Številka 335 TRST, v petek 4 decembra 1908 Tečaj XXXiii IZHAJA VSAKI DAN —n— todl eta nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Slov. m prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih ♦obakamah v Trsta in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, NaJbrežini, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Štev. po 5 nv4. (10 stot.). OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolose. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v teksta usta do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-manj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti1*. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti jo moč I — NAROČNINA ZNAŠA u vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■uoialB4 na nedeljsko Izdanje „EDISOSTI" stane : ul»> i ■ ■ letno K. 5-30, pol leta 2 OO —— Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vrsiajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista, UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dem) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranllničnl ra?un It 841652. TELEFON St 11 57. Tržašii Slovenci. V nedeljo, dne 6. decembra t. I. ob 10. uri In pol predpoludne vršil se bo v veliki dvorani „Narodnega doma" (Trg Caserma) veliki stacijski SHOD za slovensko vseučilišče. Ker je stvar zelo važna, želeti je, da se nase občinstvo iz mesta in okolice tega shoda v čim veČem številu udeleži. Sklicatelji v imenu tržaških akademikov BRZOJAVNE VESTi Jugoslovanski poslanci proti Italijanskemu vseučilišču v Trstu. DUNAJ 3. „Hrvat. Korr." poroča, da je narodna zveza jugoslovanskih poslancev imela konferenco, na kateri je bila vsprejeta sledeča resolucija : Naredna zveza jugoslovan skih po-s ausev je mnenja, da se m ra načelno ugoditi vsem intelektualnim potrebam vsake narodnosti. Zato se jugoslovanski poslanci ne protivijo tudi ustanovitvi italijanskega vseučilišč*. Menijo pa, da se mora z ustanovitvi;o italijanskega vseučitelišča v Avstriji istočasno in vaporedno ugoditi tudi potrebam Jugoslovanov z ustanovitvijo vseučiteliščt v Ljubljani in z nostrifikacijo dipiomov in akade-mičnih stopinj zadobljenih na zagrebškem vseučitelišču. Narodna zveza jugoslovansk h poslancev odločno prote >tira pri ustanovitvi italijanskega vaeučiteiiščii v Tr^tu in se bo proti taki ustaooiitvi bojevala z vsemi sredstvi, ki so jej na razpolago. Shod slovenskih vseučiliščnikov na Dunaju. DUNAJ 3. V neki go^tilui t Auerspar- govi ulici je imelo dane3 poooludne okrog 200 večinoma slovenskih dijakov shod. Po shoda so šli dijaki pred parlament demonstrirat za ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubl.ani. Redarji jiin niso pustili prestopiti parlamentarne rampe in so razgnali dijake, ki so potem odkorakali v Bančno ulico, kjer jih je tudi straža potisnila nazaj. Na vgeučiliščni u'ici je reekrstvo demonstrante razgnalo. Aretiranih je bilo 12 dijakov. Vtči del cretirancev ovadijo deželnemu sodišču radi pregreška rabuke, druge bo kaznorala policija. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 3. Zbornica je nadaljevala razpravo o p-oračunu poljedelskega mi-nisterstva. Zboroica je vsprejela proračun poljedelskega ministerstva ter je na to pričela razpravljati o proračuou ministerstva <;a uk in hogočastje, ki jo je nadaljevala na popolu-danski seji. Ćesko vseučilišče v Pragi. PRAGA 3. Rektor češkega vseučilišča je ustavil predavanja do po božičnih praznikih in u:emelju;e ta odlok s splošnim razburjenjem. kar moti miren pouk, Avstrijski držauni zbor. DUNAJ 3. Po otvoritvi seje je posl. Choc zahteval, naj ee došle uloge doslovno prečitajo. Predsedaik je vprašal C h oca, hoče li pred gladuj čim ljudstvom vzeti