz Pr°,j sta, ker meni, da je v zap -■ prebiti čas predlog glede to, kar mu očitajo. Slika iz filma «Vpijoča leta«, ki ga pripravlja Luigi Zampa. Na slik; sta v ospredju Cervi ter Michele Mercier PRIMORSKI dnevnik pllllllllllf preizkuša svoje posebno v ročni pogon s pomočjo vrv | ČETRTKOVA ČRTICA I PRIJETEN POGOVOR Žarko /»eten | QR KOSILU Pravijo, da je življenjski Mandard v Ameriki zelo vi-5°k. Povprečen Američan se Najmanj trikrat poroči in arav tolikokrat loči, preden aa smrt enkrat za vselej ne ?rtreši skušnjav. Američan-*e so v nekoliko slabšem Položaju, ker so njihovim 'Oožem na razpolago tudi u-v°žene lepotice, ki so cari-ne proste, kot pri nas zob-Pe ščetke. V prid močnejšemu spo-u je tudi dejstvo, da izvoz boških iz Amerike v tuji-j10 daleč presega uvoz. Vrh 'e*a izvažajo predvsem mla-moške, ki so godni za Posteljo in za puško. Menda pridejo na sleherno ameriško gospodinjstvo *r'je radijski sprejemniki, Pva televizorja, poldrugi av-otnobil, en mladinski pre-st°Pnik in hladilnik. Niso mi dostopni ustrezni "Mistični podatki za Ljubno, ampak kar zadeva "■jateljice in znamke moje er|e, lahko mirno zapišem, a so že zdavnaj dosegle in Mo presegle raven ameri-keKa standarda. zatrje-8niu moje žene ni med nji-1 niti ene, ki ne bi imela Momobila, televizorja in ^ Mlilnika. O njihovih poro-an in razporokah poprej Menjeni izvoz informacij °lii, ker ve, da sem po na-*v* zelo dojemljiv za tuje, 9sti slabe vplive. j, 2a bralce, ki ne znajo bra- bled vrsticami še nasled-Pojasnilo: ^fi nas doma nimamo ne . ‘»mobila ne televizorja. »mo pa hladilnik, ki je 1 P'.miv zgolj v vročih po-^ n'h mesecih, pa še to sa-c? Prve dni poletnih mese-ko imamo kaj za hla- t.^vt°mobil in televizor za o/ -1*10 od hladilnika nis*a fa^lsna od sprememb letnih tii.°V 'n v tem ie ena izmed odlik. SevedH. teh dje Po mnenju moje že-va nib koliko. Na primer, če zmanjka denarja za Hj c'.n, je avtomobil tudi v j8rui°čem stanju pred hišo benV°ren dokaz vaše druž-l8 veljave. Takisto velja tst ^e*ev'zijsko anteno, ki H*ne na strehi, četudi vam 'len 3 e*ektrarna, zavoljo k, Paravnanih računov, od-kE?1 . električni tok. Mimo je lahko avtomobil iz-H, Postranskega zaslužka, l, Pa znano, da bi kdorkoli«3?'112'* kak dinar s hla-ie '*otn' Neki moj znanec >^d leti, ko so bili tele- Prava redkost, za-c(t 1 Pa kupe denarja in si-privatnimi televizij- • šiiti, kot vozač avtobusa?« «Oh, oče, ti si tako staromoden.« (oMeni pa se zdi prav, da se dekle nauči šofirati. Slej ko prej bomo tudi mi kupili Fičota ali vsaj Spačka, kaj praviš?« Molče sem brisal s kru-hom sok od pečenke na krožniku. Hotel sem preslišati ženino provokacijo. «Fičota,» je odrezala moja hčerka. »Plavega Fičota, ki se bo ujemal z mojim novim kostimom.« «Spačka,» je odgovorila moja žena. »Kupili bomo sivega Spačka in sicer zato, ker porabi malo goriva, ker ima imenitno fedracijo in ker imam jaz siv športni površnik.« ((Fičota!» ((Spačka!« «Fičota!» »Spačka!« «Plavega Fičota!« ((Sivega Spačka!« «Oče, kaj ti misliš?« «Janez!» Nisem mogel odgovoriti, kajti usta sem imel polna sirovega zavitka. A priznati moram, da mi ni prav nič teknil, čeprav je sicer sirov zavitek moja najljubša jed. Milva: ie Dr odrla? 1 RAZLIKE MED «LATINSK0» IN GERMANSKO MISELNOSTJO | Stara švicarska nevtralnost bi znala priti v resno krizo Kako sprejemajo odnose s Vzhodom v «francoskih» in kako v «nemških» kantonih • Nazadnjaštvo nemško govorečih študentov Sledeč zgledu ostalih zahodnoevropskih držav, je tudi Švica v zadnjih letih okrepila odnose s Sovjetsko zvezo in razširila z njo trgovsko izmenjavo, pa tudi kulturne stike, slednje celo brez posebnega sporazuma. Toda vtem ko so v francosko govorečih predelih Švice dogod ki, kot so koncerti, športne prireditve in filmi «made in ZSSR«, običajna stvar, (pa čeprav še vedno le kapljica v oceanu v primerjavi s «qua-lite Suisse« ali «made USA«) in ni še nikomur padlo v glavo, da bi se nad tem zgražal, ni v nemško govorečih kantonih o čem podobnem niti slišati. Nasprotno, branijo se jih in večkrat pride zaradi te-ga do pravih pravcatih mcchartystičnih izpadov. Za radi široke samouprave, ki jo uživajo kantoni, se pogosto zgodi, da krajevne policijske oblasti prepovejo na pr. koncert slavnega ruskega glasbenika ali predvajanje so vjetskega umetniškega filma, ker da to služi širjenju ko-munističnih idej. .........................................................................H....I....(HI...................................................milMllllllll.......................................................................................... "hV ............. ((. .1 Predstavami, za katere v Pr°dajal sosedom dra-vi?ii Mopnice. Odkar so tele-lttJske antene zrasle po «dka ^ ko Sobe po dežju in Vljj?r So začeli pobirati tele-tsr slt0 naročnino, mu je si-jp v odklenkaio. A hišo si jen, er>cšarle postavil z denar-radovednih sosedov. is a'e Uvod je bil potreben, jja] razumeli dramatičen lQS. ki sledi. C^žarjevi imajo novega ItL 'na,» mi je pri kosilu re-1"°ja žena. t(^7v®likim ali malim ekra-sem vprašal z nare-1,1 zanimanjem. je francoska znam- avtomobila.» j,» mi je servirala že-itf *ti * telečjo pečenko, m' ne poveš? To je |{)en voz.» *t>ts,anorama je televizijski )» j mnik,» je siknila mo-*eHa. Vfh* v /■*) pečenke se mi je v grlu, da sem se ,v tadušil. Hj ®'aa*a sem se v šofer- Nof*'v raz8°vor 0 ^ w> l*aciji posegla še mo- v RaJt Ali se misliš zapo-''in. Carl Ahlberg ledu na vozilo za vožnjo po vrvi na vzvode kadar mi ti fantje pošto osebno prinesejo.« Po navadi opravljajo ti ljudje svojo službo brezhibno. Le v nekaj primerih so odpovedali,, in to samo, ker so se bodisi z letalom, avtom, ladjo ali na železnici nonesrečili. Pošto nosijo v tako imenovanih varnostnih vrečah, ki so zaklenjene in zapečatene. Držati jo morajo v rokah, če je težja pa zraven sebe. Ce kurir spi, potem ima vrečo pritrjeno na telo, tako da se takoj prebudi, brž ko bi se je nekdo dotaknil. Ce spi v hotelu, mora obvezno, poleg tega, da je vrata skrbno zaklenil, prisloniti nanje še kako omaro ali mizo, da bi nihče ne mogel v sobo, ne da bi ga čul. Vsi evropski železniški vozovi imajo za kurirje poseben oddelek, ki se z notranje strani lahko zaklene še s posebno ključavnico. V primeru, da ima priti do težje ali celo življenjsko nevarne nesreče, denimo, da bi se imela ladja potopiti, potem je praviloma kurirjeva dolžnost, da pravočasno uniči vso zaupno pošto. Pred dvema letoma je neki kurir letel nad južnoameriško džunglo. Iznenada je pilot opazil, da mu je zmanjkalo goriva, pa je potnike o-pozoril, naj se pripravijo na najhujše. In vtem, ko so se vsi v letalu začeli obnašati kot brez uma, je kurir začel hladnokrvno jemati iz svoje vreče zaupne dokumente ter jih uničevati. Naenkrat pa se je sredi džungle pojavila jasa, na kateri je letalo kmalu zatem pristalo. «Vraga,» je vzkliknil kurir, »zdaj bom imel kaj opraviti, preden bom svoje predstojnike prepričal, čemu sem pošto brez potrebe uničil. Eden najzanimivejših primerov kurirske službe pa je brez dvoma tisti, katerega junak je kurir Gordon Gellford. .....................im.... POPRAVEK V Primorskem dnevniku z dne 11. t. m. je v članku »Fran Cegnar« od začetka, v vrstici 15, izpadel kos stavka in je potreben tale popravek. ” idi Namesto «ima pa tudi precejšnje število slovenskega književnega ustvarjanja« mora stati: «ima pa tudi precejšnje število manjših, ki so se vsak po svoje uveljavljali in pospeševali razvoj slovenskega ... .............................................—---------——_________ književnega ustvarjanja«. q """'niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniili..................... N (oa «1 « 204 1 Za —— - • -------------------------- ----------------- Sreča vam bo naklonjena: tve- gajte nekoliko več. Odlično sporazumevanje z osebo, ki Jo lju. bite. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V razširjenem krogu poklicnih znancev se boste dobro znašli. Reagirati bo treba na krivično Okrog vratu, na zapestju, za ušesi, za pasom na čevljih itd. Dragulji in okraski predstav. štev Ladincev), ker so prvot- liajo največjo privlačnost vsa-nj Helveti izginili še v dobi ke ženske mode: ta privlač-rimskega cesarstva. Vsekakor nost postaja že nekak kisik, se je švicarska nevtralnost I brez katerega si novih mod-začela že v letu 1291, ko se J nih kolekcij sploh ne more-je sklenilo večno zavežništvo mo vej zamišljati. Danes nam. med Uri, Schwytz in Unter-1 reč ne gledamo več na dra- V resnici so pravila te službe, kakor tudi pogoji za sprejem vanjo, zelo težki. V teh pravilih je celo določeno, kaj mora kurir pred odhodom je-i sti, kako se mora pogovarja- ------- ----- «Prostostrelec» Igra klavirski duo Cergoll- dejanjih Safred; 17.15- Napoved časa in poročila; 17.20: Sem in tja po Četrtek, 15. februarju 19tt2 Radio Trst A 13 30: Nonin Juke-box; 16.00: kovič Iz Zasorja; 12.15: Kme- 7 00- Koledar- 7 30- Jutrant« . ot.roke; 17 20: Glas' nasveti; 12.25: Melodije glasba; 11.30: ^plf slovenLlj H40: Vsakovrstne"zanlintvošt!- Dragega MneKio-Hlf K Tedn'k Kmetijstva™0«,; n^«:" vsaKogar neKaj; 13.30: Har- Glasbeni album: 21 00* VVeber tenorUi i a or momja zvokov i„ glasov; 17.00: »Prostostrelec« - o^Ts N^^U^k^tastUajJ ln pozdravljajo; 15.20: Orkester n nrnrtrnm Raphaele; 17.05: Koncert Po že- lahki glasbi- 18 00- RadTuv, ProSram Uah poslušalcev; 18 00: Poro- univerza- 18 15- Umetnost^JnU 9 00: Jutra"Je melodije; 10.00: *»■ — aktualnosti doma in v zevnost in pnreXve ' 18M- “,ztepa,nik» ~ reviJM n.00: 3 ve tu; 18.10: Chopin: Iz valč- Iz italijanskeea elashene«, Glasba 2a vas. ki delate; 13.00: hov in nokturnov; 18.45: Kul- var anja- 19 00? «Sveta sl zem' RaSCel Predstavlja; 14.00: Naši turna kronika; 19.05: Deme- lja la blagor mu ^mur pevci; 15.15: Naši uspehi; 15.40: trlj Zibre: Tri vizije; 20.00: diš»- 19 30- Stare melodiieP v Zak,jutni koncert 7. mednarod- Četrtkov večer domačih pesmi sodobni 'izvedbi- 20 00- Smrt nega ‘*P?PoInJ*vaš*«ga tečaja *" napevov; 20.45: Zabavni or-20 30" Simfonični konrert-^Pn 2a k)avir Artura Benedettija kest*r Franck Pourcell; 21.40: koncertu (približno ob 22 pu Michelangela; 16.00: Program J8°r Stravinski: Divertimento C?audi0 GoH er Kuhura New ob Stlrlh: ‘6.45: Smuk v Cha- za vtollno in klavir; 22.15: Dea°a IV oddala nat« Plet "lonixu: 17'30: Koncert operne «k'ce Iz Španije: 22.40: Pr,-na glasba’; 23 00: 'Kvintet Art *la3bei 19-25: ZePnI motivi; aor »Tičnica« iz Bravničarjeve Van Damme 20 30: Radijska drama: «Cetrti °Pere «Hlapec Jernej«; 23.05: ' prihaja«; 21.15: Album pesmi; Plesna glasba Tnt 3145 Večerna giasba /ffl/ lil, program s.3o, h.oo m 15.05: tv šoia; glasba: 16-30: Tvoja prihodnost; 17.30: 7.10: Dober dan z klavirskim duetom Russo-Safred; 12.25: Tretja stran; 14.20- Kakor Juke- 17.00: Koncertna sssi mm mm ška antologija Dnevnik; 21,05- Perry Mason- *Preki sod«; 21.55: Film danes: Slovenija Svobodni In Švicarji; „ * 22.55: Dnevnik 8.05: Slovenski oktet poje DRUGI KANAL Koper 7.15: Glasba za dobro Jutro; 11.00: Otroški kotiček; 11.30: Ljubezenski dueti iz oper O- skladbe Vasilija Mirka: 8.20: teilo, Adriana Lecouvreur in Orkester Mantovani; 8.35: Dva 21.10: «L’Apollo dl Beliac« — - - ssas tffečrik* strom Persi Eaith; 14.00: Glasba po željah; 14.30: Melodije za prijetno popoldne; 16.00; Radijska igra; 17.0l: Solisti in zbori; 17.40: Ljudske pesmi in 'plesi; 18.00: Prenos RL; 19.00: Plesna glasba s Horstom Wen-dejem, 19.30: Prenos RL; 22.15: Jazz; 22.35: Pesmi v ritmu. Dnevnik; 22.40: Šport. Jug. televizija Zagreb 10.00: V šoli. Beograd 18.00: Dobrodošli — vesel program za otrok«; 19.00: Cas, ljudje ln dogodki. JRT 20.00: Dnevnik. Ljubljana 20.20: Dokumentarni film; 20.30- Večer na ljubljanskem gradu’; 21.00: Frederich Chopin: Les Syil- philes — balet; 21.30: Delitev n°°: ih ^a3ba; 8-30: vokalni ansambli Latinske A- 21.30: Veliki nemi^fllmt^ Omnibus; 11.00: Omnibus (II. merite; 11.30: Pri starih če- Spomini ” Televizorji nmiboltših nmmmklh >" mmmrlikth anmmk ^dTREVISAN TRSI - Ul. S. NICOL0, 21 - TEL. 24-018 Nacionalni program 8.30: Vreme "8 Ital. morjih; venske popevke; 11.00: Pojo osnoTega "dohidki.^’ B^ogJad 00. Jutranja glasba; 8.30: vokalni ansambli Latinske A- 21.30: Veliki nemi filmi- 22 00 mnibus; 1 '-00: Omnibus (II. merite; 11.30: Pri starih če- Spomini - KuTturna 'oddaji dei); 12.20: Glasbeni album; ških mojstrih; 12.05: Trlo Mah- 22.30: TV dnevnik J ' gulje in okraske kot na nekaj takega, kar je sicer zelo lepo, a ne nujno potrebno, temveč jih smatramo za se-stavni del vsake ženske garderobe, pa naj gre tukaj samo za navadne dopoldanske in popoldanske obleke, kot tudi za večerne toalete. Seveda so okraski in dragulji visok* mode zelo ekscentrični in mogoče celo preveč vpadljivi *.er nam v praktičnem življenju ne morejo služiti za razne priložnosti. Štejemo jih zato med luksuzne artikle, ki pa se danes kljub vsemu vedno bolj uveljavljajo. Ce govoru mo o praktičnosti, enostavno, sti in eleganci ženske garderobe, mislimo pri tem tudi na okraske in dragulje, ki takšno garderobo spremljajo. Seveda moramo razlikovati med dragulji in okraski take, ki so primerni za vsako priložnost in onimi, ni pred. stavljajo redkost ter oaiejo že sami zase ton obleki, ali plašču. Zato imamo danes v prodaji okraske, ki jih dubi-mo že za vsako ceno. Fo no. ji zunanjosti so sicer lepi m privlačni, niso pa več or ni-nalni, ker jih tovarne izdelujejo v serijah ter jih ianao zato srečujemo, v raznih -om-binacijah, povsod. So pa ,o-pet drugi okraski in dragu.ji, ki so po svoji obliki in originalnosti tako svojevrstni, oa jih ni mogoče imitirati rer predstavljajo sami zase bo. gato dopolnilo k vsaki, ie -.a-ko rafinirati toaleti. Kot pripravljajo krojači vsa-ko sezono nove modne kolekcije, tako pripravljajo draguljarji prav tako vsako ,e-zono nove kolekcije okraskov in draguljev. Te okraske iz. hirajo krojači za izpopolnitev svojih modelov in v mnogih .primerih so prav oni tisti, ki dajejo draguljarjem nasvete, kako naj bo ta ali oni okrasek izdelan, da bo prišla njegova originalnost čim bo,j do izraza. Okraske in dragulje ne nosimo danes samo okrog vratu, na zapestju m pa kot broše. Dragulji krasijo danes že Čevlje, nadomestujejo pasove, kra. sijo ušesa, ali pa nadomestil, jejo celo gumbe. Gumbi, napravljeni v obliki majhnih draguljev, so danes celo glav. na novost ženske mode. Številni kostumi in dvodelne o. bleke, ki so jih prikazali tako italijanski, kot francoski krojači, so imeli edini okras v gumbih, izdelanih iz umet. nih biserov in kamnov. V kolekciji florentinskih krojačev so predstavljali okraski in dragulji iz umetnih kamnov glavno noto. Razni boleri, o-vratniki ter naborki so bili izdelani iz umetnih kristalov, ruDinov m smaragdov ki so bili ameriškim in angleškim kupcem tako všeč, da so pokupili kar celo kolekcijo teh oblek. Umetni biseri in kristali predstavljajo še vedno glavne pripomočke pri izdelovanju modernih okraskov. Seveda se ti okraski prilagajajo okusu posameznih krojačev. Tako so se n. pr. francoski modni eksperti odločili za okraske, ki nas po svoji izdelavi spo^ minjajo na stare španske o-kraske, medtem ko so se ita, lijanski modni eksperti odlo. čili, da izberejo svoje okra. ske v stilu azijskih in afriških okraskov. Vreme včeraj; naJviSJa temperatura 8, najnižja 4, ob 19. url 6.2; zračni tlak 998 raste, veter IS km severovzhodnik, vlage 23 odstotkov. nebo 6/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 7.7 stopinje. Tržaški dnevu Danes, ČETRTEK, IS. februarja Jordan Sonce vzide ob 7.08 In zatone ob 17.31. Dolžina dneva 10.23. Luna vzide ob 13.51 in zatone ob 4.23 Jutri, PETEK, 16. februarja Danilo | Ir J I S' I *■>■■ ‘ ' Ponovna zaostritev na sindikalnem področju Razbira pogajanja med delavci in koristniki tržaškega pristanišča Vodstvo CRDA noče niti razpravljati o povišanju plač uradnikom, nakar so predstavniki FI0M-CGIL iz Trsta in Tržiča zapustili pogajanja - Včerajšnja stavka ladjedelcev Gonja proti Nloven§hi banki »e nadaljuje Tržaška kreditna banka si pridržuje pravico sodnega postopka proti odgovornemu uredniku tržaškega «11 Piccolo» Včeraj so se razbila pogajanja za ureditev novih tarif za delo pristaniških delavcev. Na včerajšnjem zasedanju med predstavniki pristaniških delavcev in koristiniki pristanišča se je namreč položaj izredno zaostril. Koristniki pristanišča so se vrnili na vprašanja ki so jih rešili že na prejšnjih zasedanjih ter skušali izpremeniti že sprejeta stališča. Zato so predstavniki delavcev postavili nekako ultimativne zahteve ter končni predlog tarifnega pravilnika. Sporočili so. da bodo čakali na odgovor do polnoči. V kolikor bi bil odgovor negativen, ali dgovora ne bi prejeli, pa so izjavili, da imajo pog:-‘ janja za razbita. Javna skladišča so do pozne ure preračunavala tarifne postavke, da ugotovijo točno, koliko bi po predlogu sindikata znašale nove tarife. Vendar pa do polnoči niso ničesar odgovorila kar dejansko po- Rasistični napad na slovenske dijake Večja skupina šovinistično razpoloženih dijakov je včeraj surovo napadla malo skupinico slovenskih dijakov, ki so se vračali iz šole domov in se pogovarjali po slovensko. Italijanski pobalini so jim po napadu še zagrozili, da se bodo danes ponovno srečali. Informirali smo se na tiskovnem uradu kvesture, toda odgovorili so nam, da o zadevi ne vedo ničesar. Čudno bi bilo, če policija sploh ne bi še ničesar vedela, in upamo ter zahtevamo, da odkrije krivce ter prepreči nadaljnje napade. To dolžnost imajo tudi vodstva šol in šolske oblasti. Pet dijakov slovenske srednje šole iz Ul. Lazzaret-to vecchio se je včeraj o-krog poldne vračalo domov. Za njimi Je šla skupina od 20 do 25 italijanskih dijakov, verjetno iz navtične šole. Kar na lepem je neki italijanski dijak spotaknil slovenskega dijaka, obenem pa mu očital, da je njega spotaknil — stara in dobro znana pobalinska poteza. Italijanski dijaki so tedaj začeli zmerjati slovenske dijake, nato pa so kot divjaki napadli drugega dijaka, ga zagrabili za vrat, tepli po obrazu in glavi s pestmi ter ga boksali po telesu. Obrnili so se proti ostalim ter Jih izzivali, zakaj ne branijo svojega tovariša. Za slov0 pa so Jim zagrozili: (Jutri se bomo spet srečaliv. J ■ l t; m. meni, da so se pogajanja razbila. Po vsej verjetnosti bo torej prišlo danes do novega stavkovnega gibanja v pristanišču, saj je znano, da stavkovno gibanje ni bilo zaključeno, temveč samo prekinjeno za čas, ko trajajo pogajanja. Vprašanje obnovitve tarif za delavce tržaškega pristanišča se vleče že zelo dolgo časa ter je v zadnjem razdobju prišlo v akutno fazo. tako da so bili delavci prisiljeni pričeti z ostrim stavkovnim bojem. Predvsem so prenehali z nadurnim, nočnim m nedeljskim delom, kar je v praksi pomenilo precejšnjo parali-zacijo celotnega pristaniškega poslovanja. Izvršenih pa je bilo tudi več stavk, ki niso bile naprej napovedane. Zelo verjetno se bo stavkovno gibanje delavcev po razbitju pogajanj še občutno zaostrilo, v kolikor seveda danes ne bo prišlo do bistvene izpremem-be stališča Javnih skladišč ter ostalih koristnikov pristanišča. Tudi pogajanja na Intersin-du glede spora uradnikov CR DA se odvijajo brez stvarnih perspektiv. Intersind in ravnateljstvo CRDA so namreč takoj v začetku izjavili, da ne nameravajo pristati, niti razpravljati o kakršnem koli povišanju plač. Predstavniki sindikalne organizacije FIOM-CGIL iz Trsta in Tržiča so takoj izjavili, da nima nobenega smisla pričeti s pogajanji pod temi pogoji in so zato takoj odšli. Predstavniki sindikalnih organizacij UIL in CISL iz Tržiča, ter Delavske zbornice (CISL) iz Trsta pa so na pogajanjih ostalih. Razpravljali so o nekaterih vprašanjih izključno normativnega značaja, kot ureditev pristojnosti posameznih uradnikov in kategorij, ureditvi staleža itd. Danes se bodo ločena pogajanja nadaljevala. Kljub temu, da se pogajanja ločeno nadaljujejo glede normativnih vprašanj, pa je očitno, da nimajo več nobenega smisla, saj sploh niso niti pričeli govoriti o osnovnih zahtevah uradnikov CRDA v Trstu in Tržiču; o povišanju plač in o uvedbi štirinajste plače. Zato je tudi razumljivo stališče sindikalnih orgam-zacij, ki vztrajajo na pogajanjih, pri katerih ne morejo doseči nič bistvenega. Praktično pomeni stališče Intersinda, ravnateljstva podjetja ter zlasti centrale Fin-cantieri in ministrstva za državne udeležbe razbitje pogajanj. To pa bo ponovno pri-•ililo uradnike, da nadaljujejo * sindikalno borbo, ki je v preteklem razdobju dobila izredno ostre oblike in ki je podjetju že povzročila znatno večjo škodo in finančno breme, kot bi ga predstavljalo v celoti sprejete zahteve prizadetih uradnikov. Včeraj so v Trstu stavkali delavci ladjedelniške industrije v okviru stavke, ki jo je proglasila FIOM-CGIL v vsedržavnem okviru, da bi dosegli posebno delovno pogodbo za ta gospodarski sektor. Stavka je dobro uspela in je odstotek stavkajočih približno enak, kot pri prejšnjih »tav-kah. Izredni tečaji za strokovno usposabljanje Vladni generalni komisar dr. Mazza je z odlokom št. 3 odredil, da se lahko pričnejo na našem področju izredni teča. ji za strokovno usposabljanje. V obrazložitvi odloka ugotavlja, da je na tržaškem področ. ju še precejšnje število nekvalificirane delovne sile, Jci jo je težko vključiti v proizvodno dejavnost. Za tekoče leto se torej lahko ustanovijo izredni tečaji za usposablja, nje, preusposabljanje, izpopolnitev in strokovno preizobraz-bo brezposelnih delavcev. Tečaji bodo pod nadzorstvom pokrajinskega nadzorništva za delo. Poleg teh tečajev se lahko ustanovijo z odlokom vlad-nega generalnega komisarja tečaji pri industrijskih podjetjih, ki so si postavila za cilj vzgajati delavske kadre, ki jih potrebujejo. Odloki, s katerimi bodo ustanovili te tečaje, bodo tudi določili podrobnosti glede njihovega izvajanja. Denarna sredstva za omenjene tečaje bodo nakazovali z uredbami, izdanimi v korist ustanov ali podjetij, pri katerih bodo ustanovili omenjene tečaje skladno z izdatki, ki jih dopusti in prizna ravnatelj pokrajinskega urada za delo, potem ko se nadzorniš-tvo Za delo prepriča, da so priprave, s katerimi razpolagajo organizatorji tečajev, pri- in potrjuje računska poročila s stroški navedenih ustanov. Denar bodo nakazovali tako-le; 40 odstotkov sredstev ta-koj po začetku tečaja; 50 odstotkov po pregledu in odobritvi prvega delnega računskega poročila; morebitni o-stali delež se bo izplačal po pregledu in odobritvi drugega dela računskega poročila. Ves denar za kritje izdatkov bodo nakazali iz sredstev ministrstva za delo in socialno skrb-stvo, ki jih upravlja vladni generalni komisariat za izredne potrebe na Tržaškem. ---«»--- Krščanska demokracija zagovarja «konvergenco» Snoči se je sestal pokrajinski odbor Krščanske demokracije pod predsedstvom tajnika Belcija. Na sestanku so razpravljali o krajevnem političnem položaju v zvezi s stali- ščem raznih strank do rezultatov vsedržavnega kongresa KD v Neaplju. V svojem poročilu je Belci potrdil, da je konvergenca ((demokratičnih* strank na občini in pokrajini še vedno aktualna. Potemtakem nič odprtja v levo v Trstu. Sicer pa to stališče Krščanske demokracije nikogar ne preseneča, ----«»---- Profilaktični ukrepi proti črnim kozam Pokrajinska turistična ustanova opozarja vse hotele, penzione, zasebnike, ki oddajajo sobe itd., na izredne profilak-tične ukrepe v zvezi s črnimi kozami. Ti ukrepi veljajo sedaj tudi za goste, ki pridejo iz Duesseldorfa. Že o-d prej pa veljajo profilaktični ukrepi za osebe, ki so prispele iz naslednjih krajev: Leopoldvil-le (Kongo), Karachi (Pakistan), Bradford, Woolwich, Hornchurch, Ikley, London (Velika Britanija), Monschau (Zapadna Nemčija). Od vseh teh oseb morajo hotelirji zahtevati mednarodno potrdilo o cepljenju, ter v primerih, da gost takega potrdila nima, to takoj sporočiti županu odnosno občinskemu zdravstvenemu uradu. 100-Ietnica rojstva bivše učiteljice Danes praznuje sto let življenja bivša občinska učiteljica Giuseppina Cocevar, ki prebiva z edino nečakinjo v Drevoredu d’Annunzio št. 44. V občinskih šolah je poučevala 35 let ter je že štirideset let v pokoju Je zdrava in se spominja raznih važnih doživljajev. Izjavila je, da se ni poročila, ker se je hotela popolnoma posvetiti svojemu poklicu. Jubilantka je prejela mnogo čestitk. Med drugimi ji je izrekel najlepše želje župan Franzil v svojem imenu in v imenu vseh občinskih uslužbencev. Od Tržaške kreditne banke smo prejeli v vednost prepis sledečega pisma, ki ga je poslala odgovornemu uredniku tržaškega lista tli Piccolo» v objavo: «V današnji številki lista «11 Piccolo> je bil pod naslovom »Obtožbe proti slovenski banki, ki jo je tožil bivši ravnatelj*, objavljen članek, ki se tiče civilne pravde, ki visi pred tukajšnjim sodiščem proti našemu zavodu, in v kateri bivši ravnatelj zahteva zase likvidacijo nečesa, o čemer trdi, da mu pritiče, in povračilo škode za zatrjevano žaljivo odpustitev, pri čemer daje izumetničeno zainteresirano in neresnično obrazložitev. Pričakujemo, da bo vaš list iz objektivnosti objavil pričujoče pismo, ker bi v nasprotnem primeru nepoučena javnost tako obrazložitev, objavljeno v o-menjenem članku, utegnila za naš zavod neugodno tolmačiti. Vzdržujemo •IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIllIlflllllllMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIinilll S sinočnje seje miljskega občinskega sveta 52 milijonov lir primanjkljaja v letošnjem občinskem proračunu Svetovalec Scheriani je prikazal pomen kmetijstva v gospodarstva miljske občine - Umaknjena resolucija v zvezi z Eiehmannoin Sinoči je bila redna seja miljskega občinskega sveta, na 'kateri so svetovalci najprej obravnavali resolucijo socialdemokratskega svetoval, ca Vascotta, ki jo je predložil že na prejšnji seji. Svetovalec Vascotto je namreč predlagal, da bi poslali izraelskemu veleposlaništvu v Rim resolucijo, ki zahteva, da naj vojnega zločinca Eichmanna ne usmrtijo, kot se je glasila razsodba izraelskega vrhovnega sodišča, temveč da ga ohranijo pri življenju in da ga izolirajo od civilnega sveta. V razpravi je svetovalec Prodan (KP) izrazil začudenje, češ kako je lahko bivši deportiranec predložil resolucijo s tako vsebino, ter je podvomil v odkritosrčnost namenov, ki so socialdemokratskega svetovalca privedli do tega, da jo je predložil. Potem ko je Prodan prikazal številne zločine Eichmanna ter izjavil, da nima načelno nič proti ukinitvi smrtne kazni, je dejal, da naj se zadeva Eichmann prepusti Izraelu, katerega državljani so zaradi Eichmanna največ trpeli. Tudi svetovalec Marassi (KD) je izjavil, da ne gre razpravljati o tej zadevi, ki je predvsem v pristojnosti Izraela, tako da je bil svetovalec Vascotto prisiljen resolucijo u-makniti. Takoj zatem pa je Vascotto predložil drugo resolucijo, v kateri miljski občinski svet zahteva, naj italijanska vlada uredi vse potrebno za takojšnjo uresničitev pogodbe med Italijo in zvezno republiko Turizem v lanskem letu v luči nekaterih številk Največ nočnin odpade na Avstrijce, tik za njimi pa so Jugoslovani - Lani 37 prošenj za podporo pri gradnji turističnih objektov Včeraj se je sestal upravni svet pokrajinske turistične u-stanove in je pod vodstvom odv. Uga Vollija razpravljal o številnih turističnih vprašanjih. Odbor je dal pozitivno mnenje glede obnovitve licence za štiri kampinge, vendar pa je dal nekaj pripomb glede izboljšav v zvezi z zakonom št. 326 od 1958. leta. Nato je predsednik poročal o razvoju turizma v lanskem letu, kjer Trst ni bil resneje prizadet kljub temu, da je prišlo do občutnega upadanja prihodov turistov iz Avstrije. Tako so v hotelih zabeležili padec nočnin avstrijskih turistov in se je število nočnin znižalo za 15.247, vendar pa je skupno število nočnin vseh tujih turistov bilo za 15.413 višje. V vseh ostalih obratih pa so, zabeležili znižanje nočnin avstrijskih turistov za 12 tisoč 515 ter znižanje celotnega števila nočnin tujih turistov za 1128. Predsednik je nato navedel nekaj podatkov o nočninah glede razdelitve turistov po posameznih državah ter tako med drugim ugotovil, la so zabeležili 1960. leta 2494 nočnin holandskih turistov lani pa 3682, glede nemških turistov je število nočnin naraslo od 22.591 na 27.846, švicarskih od 7430 na 8322, švedskih od 1411 na 1816. Glede nočnin v ostalih obratih pa so še vedno na prvem mestu Avstrijci s 34.333 nočninami, tik za njimi Jugoslovani s 34.262 nočninami, nato Nemci, na četrtem mestu pa Grki s 5951 nočninami. . Odbor je z zadovoljstvom ugotovil, da je bilo predloženih 377 prošenj za podporo pri gradnji tursitičnih objek- tov. Odbor je proučil in dal ugodno mnenje glede enajstih prošenj, pri katerih znaša skupna investicija okoli 400 milijonov lir. Končno je odbor razpravljal še o vrsti u-pravnih vprašanj. ----«» —. Opozorilo lastnikom javnih lokalov Županstvo poziva lastnike javnih lokalov, ki nameravajo postaviti stole in mize pred svojimi obrati tudi v letu 1962, naj predložijo najkasneje do 28. t. m. prvemu odseku petega oddelka v palači Costan-zi soba 24 akt o koncesiji za leto 1961 ter kolek 100 lir. Županstvo opominja, da ta akt ne bo več veljal, če ne bo imel žiga za leto 1962 in da bo morebitna zasedba prostora nezakonita. V tem primeru bodo mestni redarji naložili lastnikom globo. Tisti lastniki, ki bi hoteli koncesijo nekoliko spremeniti, pa morajo vložiti pri omenjenem oddelku prošnjo na kol-kovanem papirju 100 lir, priložiti k prošnji zapadli akt o koncesiji ter plačali 120 lir. Pridržana prognoza zaradi tetanusa Na IV. medicinski oddelek so včeraj popoldne sprejeli s pridržano prognozo zaradi te tanusa 63-letnega Ettora Bal-duzzija iz Drevoreda Tretje armade št. 11. ki so ga pripeljali z zasebnim avtomobilom. Balduzzi je povedal, da je pred dnevi čistil klet in si ranil roko s starim žebljem. Nemčijo, ki je bila sklenjena pred več kot 7 meseci za povrnitev moralne in materialne škode žrtvam zloglasnih nemških taborišč. V razpravo so posegli številni svetovalci ter poudarili nujnost, da se vprašanje, ki zadeva skoraj 20.000 deportirancev, čim-prej reši in tako je bila resolucija soglasno sprejeta. Zupan je nato sporočil, da se občinsko podjetje ACNA nahaja v denarnih težavah, zaradi česar je potrebno, da najame nekako posojilo v znesku do 4 milijone lir. Zadevni sklep je bil .sprejet. Sledila je razprava o letošnjem občinskem proračunu, o katerem je že na prejšnji seji občinskega sveta podal uvodno poročilo župan Pacco. Proračun predvideva 349.968.798 lir dohodkov ter 401.995.458 lir izdatkov, tako da bi morala država kriti primanjkljaj 52 milijonov 26.660 lir. Najprej je govoril svetovalec Nicco-lini (KP), ki je predvsem o-risal težaven položaj industrije na tržaškem področju, medtem ko je svetovalec Cancia-ni (PSDI) zahteval pojasnila v zvezi z nekaterimi členi, ki se nanašajo na dohodke. Svetovalec Marassi (KD) se je v glavnem strinjal z županovim poročilom, čeprav je v nekaterih zadevah izrazil svoje pripombe ter načel nekatera vprašanja načelnega značaja. Svetovalec Donadel (KP) je nato obravnaval vprašanje u-stanovitve avtonomne dežele s posebnim statutom, pri čemer je polemiziral z dosedanjim stališčem krščanske demokracije. Zadnjo besedo na sinočnji seji pa je imel svetovalec Scheriani, ki je govoril o kmetijstvu v miljski občini. Govornik je predvsem poudaril, da ni moč govoriti o občinskem proračunu, ne da bi se dotaknili tudi kmetijstva, čeprav ta panoga gospodarstva ni neposredno povezana z občinskim delovanjem. Dejstvo je, da je treba s kmetijstvom računati, čeprav nazaduje. Vlada trdi. da se bo z zelenim načrtom kmetijska proizvodnja dvignila, toda vse kaže, da bodo od njega imeli koristi le veleposestniki. Svetovalec je v tej zvezi prikazal številne primere, iz katerih je razvidno, da neposred ni obdelovalci tržaškega področja in še posebej miljske občine ne bodo imeli večjih koristi od zelenega načrta, če izvzamemo tri ali štiri veleposestva, ki so na področju miljske občine. Zato je svetovalec Scheriani zahteval, da naj država nudi večjo podporo neposrednim obdelovalcem. V zvezi s kmetijstvom v miljski občini pa je dejal, da je tu gričevnato področje, kjer ne gre »meriti metra s kilometrom*, saj je znano, da so kmetijski pridelki iz gričevnatih področij mnogo boljši kot ravninski. Pa ne samo to: dejstvo je, da znaša vrednost kmetijske proizvodnje Miljskih hribov kakih 200 milijonov lir letno in je treba s tem računati. Kmetijstvo, kot gospodarska panoga, ni na zadnjem mestu, saj je poleg 300 hektarov vinogradov in 30 hektarov žitnih polj še 40 hektarov vrta, 22 ha sadovnjakov, 4 ha vrta za intenzivno obdelavo ter 200 ha gozda in pašnikov. Ti podatki dokazujejo, da bi bilo zgrešeno, če kmetijstvu ne bi posvečali one pažnje, ki jo zasluži. Končno je svetovalec Scheriani zahteval, naj občinski svet posveti vso pozornost kmetijskim problemom, in si-oer v smotru, da se dvigne kmetijska proizvodnja, kar . bi se odrazilo tudi v občinskem proračunu. Prihodnja seja občinskega sveta bo v sredo, ko se bo nadaljevala razprava o letošnjem občinskem . proračunu. ----«»—— Nesreča delavca v kamnolomu pri Sesljanu Na delu v kamnolomu v Sesljanu, kjer je zaposlen, se je včeraj ponesrečil 57-letni Marco Coronica iz Sesljana št. 80. Razbijal je skalo, pa ga je zadel škripec žerjava, s katerim je delal drug delavec. Zaradi tega se je Coronica pobil po desni roki in si verjetno zlomil desno ključnico. Ko so njegov] delovni tovariši zapazili, kaj se mu je zgodilo, so mu takoj' priskočili na pomoč, nato so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral 50 dni Pri gradnji nove stavbe v Ul. Scaglioni pa se je včeraj okrog poldne ponesrečil na delu 52-letni Antonio Puntin s Trga sv. Ivana 4. Spotaknilo se mu je in je padel na cementno ploščo ter si poškodoval desni uhelj. Sprejeli so ga rta drugi kirurški oddelek in se bo moral zdraviti dva tedna. ----«»--- Obračun delovanja policije v preteklem mesecu Agenti letečega oddelka in raznih komisariatov javne varnosti so v preteklem mesecu med drugim aretirali, oziroma prijavili sodišču 5 oseb zaradi nasilja ali groženj javnemu funkcionarju, 3 zaradi upora javnemu funkcionarju, 5 zaradi žalitve javnega funkcionarja, 1 zaradi obrekovanja, 3 zaradi združenja v kriminalne namene, 1 zaradi nasilnih spolzkih dejanj, 1 zaradi nesramnih dejanj, 8 zaradi kršitve obveznosti za vzdrževanje družine, 1 za slabo ravnanje z družino, 10 zaradi povzročitve telesnih poškodb, 4 zaradi povzročitve resnih telesnih poškodb, 7 zaradi nenamernega umora, 7 zaradi nenamerne povzročitve telesnih poškodb. 8 zaradi žalitve, 1 zaradi grožnje, 3 zaradi vdora v tuje stanovanje, 25 zaradi tatvine, 6 zaradi goljufije, 1 zaradi skopuštva, 1 zaradi prikrivanja ukradenega blaga, 3 zaradi kršitve zakona Mer-lin, 4 zaradi prosjačenja, 9 zaradi vinjenosti itd. Napravili so 1522 glob zaradi kršitve cestnega zakona in 25 drugih glob ter so našli ukradenega blaga za skupno vrednost 7.268.000 lir. se slehernega nadaljnjega presojanja izključno iz spoštovanja do sodišča, pred katerim smo že uveljavili naše pravice in ki je edino pristojno odločati. Na razsodbo sodišča mirno čakamo. Upravni svet si pridržuje pravico do kakršnega koli ukrepa v zaščito koristi banke. S spoštovanjem V. Ferluga l.r. Upravni svetnik Predsednik Odv. Angel Kukanja l.r. Članek v «11 Piccolo» o TKB vsebuje torej izumetničene, zainteresirane in neresnične obrazložitve. Zato si je banka pridržala pravico tudi do sodnega postopka proti odgovornemu uredniku Alessiju, Vsekakor je jasno, da gre za novo gonjo proti slovenski banki, za katero se je toliko let borila vsa slovenska javnost. Tožba bivšega ravnatelja TKB je komaj v začetni fazi in je zato izključeno —- tudi naša zadevna poizvedovanja so nam to potrdila — da je «11 Piccolo» mogel material za svoj napad na slovensko banko črpati iz sodnih spisov civilnega sodišča ter ga objaviti kot običajno sodno kroniko, kar bi bilo v skladu s predpisi o tisku. Jasno je torej, da mu je ta material nudil eden izmed toliko sovražnikov te naše mlade slovens - kreditne ustanove, da bi škodoval in onemogočil njeno delovanje, ko že njene ustanovitve ni mogel preprečiti. Ta namen izhaja tudi iz vmešavanja v Can-cianijevo tožbo Ijudi, ki z upravnim svetom banke in banko sploh nimajo nobenega opravka. Toda doslej so se izjalovili že vsi podobni napadi — tudi tisti, ki ga je v lanskem februarju izvršila šovinistična drhal — m se bo zato izjalovil tudi ta. S takimi napadi se je namreč zaupanje v novo slovensko banko celo utrjevalo in naraščalo, napadalce pa je obsodila vsa tržaška demokratična javnost ne glede na narodno pripadnost, vsa slovenska javnost pa še posebej. Zato je njeno ogorčenje spričo včerajšnjega napada tem večje zlasti zato, ker je na dlani, da gre tokrat za še prav posebno ogabno mane-versko spletko s tiste strani, ki že na prvi pogled izpričuje, kakih sredstev se poslužujejo sovražniki vsega, kar je slovenskega. Potujoča prodajalna Delavskih zadrug Delavske zadruge so uvedle novo svojevrstno potujočo prodajalno, ki bo služila za prodajanje v tistih krajih, kjer se trenutno pojavi izredno po. vpraševanje. V ta namen so preuredili tovorni avtomobil «OM tigrotto ML», katerega je uredilo podjetje Boneschi, ki je zgradilo specialno karoserijo. Avto je dolg 2.40 metra, ko pa se ustavi, ga lahko avtomatično podaljšajo, da doseže 4.4 metra ter ima 37 kv. metrov razstavnega prostora. Opremljen je s hladilnikom ter vsemi napravami za moderno prodajo. ---«»---- Pregled mer in uteži Tržaška prefektura sporoča, da bo letos periodični pregled mer in uteži za dvoletje 1961-1962. V Miljah bodo pregledovali mere in uteži od 1. do 11. oktobra vsak dan od 8. do 12. ure, razen 7. oktobra (nedelja). V Dolini od 12. do 17. oktobra ob istih urah. Na Re-pentabru 18. oktobra. V Zgoniku 19. in 20. oktobra. V Devinu-Nabrežini od 22. do 27. oktobra. Mere in uteži, ki jih bodo morali po ukazu inšpektorja popraviti, bodo kolavdi-rali po omenjenem urniku. Stalni urad za mere in uteži bo v letu 1962 odprt za občinstvo v januarju, februarju in marcu vse delovne dni razen ob četrtkih. Poleg tega bo odprt 13., 14. in 24. aprila, 2. in 3. maja, 4., 5., 23., 25., 26., 27., 28. in 30. junija, 3., 4., 5., 6. in 7. julija, 2., 3., 4., 30. in 31. avgusta, 29. septembra, 29. in 31. oktobra ter vse delovne dni razen ob četrtkih v novembru in decembru. V občinah, kjer bo trajalo pregledovanje več dni, pride na vrsto po 60 lastnikov mer in uteži vsak dan. ----«»--- Olajšave za prevoz blaga po železnici iz ČSSR v Trst V Rimu se je zaključila mednarodna železniška konferenca, na kateri so razpravljali o direktnih železniških tarifah CSSR-prekomorje. Govorili s° predvsem o tranzitnih tarifah za prevoz blaga po avstrijskih in jugoslovanskih železnicah ter sprejeli določene olajšave. Na konferenci so sodelovali predstavniki železniških uprav Avstrije, Italije, Jugoslavije in CSSR. ----«»--- Na sedežu PSI predavanje l. Bassa Mladinska socialistična federacija sporoča, da bo jutri ob 19. uri poslanec Lelio Basso, član vsedržavnega vodstva PSI, predaval na temo: »Aktualnost marksizma«. Predavanje bo v prostorih stranke v Ul. Mazzini št. 32. Vstop je prost. Pred premiero igre Agat.he Cristie «MIŠNICA» bo imel prof. dr. JOSIP TAVČAR predavanje v petek ob 20,30 v Gregorčičevi dvorani (Ulica Geppa 9). Sodelovali bodo tudi igralci. ★★★★★★ ¥■•¥■•¥• ■¥■■¥■■¥• Slovensko gledališče v Trstu priredi z soboto, 17. februarja ob 21. uri v Avditoriju v Trstu PREMIERO Agatha Christie MIŠNICA » (detektivka v dveh dejanjih) Prevod: Janko Moder Scena: Jože Cesar Glasba: Pavič Merkit Režija: Adrijan Rustja OSEBE: Mollie Ralston - Miranda Caharija. Giles Ralston - Alojz Milič, Christopher Wren - Silvij Kobal, Boylova . L"e‘a Rodoškova, major Metcalf -Rado Nakrst, Casewellova -Nora Jankovič, Paravicirii -Modest Sancin, detektiv Trot- ter - Stane Starešinič. PONOVITEV V NEDELJO. 18. t. m. ob 17. uri v Avditoriju v Trstu Predprodaja vstopnic od četrtka 15. t. m. dalje v Tržeš1*5 knjigarni, Ul. sv. Frančiška 26, ter eno uro pred pričetkom predstav v baru Moscolin, (nasproti Avditorija). ★ ★★★★★ ★★*★★★ ★★★•! [ olbpaliSCa “) teatro nuovo Danes in jutri ob 16. uri, soboto ob 21. uri in nedeljo ob 17. uri' ponovitev Goldonijeve komedije «Harlekin, sluga dveh gospodarjev«. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni in v Pasaži Protti. ( KINO ) Nazlonale 15.30 ((Ambasadorka« (L’ambasciatrice). Nadia Tiller. Fenice 15.00 ((Moja gejša« (La mia Geisha). Shirley Mac Lal-ne, Yves Montand, Yoco Tani. Teehnlcolor. Excelsior 16.00 «Novi angeli« (1 nuovi angeli). Prepovedano mladini, Grattacieio 15.30 «Cas tvvista* (E’ l’ora del tvvist). Mary Mi-tchel. Izpred prizivnega sodišča Potrjena kazen šoferju ki je zakrivil smrtno nesrečo S torkovega letnega občnega zbora Dijaške Matice Prizivno sodišče, ki mu je predsedoval dr. Nardi, je včeraj razpravljalo o prizivu, ki ga je vložil 49-letni Augusto Covacich iz Ul. Beato Angelico 23 proti razsodbi kazenskega sodišča, ki ga je lanskega septembra obsodilo na šest mesecev zapora in 9.000 lir globe zaradi prikrivanja ukrauenega blaga in pomoči, ki jo je nudil 60-letnemu Josipu Pleteršeku iz Ul. Com-merciale 136. Pleteršek je bil obtožen, da je v Ul. Torre-bianca ukradel voziček, na katerem je bilo raznega blaga v skupni vrednosti milijon lir. Covacicha pa so obtoževali, da mu je pomagal opijati voziček in da je od Pleterska kupil ukraden suknjič. Pred procesom je Pie-teršek umrl in tako je odpadla razprava proti njemu ter se je znašel na zatožni klopi sam Covacich. Napravil je priziv, toda prizivno sodišče je včeraj potrdilo prvotno razsodbo. Prav tako je isto sodišče potrdilo prvotno razsodbo kazenskega sodišča, ki je lanskega junija obsodilo 54-let-nega Maria Hlačo iz Ul. Bo-nomea 80 na pet mesecev in 10 dni zapora, plačilo sodnih stroškov in odškodnine prizadeti stranki zaradi poskusa spolzkih dejanj na škodo neke 10-letne deklice. Hia-ča je bil obsojen, češ da je poskušal nečedna dejanja nekega večera v gostilni «Belia-vista» pri gledanju televizijske oddaje. Prizivno sodišče ki, mu je predsedoval dr. Palermo je tudi potrdilo razsodbo kazenskega sodišča v Vidmu, ki je 30. junija lani obsodilo 38-letnega Gilberta Caravattija iz Mantove na štiri mesece zapora, 10.666 lir globe, plačilo sodnih stroškov in na odvzem šoferske knjižice za šest mesecev zaradi nenamernega umora in nenamerne povzročitve telesnih poškodb. Caravatti se je 28. junija leta 1960 peljal z avtom iz Por-togruara proti Latisani, pa je zaradi slabih gum na ovinku zletel s ceste in treščil v avtomobil nekega nemškega turista. S Caravattijem sta se peljala tudi njegova teta Bianca Caravatti in nečak Fa-brizio. Teta je dobila hude poškodbe in je čez nekaj dni umrla, nečak pa se je zaradi poškodb moral zdraviti tri mesece. Isto sodišče pa je spremenilo prvotno razsodbo sodišča v Tržiču, ki je 16. junija lani oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov 52-letnega Giu-seppa Leona iz Gorice — Ul. Čilajte in širite PRIMORSKI DNEVNIK Arcobaleno 15.30 «ZmagoslavJ* Mihaela Strogova« (II trionfo C* cone). Paul Nevvmann. Garibaldi 16.30 «Zlodejev vlte*» (II cavaliere del diavolo). " Technicolor. Gianna Maria kanale, Frank Latimore. Capitol 16 00 ((Navaronskl top®’ vi« (I cannoni di Navaronel Impero 1600 «Vrni se v septembru* (Torna a settembre). Italia 16.00 «Madame Sans Ge-ne«. Technicolor. Zadnji dan. Massimo 16.00 «Alamo». Technicolor. Sterllng Hayden, Ernes Borgnine, Moderno 16.00 »Caffe EuroP*»’ Technicolor. Elvis Presley-Zadnji dan. , Astra 16.30 «Divja balada* BB ^ Smučarski Izlet SPDT % v Crn| vrh m smučarska ,el1 SPDT sporoča, da se v ned'ljo 18. t.m. smučarski Izlet i>- Črni vrh zaradi neug®“n snežnih r.amer ne bo vršil: Pač pa priredi na ta dan ^ čarski Izlet na Lokve tudi di sodelovanja na tekmi v |, leslalomu. Vpisniki za Izid 0r roma tekmo v Črnem VTW’rtls ko se udeležijo izleta ozlr0'vjl tekme na Lokvah enako k®t prijavljene!, so naprošenl, da ^ prijavijo ali potrdijo svoj® } deležbo za ta izlet v Ul. Gepv 9-11. nadstr. Prosvetno društvo Prosi ek-Kf; tovel priredi v nedeljo 1*- -j. bruarja enodnevni Izlet v k sk0 goro. Vpisovanje v od 20.30 do 22. ure. V počastitev spomina PoB' _uje dreja Čoka iz Lonjerja M. Domicelj 500 Ur za m Matico. BHUSINI CARLO, Trst tisti z®, prodaja »ospoa'"«jg* elektr-čtie predmete — Ste strežba plina na dom. — 29-041 PRI MAGAZZINU FELlCS, Ul Carducci 41. DOBITE: p|* ske moške tn otroške dežne Jf)j-šče bunde, hlače, loplče *° p« ce najboljših vrst In zn*01* najnlžlib cenah. S' VESPAGENZ1A, Trst, Francesco 44, tel 28-940, hr.piP nja izročitev VESPA GBfl * ŠPORT MODEL 1962 skUP^. rezervnim kolesom in VESr^(f^ in 150 z dvoprostornlm se\iritO Velika izbira SCOTER m ^ porabljene z. izrednimi pog®) čevanja. PRI VAŠIH NAKUPIH t* trgovino »MAGLIABELLA* Korzu Garibaldi 11 t0' nekaj korakov od avtobus® |||ii> staje. Pri nas boste nalij ' e(l’ Izbiro pletenin, nogavic i* la za dame, gospode 1“ P®| po najnižjlb cenah v Tr |e’rlH* strežem boste v vašem 1 Proti izrezku tega ogl*s* mete darilo!!! ^ IŠČEJO SE tapetnikl. P®1 f* ci ln vajenci. Predstaviti , 3* rlzzt, Ul. XX. septembra v času od 8. do 9. ure. u HIŠNO GOSPODINJO J l6 15. ure iščem. Tel. $3-776 do 19. ure. Sporočamo žalostno vest, da nas je • včeraj ** vedno zapustil naš dragi mož, oče in brat RUDOLF BRIŠČEK Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 16. uriQp. tramvajske postaje na domače pokopališče na cinah. Žalujoča žena Melanija, sin Aldo, hčerka NaJJPJJ brat Ludvik z družino in ostalo sorod*1 Opčine. 15.11.1962. primorski dnevnik Zanimiva publikacija zavoda za nacionalno urbanistiko Kritične pripombe k splošnemu občinskemu regulacijskemu načrtu Pri sestavljanju načrta niso upoštevali, da se prebivalstvo po svojem sestavu ter da je njegovo število tudi v zastoju Tržaški odsek nacionalnega zavoda za urbanistiko je na ni6Viin’*1i Prou'si1 sploš- , regulacijski načrt tržaške bpl.n,e ter obiavil v obširni Publikaciji na 141 straneh svo- i^..Pripombe k njemu. To pu-o.ukacijo je poslal županu, občinskim odbornikom in vod. Jem skupin občinskih sveto-alcev, kasneje pa jo bo po-nai tudi vsem svetovalcem. “ ' točkah, v katerih so stro- l v naierin so ovnjaki zavoda zgostili svo- .. /.ttVUUd Z^SUll SVO- Je pripombe k načrtu, smo že "a kratko pisali. Seveda bi . i .predaleč, če bi hoteli .“»javiti že samo izvleček vseh Pripomb, zato se omejujemo .{J®. Povzetek zaključkov te pu- cije. Nov, načrt ni povezan z or- Pr,. , » . -- --- ^v/rv«,nu 4, Ul- aanlcnim načrtom gospodar-šo^*ga, razvoja. Pri njegovem ustavljanju niso upoštevali " ti temeljnih vprašanj mesta, , ti temeljnih vprašanj mesta, 1 so jih proučili razne ustanove in kulturni zavodi z do-r aretiranimi in korenitimi roj**av*mi. Mimo navadne u-odltve širjenja gradenj in »estne prometne mreže bi j Jtajii sestavljavci načrta po-■ sati najbolj primerna sred-,,va’ *ti bi ustrezala občin-sim možnostim ter skupno z “Znimi ustanovami in gospodarstveniki poskrbeti za vrsto Javnih in postopnih intervencij ki bi težile k organične- vinskega središča, je načrt tak, da ograža ohranitev o-kolja ter arhitektonskega in urbanističnega značaja. Do te-ga je prišlo zaradi pomanjkanja raziskave zgodovinskega razvoja. Tako bodo podrli razna poslopja zgodovinske važnosti in ohranili le tista, ki jih ščiti zavod za spomeniško varstvo. Na ta način bo nastala prava arhitektonska zmešnjava ter bodo ostala zaščitena poslopja med morjem novih stavb le kot samotni otoki. Na podlagi teh pripomb se zaključki končujejo s sedmimi programskimi točkami, o katerih pa smo že pisali. ----K»—■—- , Programu gospodarske - Panzije. V načrtu se čuti »,_ • v nav. uu sc tuu pomanjkanje vodilne vloge, ki I }0 Tn nrn 1 n aKA«*« n Mn ■ . M M i 1 ob j° morala občina prevzeti t“ Proučevanju novega načr-vil_*^ri tem mislimo vodilno /*ogo nasproti krajevnim gozdarskim silam, ki jih je niiK . voditi in podpirati v J bovi dejavnosti. Nezaupanje jOosti načrta kot orodja . Podarskega in socialnega "Spredka je omejilo že tako meje, v katerih okviru voi- s®stavljavci načrta delo- vali nai-na '• V načrtu tudi niso upo-C.u8*1 gospodarskih, trgov- tJ, >n socialnih odnosov s jZicem m Miljami. Prav ta-p- m opaziti v njem prave-stiz °dziva na važna urbani-vprašanja, kot so avto-l*t.i-Aka cesta Trst - Benetke, tira**"8, p0Stavitev dvojnega ni-® na delu proge Cervi-sto ” ' Benetke, obnovitev čete- ITled Vidmom in Trbižem, er narisli-is _____: sitg^adaljnji razvoj industrij- pristanišča. PaNžadalje ne posveča načrt ne vprašanju pristanišč, vetwebu'’e °rganičnih inter-vojern ^ ?vezi z bodočim raz- Pozor pri žeparji Na komisariatu javne varnosti je Lia Camaioni por Fabiani iz Ul. Filzi prijavila, da so ji neznanci ukradli avtomobil, ki ga je njen mož parkiral blizu doma. Uliano Millo_ s Kjadina 1500 se je pritožil, da so mu neznanci ukradli vespo, ki jo je parkiral blizu Stopnišča Bonghi. Norma Mauro por. Do Pul-ciani Gluksberg iz Ul. Severi 8 se je pritožila, da ji je neznanec v trolejbusu proge št. 15 iz torbice ukradel denarnico, v kateri je imela 18.000 lir. Margherita Debrazzi s Senenega trga št. 3 pa se je pritožila, da ji je nekdo u-kradel iz torbice denarnico, v kateri je imela 4.000 lir, ko je v Ul. Carducci čakala na trolejbus št. 19. ----«»---- De Marcu s Trga Sv. Ivana št. 4, ki se je nekoliko zastrupil s plinom. Mož bi verjetno postal žrtev plina, 6e ne bi dr. Tullio Suttora, ki ima svoje stanovanje poleg niegovega, zavohal plin. Dr. Suttora je takoj obvestil policijo, ki je De Marca pravočasno rešila. --------------«»---- Zastrupil se je s plinom V mrtvašnico glavne bolnišnice so včeraj dopoldne pripeljali truplo 60-letnega Giusep-pa Trussonija iz Ul. Baiamon-ti 10, ki se je zastrupil s plinom verjetno zaradi dolge bolezni. Trussoni je že dober mesec živel sam v svojem stanovanju, ker je njegova žena sla obiskat hčerko, ki se je pred leti izselila v Avstralijo. Sostanovalci so zavohali plin in poklicali policijo, a bilo je prepozno, ker je bil revež že mrtev. Pokrajinski proračun za 1962 Za dinamično pokrajinsko upravo je potrebna reforma krajevnih financ Najboljša rešitev je možna v okviru deželne avtonomije s posebnim statutom, ki mora biti med prvimi ukrepi nove vlade Brezvestna vozača Pravočasno so ga rešili Včeraj dopoldne so v bolnici nudili prvo zdravniško pomoč 63-letnemu Salvatoru Agenti prometne policije so aretirali in prijavili sodišču 21-letnega Marcella Glavino iz Ul. Artemisio 8 in 26-letnega Emilia Speha iz Ul. Molino a vento 69. Glavino so obtožili, da je v vinjenem stanju vozil motor po mestnih ulicah s preveliko brzino. Špeh pa je obtožen, da je bil vinjen. V nedeljo zvečer sta agenta prometne policije zapazila, kako je vespa, ki jo je vozil Glavina, s katero se je peljal tudi Špeh, drvela po mestnih ulicah. Sledila sta jima in ju dohitela, nato odpeljala v bolnišnico na pregled, od tam pa na komisariat javne varnosti. Še en mesar prijavljen sodišču šča^V- industrijskega pristani-dočeg. Podstavlja steber bo- proti jugovzhodu. Tudi V 4 ' JUgUV/.UUUU, XUU1 a'a danes IS. t. m. z začetkom ob IS. uri film: Zadnja postaja Gestapa^ (L'ultima tappa della Gestapo) kablu bo možno opravljati krog 900 pogovorov hkrati Seveda se tudi koprsko področje zanima, da bi bite priključeno h temu kablu in so s tem v zvezi že napravili potrebne korake. # # # Sežanska Mlekarna, ki dela v sklopu Kmetijske zadruge Kras, se je v zadnjem času precej razvila. Zdaj urejajo poseben oddelek v katerem nameravajo izdelovati vroča lepila Po tem artiklu je na jugoslovanskem trgu precejšnje zanimanje, zlasti v moderno opremljenih tovarnah Surovine (kazein) že imajo, nekatere pa bodo uvažali iz tujine. Z izdelavo vročih lepil bo dobite zaposlitev novih 15 ljudi iz Sežane in okolice. # # * V koprskem okraju posvečajo bivšim borcem NOB veliko pozornost. Pred kratkim so za bivše borce NOB delavce v trgovini — organizirali posebne tečaje, na katerih so si pridobili kvalifikacijo in visoko kvalifikacijo. Vsega skupaj si je pridobite kvalifikacijo 30 in visoko kvalifikacijo 40 bivših borcev. Zdaj pripravljajo podobne tečaje tudi za obrtnike bivše borce, na vrsto pa bodo prišle tudi druge panoge. # # # Na Ljubljanski cesti v Ko-3ru sta trčila mopedist Mi-an Cerneka in kolesar Elio Savlje, oba iz Kopra. Nesreča se je pripetila zaradi nepravilnega prehitevanja. Mopedist je namreč trčil v zadnji blatnik kolesarja in povzročil, da sta oba padla. Medtem ko so mopedista s hujšimi poškodbami odpeljali v bolnišnico, se je kolesar le nekoliko opraskal po obrazu in roki. Na obeh vozilih je za okrog 10 tisoč dinarjev škode. Manjša nezgoda pa se je pripetila pod naseljem Pečki pri Pobegih. Voznik vespe Bogomil Kavrečič je na makadamski cesti padel in se poškodoval po obrazu. Vzrok padca — neprimeren tovor in majhna vinjenost. V nedeljo 11, februarja se je vršila v Doberdobu občinska seja. Prisotnih je bite 14 občinskih svetovalcev, medtem ko je bil eden opravičeno odsoten. Po prečitanju zapisnika prejšnje seje ih dnevnega reda se je začete obravnavanje posameznih točk, Potrjen je bil, kakor vsako leto. honorar za župana in seznam občin-skih revežev. Občinske svetovalce so se. znanili z vsebino listin, s katerimi se občina Doberdob ob-vezuje glede letnih odplačil za investicijska posojila za popravite šole v Doberdobu v znesku 19 milijonov, dodatne. ga posojila za dokončno ureditev in opremo otroškega vrtca v znesku 2.5 milijona ter posojila za popravite šole v Dolu v znesku 7.5 milijona, ki bo tudi v kratkem odobre. no. Določene so bile tudi tarife za javne razglase. V ponedeljek 5. februarja so pregledali dela na novem pokopališču v Dolu. Občina je odločila, da bo za njegovo dokončno ureditev potrošila lastna sredstva. Občinski svetovalec Karel Cermc je prečital resolucijo o stavki delavcev in Uslužbencev CRDA. Tudi občina IIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIMIII|||||||||||||||||lllfllllllll,|lm||||||||||)||||n||||||||||n||||||||||)|||||||| Uresničiti sklepe kmečke konference v Rimu Danes splošna stavka obdelovalcev zemlje Zborovanji v Pierisu in Krminu Danes bo po vsej goriški pokrajini, kakor tudi po Venetu, splošna stavka vseh neposrednih obdelovalcev, spolovinarjev in kolonov, ki se bodo vzdržali dela na polju in ne bodo prodajali svojih proizvodov, da bi opozorili vlado na sklepe vsedržavne kmečke konference, ki je bila pred časom v Rimu, na kateri so sklenili takojšnjo odpravo spolovlnar-stva, znižanje socialnih in zdravstvenih prispevkov za 50 odstotkov, povišanje minimalnih pokoinin, izplačilo družinskih doklad, zajamčenje sredstev Iz zelenega načrta za potrebe neposrednih obdelovalcev, spolovinarjev In kolonov, odpravo prijave vina, suspenzijo plačevanja davka na zemljišča in zemljiške dohodke, ki ga plačujejo neposredni obdelovalci. O pomenu tega stavkovnega gibanja bodo danes v goriški pokrajini govorili na dveh predavanjih. V Krminu bosta v dvorani Dante ob 10. uri govorila sindikalista Zuliani in Marizza, v Pierisu pa Papais in poslanec Franco. letno Ano Bermante iz Vile. ce. Zdravniki so ugotovili, da je imela žena več poškodb na nogah in tudi zlom leve roke v zapestju, zato so jo pridržali v bolnišnici za 30 dni. Zena je povedala, da ji je prizadejala navedene poškodbe neka soseda, ki jo je pretepla. Doberdob soglaša z ostalimi občinami, ki so zavzele stališče v prid stavkajočih. Sprejeta je bila z večino glasov, medtem ko sta se dva občinska svetovalca vzdržala. Seja se je zaključila ob 12. uri županovim obvestilom svetovalcem, da bo prihodnjo sejo sklical po potrebi, le. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v nedeljo, 18. t. m. ob 17. uri v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13 Prešerno ve proslavo SPORED: 1. Nastop folklorne skupine iz Trsta 2. Govor 3. Nastop združenih go-riških pevskih zborov 4. Folklorna skupina 5. Nastop mešanega pevskega zbora «Gallus» iz Trsta pod vodstvom prof. Ubalda Vrabca, ki bo zapel več pesmi. Prostovoljni prispevki 1 Ze nekaj let se izseljevanje iz te občine iz leta v leto stopnjuje. Leta 1951 je štela občina še 2851 prebivalcev, ob zadnjem popisu prebivalstva lani pa so jih našteli samo 2308; prebivalstvo se je torej v 10 letih zmanjšate za 543 ljudi ali za skoraj 20 odstotkov. NA PODROČJU GRADIŠKE Še dva nova primera slinavke med živino Pred kakšnimi desetimi dnevi smo poročali o pojavu slinavke v nekem hlevu blizu Gradiške, kjer imajo devet goved, ki so sedaj že skoro ozdravela. Živinorejci so takoj sprejeli vse potrebne varnostne mere in tudi oblasti so izdale ustrezne ukrepe, da se bolezen ne bi razširila še na druge hleve. Medtem so tudi skoro vsi živinorejci tega področja podvrgli svojo živino polivalentnemu cepljenju proti slinavki in je sedaj v glavnem vsa živina imunizirana. ...................................................... Prišla j'c k sorodnikom v Podgoro Mlada Goriianka pobegnila iz poboljševalnice v Benetkah Policija jo je včeraj »premila nazaj v Benetke Posebno sodišče za mladoletne v Trstu je meseca a-prila 1959 odredilo, da morajo za določeno dobo spraviti takrat 17-letno Renato Pado-van iz Gorice v zavod za mladoletne v Canareggio blizu Benetk. Vkljub temu pa je prišlo v zadnjih dneh do novih primerov slinavke blizu Gradiške in sicer v nekem osamljenem hlevu v smeri proti Romansu, Gre za dve govedi, ki jih je lastnik hleva pred kratkim kupil v Čedadu, čeprav se je toliko opozarjate, naj ne vozijo živine iz okuženih področij na Goriško; prav Čedad pa spada med najbolj okužene občine v videmski pokrajini. V resnici so se že nekaj dni po prihodu živine v omenjeni hlev pokazali prvi znaki slinavke, čeprav je prišla živina iz zdra vega hleva. Možno je n. pr. da je prišlo do okuženja med prevozom na samem kamionu ali kako drugače. V omenjenem hlevu imajo še štiri Dekle, ki je močno in zdra-vo, je le nerado prenašate disciplino, ki je v veljavi po takih zavodih in v zadnjem času je zaupala nekaterim drugim gojenkam, da bo pobegnila k svojim sorodnikom v Gorico. Tega seveda nihče ni jemal resno v poštev. Pred nekaj dnevi pa je Renata zjutraj, ko je bite treba vstati, izjavila, da se ne počuti dobro. Pustili so jo torek, ki ji je predsedoval dr. Chientarolli, so proučili najprej dete, ki ga je pokrajinski svet že opravil in ono, ki ga mora opraviti na bližnjih sejah. Sporazumeli so se glede stališč in navodil za posamezne probleme. Pri stružnici se je ranil Včeraj okrog poldne je pri-šel po pomoč v goriško bolnišnico 18-letni Silvio Picotti iz Podgore, Ul. Pozzo 2. Imel je rano na sredincu in mezincu desne roke, ki so mu ju zdravniki očistili, obvezali ter ga poslali domov. Okreval bo v 8 dneh. Picotti se je nekaj prej ranil pri stružnici v nekem les- samo v spalnici, da bi poči- „„„ „ .. .. vala. Ko pa je prišla čez ne- ", ™ Podjetju, kjer je zapo-kaj ur nadzornica pogledat, Soseda jo je pretepla Včera-' okrog 12.30 so prlpe. ljali v goriško bolnišnici sf-. je našla njeno posteljo prazno o Renati pa ne duha ne sluha. Preiskali so vso okolico in našli pod oknom spalnice kos vrvi, kar je vzbudite domnevo, da je v resnici Pobegnila. S pomočjo avtostopa je Renata prišla po precejanjih o-vinkih, saj je morala med drugim skozi Pordenone, v Gorico, kjer se je zatekla k svoji sestri Mariji Luizi por. Petejan, ki živi v Podgori. Tam jo je tudi našla policija, ki jo je medtem vodstvo poboljševalnice obvestite o njenem begu. Na sestrino prošnjo so Renato pustili še eno noč pri njej, včeraj pa so jo v spremstvu ene od o-beh goriških policistk odpre-mili nazaj v Benetke. V Gorici ima Renata tudi očeta, ki je trenutno bolan in se nahaja v bolnišnici ter obe babici, ki stanujeta v Ul. Monache 13 in na Trgu Cavour 6. Vse to pa ji ni pomagate, da bi lahko ostala v Gorici. ----«» Ulil II lil tlllll lllfllllllllllllH mm |lll,l,,ll||,,!!!! C KINO J CORSO. 17.15: »Zmaga Mihaela Strogoffa«, Curt Jurgens In Capucine. Italijansko-fraru co-s-ki cinemascope v barvah. VERDI. 15.30, 18.45, 22: »Zmagovalci in premaganci* (Nuernberški proces), S.Tra. cy, Marlene Dietrich in drugi znani igralci. Ameriški črno. beli film. VITTORIA. 17,15: »Tisto čudovito poletje«, S. Jork in K. More, Ameriški barvni film. CENTRALE. 17.00: «Junak našega časa«, M. Berti in M. Tonna. Crnobeli italijanski film. Davčni seznami na vpogled Goriško županstvo sporoča, da so pri občinskem proto-kolnem uradu na vpogled od 15. do vključno 19. februarja naslednji davčni seznami: poseben seznam za 1961 in za nazaj za pokrajinsko doklado na dohodninski davek kat. B in C1; seznam 1962 za leto 1980-61 za doklado ECA in seznam iz leta 1959-60 prav tako za doklado ECA na dohodninski davek. Pavlina Komelova dirigira združene pevske zbore, ki izvajajo pesem Simonitija «Le vkup uboga gmajna...« S seje pokrajinskega odbora Na običajni tedenski seji pokrajinskega odbora pretekli DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna URBANI-ALBANESE, Korzo Italia št. 89, tel. 24-23 TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici na j višjo temperaturo 8 stopinj nad ničte ob 16. uri, najnižjo eno stopinjo nad ničte ob 8. uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 51 odst. Veter s severa z brzino 18 km na uro. Koristne telefonske številke Zeleni križ v Gorici 26-48 Bolnišnica v Goricj št. 39-91 Prometna policija v Gori-ci 30-82 Gasilci v Coricl 21-20 Leteči oddelek (Squadra mo. bile) na kvesturi 21-51 Rdeči križ v Ronkah 7-26-89 Rdeči križ v Tržiču 7-22-49 Orožniki v Steverjanu 46-75 Orožniki v Podgori št, 20-22 Orožniki v Standrežu 38-09 Orožniki v Sovodnjah 80-07 Orožn. v Doberdobu 7-36-71 K i - )A • 'A 5!' w r:> * š MM ifi*3 rTlAili jkjl* 0 i -1 i i Svetovne igre FIS 1962 v Chamonixu Tudi v slalomu zmagoslavje Avstrijke Marianne Jahn Na drugo mesto se je uvrstila Francozinja M. Goitschell CHAMONIX, 14. — Po zmagoslavju v veleslalomu si je 19-letna avstrijska smučarka Marianne Jahn zagotovila da. nes prvo mesto tudi v slalomu. Po prvem spustu je vodila 16-letna Francozinja Ma- --------------- rielle Goitschel, toda Jahnova je v drugem napela vse svoje si’e in je progo presmučala v odličnem času. s katerim je pustila za seboj za 1”54 Goit-schellovo, ki je zablestela tudi v drugem spustu. Z današnjim uspehom je Jahnova pokazala, da je trenutno najboljša smučarka na svetu. Tekmovanje v slalomu je potekalo v znamenju ostre in tudi razburljive borbe. Med tekmovanjem je snežilo, toda vidljivost je bila vseeno boljša kot včeraj med nastopom moških. Proga je bila zasnežena, toda po začetnih spustih se $p pokazala na površju ledena skorja, ki je zakrivila številne padce. Skoraj polovico od 45 tekmovalk iz 15 držav se je Enašlo na tleh in med temi •o omembe vredne Avstrijka TraudJ Hecher, Francozinja Therese Leduc, Nemki Heidi Blebl in Heidi Mittmaier, Italijanka Pia Riva in Američanka Barbara Ferries. Izid današnjega tekmovanja v slalomu je sledeč: 1. MARIANNE JAHN (Av.) (48”63, 46”21) 94”84 2. Marielle Goitschel (Fr.) (48”55, 47”75) 96”30 Goitschellove ter tudi Erike Netzerjeve, ki so zasedle v Chamonixu najboljša mesta. Ponoči je sodniški zbor vnesel v lestvico vrstnega reda nekaj sprememb, ki pa se ne tičejo prvih 15. V uvrstitev od 16. mesta dalje so izločili dve tekmovalki, zaradi česar je Italijanka Pia Riva prišla iz 24. na 22. mesto. NOGOMET Traudl Hecher (Av.) 111”49 14. Therese Obrecht (Sv.) 114"63 15. Anneliese Meggl (Nem.) 115"49 16. Rosa Waser (Sv.) 115”62 17. Ruth Adolf (Sv.) 116”94 18. Jean Saubert (ZDA) 117"16 19. Barbara Ferries (ZDA) 118”34 20. Joan Hannah (ZDA) 118”45 itd. Po sedanjih rezultatih sbdeč se lahko reče, da na svetovnih nastopih presenečenja niso na dnevnem redu in da zmagajo tisti, ki so se najbolj izkazali v teku sezone. Dokaz m je uvr,titev Jahnove, iiiiiiimimiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiimiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiMimiHiiiiiitiiiniiimmimiiiiiiiiiiiitiiniHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiii Četrtfinale za pokal evropskih nogometnih prvakov Real Madrid-Juventus 1:0 (0:0) MEXICO CITY, 14. — Reprezentanca Walesa je sprejela vabilo mehiške nogometne zveze, da bi gostovala v Mexi-cu Cityju. Do srečanja bi moralo priti spomladi in sicer pred začetkom svetovnega prvenstva, kj bo v Čilu. Jahnova — najboljša smučarka v Chamonixu Športne vesli iz koprskega okraja Tomos ni bil kos gostujoči Olimpiji V nedeljo okrajno smučarsko prvenstvo Taborniki pred zahtevnimi nalogami V nedeljo je bila v Kopru prijateljska nogometna tekma med ljubljansko Olimpijo (bivši Triglav) in domačim Tomosom. Slovenski prvaki so z lahkoto zmagali z 8:1 (4:0). V prvih dvajsetih minutah so domačini nudili močan odpor renomiranim gostom. Imeli so celo dve odlični Di Stcfano strelec zmagovitega gola v 24’ drugega polčasa 3. Erika Netzer (Av.) (48”71, 49”41) 98”12 4. Astrid Sandvik (Norv.) (53”28, 50”23) 103”61 5. Barbi Henneberger (Nem.) <52”22. 51”71) 103”93 6. Annie Marie Leduc (Fr.) (53”76, 50”44)) 104”20 7. Linda Meyers (ZDA) (56”76. 50”44) 104”20 8. Sieglinde Brauer (Av.) (55”97, 49”87) 105”84 9. Lilo Michel (Sv.) (54”03, 55”52) 109”55 10. Marit Haraldsen (Norv.) 110”61 11. Vivj Anne Wassdahl (Šved.) 110"92 12. Therese Leduc (Fr.) in HmllllllllllllHimllllHIIIIIIMHIIIIMIIIIMHIIIIf MED TRENINGOM Bruno De Zordo poškodovan ZAKOPANE, 14. — Italijan Bruno De Zordo si je danfes med treningom za svetoviko prvenstvo v smučarskih skb-kih zlomil ključnico. De Zqr-do se je pri skoku preveč nagnil, zaradi česar je padel in zdrsel nekaj desetin metrov po snegu. Italijana so takoj po nezgodi odpeljali v krajevno bolnišnico. ..........................................1..1...IIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIMI .OD RINGA DO RINGA. JUVENTUS: Anzolin; Castano, Sarti; Mazzia, Charles, Leoncini; Mora, Rosa Nicolč, Sivorl, Stacchini, REAL MADRID: Araquistan; Iasado, Miera; Felo, Santa, maria, Pachi; Ianario, Del Sol, Di Stefano, Puskas, Gento. SODNIK: Dusch (Nemčija). STRANSKA SODNIKA: Frcimuth in Fritz (Nemčija). Včerajšnja tekma četrtfina- ” : ~ “ . . _ . la za pokal evropskih prvakov Ktr,le. Stacchini napačno preči med domačim Juventusom in gostujočim Real Madridom je razočarala 70.000 gledalcev, ki so imeli edino zadoščenje v trenutku ko je odgovorni urednik pariškega «France Foot-ball» izročil Omarju Sivoriju kot najboljšemu evropskemu nogometašu leta dragoceno tro. fejo v obliki zlate žoge. Zmaga Real Madrida, ki je tako postavil resno hipotezo za vstop v polfinale turnirja, je logična posledica igre, katero so imeli Madridčani v rokah od prve do zadnje minute tekme. Gostujoča enajstorica je pokazala, da ima izredno o-grodje in da je vigrana do skrajnosti, kar pa ni bilo vidno pri turlnskemu moštvu. Samo v prvem polčasu in v začetku drugega je Juventusu uspelo ostati več ali manj na nivoju gostov in je bil tudi blizu dosežka. Akcije pa niso bile sad skupne igre pač pa posameznikov. Končno je pade] tudi gol, katerega je treba pripisat] delno tudi smoli, FILADELPHIA. 14. — Iz u-radnih krogov se je zvedelo, da je svetovni prvak težke kategorije Flovd Patterson sprejel Sonny.ja Listona za izzivača v dvoboju za svetovni naslov, ki bi moral biti junija meseca. Patterson je poveril nalogo organizaciji • Champion ship Šport lnc.» iz New Yorka. da najame Listona za dvoboj. Zelo verjetno bo srečanje, ki ga cenijo deset milijonov dolarjev, v New Yorku, Chicagu ali Los Angelesu. # # # NEW YORK, 14. — Novi ma-nager Harolda Johnsona, ki se ponaša s svetovnim naslovom srednje težke kategorije (verzija NBA), je povabil Douga Jonesa, naj podpiše pogodbo za dvoboj za svetovni naslov, ki naj bi bil v začetku marca meseca. Ce tega ne bo storil, bo Johnsonov predstavnik Gainford izbral drugega boksarja. »Nasprotnikov ne manjka*, je izjavil Gainford, ki je navedel med predlaganimi dvoboji srečanje s Peruvjancem Maurom Mino, ki naj bi bilo junija v Limi, z Britancem Chicom Caldertvoo-dom na Škotskem, z Italijanom Giuliom Rinaldijem v Rimu in z Američanom Eddie-jem Cottonom v Seattlu. Sedaj smo pripravljeni na nastop proti Jonesu, toda slednji se mora odločiti do 1. marca. Istega mnenja je tudi funkcionar NBA Tonyja Pe-tronella. # # # SAO PAULO, 14. — Mana-ger brazilskega boksarja, svetovnega prvaka petelinje kategorije, Ederja Jofreja Abram Katznelson je danes izjavil, da še ni določil datuma povratnega srečanja z Ircem Johnom Caldwellom. Katznelson je hotel s tem indirektno zanikati vest iz Londona, po kateri naj bi bilo povratno srečanje med obema boksarjema za svetovni naslov 19. aprila. Brazilski manager je dodal, da se Jofre sedaj pripravlja za dvoboj z Američanom Hermanom Marquesom, ki bo 20. marca. ložil žogo Rosi. Puskas si je prisvojil usnje in ga podal Di Stefanu ,ki je spravil Anzoli-na na kolena. Tedaj se je pojavila v vrstah igralcev Juvan, tuša živčnost, zaradi česar niso mogli organizirati niti ene same akcije, ki bi se lahko zaključila z izenačenjem. Morda se je tedaj splačalo ojačiti na. pad s Charlesom, toda Parola se je verjetno bal večjega poraza, ki bi jim odvzel vsakršno upanje, da bi se oddolžili v povratni tekmi. Prvi napad je nosil barve domačinov: Sivori je z značilnim preigravanjem obšel pet nasprotnikov in je žogo predložil prostemu Stacchiniju, katerega strel je postal plen španskega vratarja. Dve minu ti kasneje je Di Stefano odprl pot Del Solu do Vrat, toda Anzolin je pravočasno odbil nevarnost. Nicole se je hotel takoj oddolžiti, toda dlje do kazenskega prostora ni mogel. Nasprotno je Puskas odgovoril z ostro akcijo, ki se je po zaslugi Anzolina zaključila brez škode. Vse do 29’ ni bilo nič važnega. Sele tedaj je Rosa predložil prostemu Sivoriju žogo, katero je napadalec v voleju poslal proti kotu španskih vrat. Araquistan se je pognal za žogo in jo v zadnjem trenutku poslal v kot. Po nekaj zanimivih akciji z obeh strani je imel Nicolč izredno priložnost, da pošlje usnje mimo vratarja do mreže. Toda na gol črti je bil branilec Miera. ki je obvaroval lastne barve pred klonitvijo. Začetek drugega polčasa je bil v glavnem nezanimiv vse do 15’ ko so domačini spravili španskega vratarja večkrat v zadrego. Od tedaj naprej so Španci vzeli vajeti v svoje roke in so začeli diktirati igro, ki jim je prinesla v 24’ odločilni gol. Stacchini je zagrešil predložek, zaradi česar je žoga postala plen Puskasa. ki je brez oklevanja spravil Di Stefana v položaj, iz katerega se mu j« posrečilo presenetiti sicer vedno budnega Anzolina. Medtem ko je Juventus popolnoma odpovedala, se je premoč gostov vedno bolj večala vse do končnega žvižga, zaradi česar so bili deležni aplavzov športnega občinstva. Pokal velesejemskih mest Valencia 2 Inter 0 VALENCIA, 14. — Četrtfinalno srečanje za pokal velesejemskih mest med Valencio in milanskim Interjem se je končalo z zmago domačinov z 2:0 (2:0). * * * PRAGA, 14. — Praška Dukla je danes premagala z 1:0 moštvo Tottenham Hotspur v tčkl mi, ki je veljala za četrtfinale turnirja za pokal evropskih prvakov. Povratna tekma ho 21. t. m. * * * GLASGOW. 14. - Kljub porazu z 2:0 (1:0), ki ga je Standard iz Liegeja doživel danes na igrišču Glasgow Rangersa, so se Belgijci uvrstili v polfinale turnirja za pokal evropskih prvakov. Belgijci so V prvem srečanju zmagali s 4:1. priložnosti, ki pa ju zaradi -neodločnosti niso znali izkoristiti. Potem je pobuda prešla povsem na stran Olimpije, ki je brez posebnega naprezanja dosegla osem golov. Koprčani so dosegli časten gol v začetku drugega polčasa po Kavaliču. Igra sama ni zadovoljila 800 gledalcev, saj so bili domači skoraj brez. kondicije, gostje pa so tekmo izrabili le za vigravanje. Najboljši na igrišču je bil Brezigar, ki je sam dosegel pet golov, dvakrat je bil uspešen Vavpetič, enkrat pa Velkavrh. Pri Olimpiji sta se odlikovala še Srbu in Klanči-šar, medtem ko je treba pri Tomosu pohvaliti Pogačnika, Valdevita in Gombača. # * # Koprski igralci namiznega tenisa so v nedeljo gostovali v Novem mestu, kjer je bil kvalifikacijski turnir za vstop v drugo zvezno namiznoteniško ligo. Kakor je bilo pričakovati, se neizkušeni koprski igralci niso mogli uspešno upirati rutiniranim ekipam Maribora, Kranja in Novega mesta. Kljub vsemu so zabeležili eno zmago (nad Kočevjem) in zasedli četrto mesto. V drugo ligo sta se uvrstili ekipi Kranja in Maribora. Koprčane so zastopali Zelezinger, Stropnik, Kavre-čič. Mahne ter Šalamunova in Mesaričeva. # # # Okrajni komisiji za zimski šport (s sedežem v Postojni) je končno le uspelo organizirati letošnje okrajno prvenstvo v smučanju. Prvenstvo bo v nedeljo y Črnem vrhu nad Idrijo. Računajo na precejšnjo udeležbo, saj lahko tekmujejo razen članov športnih društev tudi člani sindikatov ter raznih taborniških in drugih Organizacij. Člani, mladinci ter članice in mladinke se bodo pomerili v tekih in slalomu # # • Pretekli teden je bil na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani turnir v malem rokometu, ki so se ga udeležile tudi primorške ekipe. Moška reprezentanca Kopra je llllilllimi..................................... V soboto na moskovskem stadionu Lenin Najboljši drsalci za svetovnj naslov Prireditelji upajo, da bo vreme ugodno MOSKVA, 14. — Vse je pripravljeno za reden potek svetovnega prvenstva v hitrostnem drsanju, ki se bo začelo v soboto na stadionu »Lenin* v Moskvi. Proga je sedaj v odličnem stanju, toda vremenoslovci so mnenja, da se bo stanje poslabšalo in je popolnoma možno, da bo temperatura v soboto na ničli. ;-------:---- bene vrste ogrevanja za sto tisoč gledalcev ter vabi slednje, da si prinesejo s seboj odeje. Žrebanje startnih številk bo v petek. Qlede prognoze je Komenkov izjavil, da je danes težko predvidevati uspehe tega ali onega tekmovalca. Vseeno je med favorite omenil Holandca Van Der Grifta, Norvežana Kuta Jo-hannesena, Kitajca Wang Chin Uya, Francoza Andreja Kou prianoffa ter sovjetske predstavnike Roberta Merkulova, Viktorja Kosičenkina in Borisa Stenina. zasedla sicer sedmo mesto, prikazala pa je dobro igro, saj je izgubila tekme z minimalnimi razlikami. Koprčani so igrali z Mariborom 12:12, z Gorico 7:13, z Novim mestom 9:9 in s Kranjem 12:13. Zenska ekipa Kopra pa je zasedla drugo mesto. Koprčanke so premagala Kranj z 9:5, medtem ko so z Ljubljano izgubile z 8:12. # # # Taborniki koprskega okraja so si za letos zastavili vrsto zahtevnih nalog. Tako bodo organizirali okrajni mnogoboj za starejše in mlajše tabornike in enodnevni orientacijski pohod po Istri in Brkinih. Glavna prireditev pa bo vsekakor tabor bratstva in enotnosti, ki ga bodo organizirali v juliju v Ankaranu. Na tem taboru bodo sodelovale ekipe vseh jugoslovanskih ljudskih republik. Pripravljajo številna tekmovanja v taborniških veščinah ter pestre programe ob tabornih ognjih. Pozdraviti je treba tudi sklep tabornikov, da bodo v 1963. letu gradili v okviru posebne brigade mladinsko progo Koper-Prešnica. Prejšnjo nedeljo pokrajinsko prvenstvo v krosu Caenazzo in Danelutti najboljša dolgoprogaša Tekmovanje za mlajše mladince, juniorje in člane je bilo na Katinari V nedeljo je bilo na Katinari pokrajinsko prvenstvo v krosu. Vreme je bilo za to vrsto tekmovanja še preveč u-godno, progo pa so organizatorji precej olajšali, saj niso vključili kratke, a vendar hude vzpetine, ki so lansko leto spravljale v težave vse tekmovalce. Krog je meril približno 1200 metrov; v prvem delu je atletom pomagal veter, v končnem pa jih je občutno oviral. Najprej je bilo na sporedu tekmovanje za mlajše mladince, ki kvalitetno ni bilo na visoki ravni, ker so skoraj vsi tekači prvič startali na tako važni prireditvi. Treba je bilo preteči dva kroga: po prvem so bili vsi skupaj, po polovici drugega pa si je skupina 7 atletov priborila nekaj naskoka. 100 metrov pred ciljem je začel Scutari sprin-tati in je zmagal s približno 2 m prednosti. Slovenski atlet Hrovatin Janko, ki je bil skozi cel tek na prvih mestih, finiša ni vzdržal in je imel na cilju okoli 30 m zastoja. Za mlajšimi so startali ju-niorji, ki so morali preteči 4 kroge. Začetek teka ni bil preveč hiter in po prvem krogu je vodil s približno 10 m naskoka Ercigoi, za njim sta bila favorita Caenazzo in Gem-mellesi, Bernardini, Nocella in Mattioni; glavna skupina je sledila s 40 m zamude. Po 2000 m teka je Caenazzo povečal tempo in stalno večal prednost. Gemmellesi je tudi sam kmalu pustil za seboj o- stale, posebno pa je bil v stiski Mattioni. V zadnjem krogu je lepo tekel Gemmellesi in na cilju je imel kakih 50 m zaostanka za zmagovalcem, mnogo pa si je opomogel Mat. tioni, ki je prišel iz 8. na 4. mesto, za Bernardinijem. Kot zadnji so startali člani, ki so morali preteči v 6 krogih okoli 7.500 m. Start je bil izredno hiter, vendar pa so bili po prvem krogu vsi najboljši skupaj. Vodil je Danelutti, katerim so sledili Isi, Tonetti, Tončič, Ricatti, Bern-bi in D’Amico. Danelutti, član Polisportive iz Vidma, ki sodi med najboljše dolgoprogaše v Italiji, je mirno tekel svoj ritem, za njim pa je šlo najbolje Bembiju, ki je prišel na 2. mesto. Po drugem krogu je vodil Danelutti, Bem-bi in Isi sta imela, 10” zamude, Ricatti in Tonetti 13”, D'Amico 22”, Tončič pa je začasno zaostal. Po 2700 m teka se je Bembi pognal za vodečim Daneluttijem. Ricatti pa mu je sledil kot senca; vsi ostali so začeli izgubljati metre in metre, popolnoma pa je klonil D’Amico, katerega je dohitel in pustil za seboj Predsednik prireditvenega odbora 56. svetovnega prvenstva Leonida Komenkov je izjavil, da je odbor napravil vse, da se bodo tekmovalci znašli v najboljših pogojih. Nastopajoči bodo imeli na razpolago udobne sobe s televizijskimi sprejemniki, na katerih bodo lahko sledili tekmovanju. Milijoni gledalcev Sovjetske zveze in Evrope bodo lahko sledili s televizijskih ekranov glavnim tekmam, ki bodo v direktnem prenosu. Odbor se je tudi opravičil, da ne bo mogel pripraviti no- liiuilliiiiliiiiiiimiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifliliiiiiiliiiiniiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiii Italijansko košarkarsko prvenstvo moške prve lige Fonte Levissima presenetljivo klonila Laziu na domačih tleh Ignis, Simmenthal in Virtus na prvih treh mestih tudi Tončič. Bembi je občutil napor zasledovanja in je moral drugo mesto prepustiti R*" cattiju. Po 3. krogu je ime* atlet iz Vidma 18” naskoka nad Ricattijem, Bembi je ime* 24” zamude, Tonetti pa 33 • Bembi je preživljal hudo krizo, zaradi česar so ga Tonetth Isi in Tončič dohiteli. Po ’• krogu je imel Ricatti, ki Je tekel zelo sproščeno 25” z®' ostanka, Tonetti 40”, Isi *,< Bembi 1’5”, Tončič pa 1’22 ■ Popularni Bembi, katerega s° številni gledalci toplo spodbujali, je glavno krizo PJT trpel, ni pa mogel več dohiteti Ricattija in Tonettija, čeprav je ponovno pustsil za seboj Isija in Tončiča. predzadnjem krogu je im® Danelutti, ki pa ni preveč t°\[ /in” „ nrea Kot pri nogometnem prvenstvu, je tudi na tekmovanju prve košarkarske lige prišlo do povsem nepričakovanega rezultata: rimski Lazio, kateremu že celo leto preti nevarnost izpada, je premagal Fonte Levissimo v Cantuju. Dogodki v Cantuju so torej potrdili mnenje, da niti v tem športu nimajo srečanja že vnaprej oddanega rezultata. Nedeljsko kolo, naj bi bilo po mnenju vseh prav mirno. Na igriščih pa so se stvari razvozlale povsem drugače. Naloga Fonte Levisslme .le bila ka: po prognozah prav lah-gostila je povprečni Lazio in je bilo pričakovati visoko zmago. Na svojem igrišču je Fonte Levissima klonila le pred Simmenthulom, vodečo Ignis pa je premagala. In zdaj se je morala prav pred domačim občinstvom predati Rimljanom. Rezultat pove, da si je Lazio zagotovil zmago z eno samo točko razlike. toda kronika potrjuje realno premoč te ekipe, ki je skozi celo tekmo vodila igro. Rezultat je pustil tudi vidne posledice v zgornjem in spodnjem delu lestvice. Fonte Levissima, ki je bila ob zaključku prvega dela prvenstva na drugem mestu, je zgubila to svojo pozicijo in njen zaostanek — c;™™ »n. thalom se je še povečal. Končal se je torej dvoboj za častno mesto, ki je kazal, da bo trajal do zadnjega kola letošnjega tekmovanja. Na dnu lestvice si je Lazio utrdil položaj in si skorajda zagotovil obstanek v ligi. Je namreč malo verjetno, da bo Goričanom uspelo nadoknaditi zaostanek treh točk v devetih kolih, kar jih še preostane do zaključka. Prerojena Virtus je žela tudi v nedeljo lep uspeh v Bielli, kjer sta Calebotta in Alesini potrdila svojo izredno kondicijo in s pomočjo Contija, Pellanere in Lombardija odpravila žilavo Bieljo. Res škoda, da niso Bolonjča-ni igrali celo prvenstvo na takem nivoju. Ce bi jim to uspelo, bi Ignis imel znatno težjo nalogo in danes ne bi poznali še imena letošnjega zmagovalca. Padovanski Petrarca je bil za Šimmen-1 znan kot nepremagljiv na lastnih tleh, medtem ko je bil na tujem vedno poražen. V nedeljo pa so padovanski igralci prelomili tudi to tradicijo in si svojo prvo zunanjo zmago izvojevali kar na utrjenem pesarskem igrišču, kjer so prej klonila tudi najbolj znana moštva. Pesarsko moštvo je prvič izgubilo pred lastno publiko, vendar častno, ker je bila tekma, posebno po zaslugi gostov, na zelo visokem nivoju. O milanskem srečanju med domačim Simmenthalom in goriško Zoppas ni vredno, da bi obširneje govorili. Milančani so le v nekaterih trenutkih pospešili tempo igre in že je bil rezultat gotov. Tudi pepelka prvenstva je še enkrat podlegla svojim nasprotnikom. To pot so se jo privoščili Rimljani Stelle Azzur-re, ki pa kljub lahkemu delu niso zablesteli. Rezultati nedeljskega kola: Stella Azz.-Ursus 76:57 Ignis-Livorno Biella-Virtus Petrarca-Algor Lazio-Fonte-Leviss. Simmenthal-Zoppas siral tempo, 40” naskoka Pr«, Ricattijem, Tonetti je bil *. za vodečim, Bembi 1’30”, 1® 1’38”, Tončič pa 1’58”. V za“: njem kilometru se stanje menjalo, razdalje med teka« pa so se povečale. Danelu** je zmagal brez posebnih *e' žav, z 1’20” zamude je P,rI , kel Ricatti, Tonetti je ih)®, 1 ’37”, Bembi, 2’12”. Isi 2’20 -Toncic 2’46". Vsi ostali s® prišli na cilj z zamudami če 4 minute. To tekmovanje je dalo ®* eno priliko Caenazzu in p j neluttiju, da se izkažeta kq odlična dolgoprogaša, ki se I' ma obeta zelo koristna _seZ na, in je potrdilo premoč ta°' dema Gemmellesi-Ricatti cegat). Čeprav Bellen, ki sj ' ži vojaški rok v mornarici, tos ne bo nastopal v Trs* ’ lahko z optimizmom priča* jemo poletno sezono. Caena, zo bo lahko na 1500 m tek okoli 4’10”, Danelutti pa P°“ 4’. na 5000 m in na 10000 pa pod 15’ oziroma 32’. Za tema dvema atletoma • še mladi Tržačani GemmeJ si, Ricatti, D’Amico in f saglia, da sploh ne omenim izredne moči srednjeproga® iz Vidma. Bruno Križma« REZULTATI Mlajši mladinci: 1. Scutari (Fiammia), 2. Durso (CUS), 3. Valecic (Fiamma). Junior ji: ,,„ 1. Caenazzo (CUS) 16’52 2. Gemmellesi (Acegat) in 19”, 3. Bernardini (Ginnasti« 17*50”. rf 4. Mattioni (S. Giacomo) 11 in 52”7, 5. Ercigoi (CUS), 6. Furlan (S. Giacomo). Člani: . :t 1. Danelutti (Polisportivs Vidma) 24’35”4. 2. Ricatti (Acegat) 25’55 -i 3. Tonetti (S. Giacomo) in 12”5, 4. Bembi (Ginnastica), 5. Isi (Ginnastica), 6. Tončič (S. Giacomo). Lestvica po ekipah: 1. S. Giacomo 53 točk, ^ 2. Ginnastica 45, 3. CU- ‘j 4. Acegat 30, 5. Fiamma, Polisportiva. 71-63 61-86 68-66 71-70 91-51 P.zio TENIS MOSKVA, 14. — Sovje*®** zveza, ki bo letos prvič nas^ pila v izločilnem turnirju Davisov pokal, bo imela P* , srečanje 4., 5. in 6. maJa Holandskem. PODJETJE Universaltecnica .t« 4 4 % Ut: / Universaltecnica Trst - Dor«« CJaribuldi št. 4 , \ -*V'° — HCINRICH MANN V KAVAKMI IRAGNO 2. »Dvajset odstotkov,« je rekel stari, «in kdo je ta dedič?« »Jaz,« je rekel Gogo, »in imam poroštva.« Očetu je predal nekaj dragocenosti, ki jih je ta, po stari navadi sprejel, ne da bi raziskoval, od kod so. Gogo hiti z denarjem k Nini. »Imaš smolo,« mu odvrne. »Kajti sedaj se je vmešal še moj oče, danes je prišel, le poglej!« Pravkar prihaja s ceste neki starec, hodi skromno, toda ponosno. Ima obriti lici, njegova rjava suknja stoji zadaj, na vratu strmo pokonci, v životu pa sedijo bleščeči gumbi. «Kaj hočeš še več,« govori izraz Nininega obraza, «pravi pravcati oče.« Gogo še poskuša: «Tvoj oče ne bo napačno razumel, če se bova odpeljala v Tivoli.« Toda Nina se razjezi. «Moj oče je z dežele, ima religijo, kaj pa si misliš. Nikoli ne bi tukaj stanoval, če ne bi verjel, da je hiša opremljen hotel.# Toda ko Gogo, popolnoma prestrašen, le še cvjli, se spomni Nina, da bi lahko, vzela očeta s seboj. Ne sliši, kako ubogi fant ugovarja, zaploska: «iMoj oče ima kočijico, se bomo peljali kar sami!« In tako se je zgodilo. Nina s svojim očetom in Gogo s svojim denarjem sta se pripeljala v Tivoli. Hotel pri Šibili, Na tlakovanem dvorišču jedo makarone, ledvičke, filete,in ko Nina začuti vino, zahteva, naj Gogo spleza na Sibilin tempelj, da, na streho. Gogo si stvar ogleda, streha šrtli daleč čez zid, pa tudi zid sam ni preveč vabljiv. «Tega nihče ne zmore,« izjavi. Medtem ko se Nina zaničljivo smeji, se javi stari: »Jaz bi pa lahko.« Sedaj se smeji Gogo; »Stavim proti.« Nina: «Koliko?« Gogo: «Za vse, kar imam pri sebi.« Nina; »Velja!« Saj pozna mežikanje svojega očeta. Stari skrbno odloži suknjo, vzame izpred hiše lestev in udobno stopi na streho templja. Gogo kriči in noče plačati, pokličejo natakarja Cezarja, ta odloči za starega, apotekar tudi. Ko se je Gogo končno znebil svoje gotovine, reče Nina; «Smisliš se mi, kljub svoji skromni inteligenci. Čeprav zžme nisi več važen te bom vzela s seboj v kočijico.« Kajti Gogo stoka preglasno, da nima denarja niti za vlak; poslušalci so postali zadržani. Med potjo je vozil stari z dežele tako spretno, da je Gogo sfrčal s kočije, on ,n njegova hčerkica pa sta obsedela. Prideta domov. Nina se ponaša s svojo potegavščino in kaže denar. Tedaj zakriči kuhar: »Od Gigolettija! Ha! Morilec! Tako vsaj vem, kdo me je okradel!« In prav tedaj, na svojo nesrečo, se , pojavi Gogo. Kajti pri vsem strahu je vseeno rešil nekaj svojega denarja in uporabil vlak. Sedaj pa zagleda s stopnic kuharja, kako vihti svoj veliki nož in drvi proti njemu. On, kot izstreljen, v odprto sobo in pod poste, ljo. Kuhar za njim, se plazi in bode, kamor zadene. Gogo zakriči in skoči nazaj čez posteljo, ven; po stopnicah navzgor, frči po zraku pred kuharjem, ki kriči: «U- bija me!« in pri tem vihti nož. Ce bil ne bilo Nine, bi bilo Gogoja konec. Kajti vse ostale dame so takoj zaloputnile svoja vrata, ko se je začela bitka približevati. Ni-na pa je odprla svoja ubogemu zasledovancu in jih zapahnila pred kuharjem, čeprav je ta divjal in prosil. Govorijo celo, in Gogo tega ne zanika, da je sprejel v tako nevarni uri, ko so ga le deske tankih vrat ločile od hudega konca, iz Nininih rok najvišjo naklonjenost, za katero je že vedno prosil usodo. Qd takrat ga spet drži nekoliko na kratko, toda ne preveč. On pa igra spet dureka s kuharjem. Kajti oče skopuh je moral plačati. Vsi zadovoljni, vsi srečni. OOOOOOOOOC BERT BRECHT oooooooooo srno va 5^C<>>OCO50«OOOOOOOOOOOOOOCX>OOOCOO<5 Neke januarske noči leta | 1945, ob koncu hitlerjevske vojne, se je neki thuerinški kmetiči sanjalo, da jo kliče njen sin, in ko je kasneje, v polsnu, stopila na dvorišče, se ji je zazdelo, da ga vidi, kako stoji poleg vodnjaka in pije vodo. Poklicala ga je po imenu, toda takoj spoznala enega mladih ruskih ujetnikov, ki je delal na posestvu. Nekaj dni kasneje je imela kmetica čuden privid. Pri. nesla je hrano ujetnikom, ki so v gozdu podirali drevje. Ko se je vračala, je o-pazila istega mladega ujetnika, človeka bolehnega videza, kako je obrnil razočarani obraz od menažke, polne redke juhe, ki so mu jo dali, in naenkrat se je ta obraz spremenil v lik njenega sina: in to se je ponavljalo vedno pogosteje. Potem je ujetnik zbolel. Brez pomoči je obležal na skednju. Kmetica je večkrat čutila nekak notranji poziv, da bi mu prinesla hrano; toda temu se je uprl njen brat vojni invalid in gospodar posestva ,ki je z jetniki slabo ravnal, in to tembolj, ker so se dogodki slabo odvijali in ker se je vas začela bati ujetnikov. Sicer pa kmetica ni mogla kar tako pobijati razlogov svojega brata in se je na koncu koncev strinjala z njim, da bi ne bilo prav pomagati tem neljudem, o katerih so pripovedovali toliko strašnih stvari. iAli niso bili priprav, ljeni na vse, ti krvosesi, proti katerim se je boril njen sil daleč na Vzhodu? In tako je kmetica, ko še ni izpeljala svoje namere, da bi pomagala mlademu Rusu, nekega večera iznenadi-la skupino ujetnikov .ki so v zasneženem sadovnjaku o nečem živahno razpravljali. Da bi ostal pomenek skriven, so ga opravili zunaj, v hudem mrazu. Mladi jetnik je bil prisoten. Drhtel je v mrzlici in zaradi svoje izredne izčrpanosti se je najbolj prestrašil prihoda kmetice. In spet se je v tej njegovi prestrašenosti ponovila čudna sprememba mladeničevega obraza: kmetica je ponovno videla pred seboj svojega sina. Pa tudi ta lik je bil prestrašen. Vse to se ji je dolgo vrtelo po glavi in čeprav je o vsem obvestila svojega brata, se je odločila, da bo odnesla mlademu jetniku nekaj mastne kože ta je ostala od slanine, ki jo je za ta namen prihranila. To dobro delo kot tudi vsa druga v Tretjem rajhu se je pokazalo pri uresničevanju kot izredno težko in nevarno. Pri tem podvigu se je morala boriti proti sovražnemu vedenju svojega brata, poleg tega pa ni mogla zaupati u-jetniku, in vendar ji je to uspelo. Res je, da je pri tem odkrila, kako so jetniki hoteli pobegniti: nevarnost, da bodo odvedeni ali preprosto poklani pred prihodom Rdeče armade, je rasla iz dneva v dan, kmetica, ki se ni mogla upreti željam mladega jetnika, se je tako vse bolj zapletala pri- v njihov načrt pobega^ skrbela jim je kratek in velike škarje za reZ. žice. Nenavadno jjd«- ‘ tr»* ,e*i' spreminjanje obraza ga jetnika, se je od prenehalo dogajati; p,. ca je sedaj pomagala s^0 sovražnemu vojaku. 1° jtO se je njen strah veča • je nekega jutra nekdo kal na šipo in ko se )e t]o-zi okno pojavil v sivi s 9, bi zore obraz njenega s jj* ,To je bil res njen s'n'^v sebi je imel raztrgan® r formo Waffen-SS; e. dred je bil razbit in P 0ifl sel je z zadihanim (e vest, da so Rusi sam0 »si®; nekaj kilometrov pred ^,(1 Za njegov pr nihče izvedeti. Kmalu je prišlo do ga posveta med j,r»- • sin1 Za njegov prihod ni v0)’' _______ km« njenim sinom in njenim ^t. tom. Sklenili so, da s® eK®’ bijo ujetnikov, ki so id kor že opazili eseso^^pO-ki se gotovo ne boC*0h; f0" vedali priložnosti, da j<> vedali svojim, kako s'a poravnali z njimi na te sestvu. (Nadaljevanje sledit iiHFniMKTVO- TRST _____ UL. MONTECCH1 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico 1-H. Tel. 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 Tel. št. 37-338 NAROČNINA: mesečna 650 lir. l ^ 1HOO lir "nolletn 3500 lir celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din mesečno 420 din — NedeDska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 diu Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska trst 11-5374 Za tLRJ. ADIT, DZS, yj, Stritar!eva^ulic^LS-^telef 21-928 tekoči*račuti pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/5-375 - OGLASI; Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega siolpca: trgovski 80. finančnrvupravn, .20, osmrtnice 90 lir. - Man oglas, 30 Ur beseda, - Vsi oglasi se naročajo pri uP® Stritarjeva uuca o-, . * Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. *1’-- Trst d