nase težko odgovornost. ako se razprava o socijalnom j zavarovanju zategne. (Fiharaa pohvala v vsej i zbornici. Hrup pri čeških radikalc;h.) Ker je posl. Choc vstrajal pri svoji zahtevi, je predsednik olredii, da se bo čitalo uloge koncem seje. (Vihana pehvala.) Češki raiikalci so razsajali dalje, tudi potem, ko je pričel dr. Adler govoriti o proračunskem provizoriju. Pob!, dr. Ad!er je izjavil, da si ne pusti vzeti v tem parlamentu pravice govora. V tem trenutku zasbpljenia m slabosti vlade je treba odločno protestirati proti temu, da so hoče velika narodna vprašanja rešiti z rabljem in 8plektariti proti parlamentu. Pred vsem je treba protestirati proti odredbam, izdanim v Pragi. (Živahna pohvala.) Nagli 6od je popolni polom stare avstrijoke vladne j metode, dokaz za popolno nesposobnost vla-' d&nja strank, ki so zdaj na krmilu. (Pohvala.) Ko so priš'i ministri v dvorano, so češki radika ci zopet zagnali hrup, Culi so se fej-| klici. — Posl. Lisy je pokazal krvav robec, ; zakar je bi pozvan na red. (Dolgotrajen hrup.) ' — Posl. Coch je bil tudi pozvan na red. Dr. Adler je nadaljeval : Socijalni demo-j krati obsojajo izgrede v Pragi, ali tudi na j nemškem Češkem. S kriv»co se ne dela poli J tike. Pretrpljena krivica n^ daja nikake svo-' bcdnice za novo krivico. (Živahna pohvala.) Govornik je rekel, da nima minist. preds. spo-j sobnosti, da bi združil državo ohranjajoče ; stranke., zakar niso bili pogoji nikdar manji j nego sedaj, ter je protestiral proti eventuel-; nemu razpustu državnega zbora. Ko je prišel v zbornico nemški minister-; rojak Scbreiner, so ga češki radikaici vspre-| jeli s fui-klici. Govornik je izjavil dalje da bodo 60ci-| ialni demokrati glasovali le za nujnost prvega J čitanja proračunskega provizorija, da ee iz« J vede normalna rešitev proračuna. : Glede bosanskega vprašanja je govornik j pokazal na stališče, ki so je njegovi pristaši • označili v delegaciji. Ni dvomiti, da je anek-: sija prinesla Avstriji silno veliko nevarnost, j ker stoji pred vojno. Skupna in avstrijska j vlada sta odgovorne za veliko škodo, ki jo • trpi delo v Avstriji, kar se je že pokazalo. • Avstrijo treba spremeniti s temelia in nern-! žkemu narodu pripade samovlada šo !e tedaj, ! ko jo bodo imeli *si drugi narodi. Najpri-: profetfje sredstvo za rešitev italianskega vse-i učiliščnega vprašanja je ustanovitev vseuči-■ ltšča v Trstu. Strah pred iredento je absur-| dec. Socijalni demokrati obsojajo izgrede v ; Pragi in drugih mestih in tiačanje manjšin : in so trdno prepričani, da je bodočnost Av-: strije v njihovem taboru. Posi. Lar.g je izjavil, da z dovolitvijo | proračunskega provizorija se vladi ne izreče ' nikakega zaupanja. Dolžnost vlade je, da . stori vse, da postane aocijelno zavarovanje ! kmalu zakon. Za posl. dr. Adlerjem je govoril posl. ; Udržal o praških demonstracijah, neumestno | nemško obstrukci.o v češkem deželnem zboru . in je ob neprestanih hrupnih protestnih klicih levice očital Nemcem, da hočejo za vsako ceno ohraniti prevladje. Kritikoval je proglts naglega soda nad Prago in vedenje nemškoga micistra-rojaka dr. Schreinerja. Govornik je izrekel nado, da ae Nemci in Čehi nekdaj najdejo na polju pravega delovanja, kjer Čehi no podležeio. Posl. Jiiger je obžaloval, da je bil nagli j sod na Prago tako pozno razglašen ter je protestiral prosi aapadoui pod. Udržala na Ncmee. P^tem so bile doslovno prečitane uloge. Med istimi se nahaja nujni predlog po3l. Chocs. v katerem se zahteva, da vlada od pokliče namestnika Coudenhova; nadalje nujni predlog posl. Bcxe, da se odpravi nagli sod; nujni predlog posl. Sternberga. da se izda odlok, s katerim se za vso Avstrijo prepove nositi barve, predlog socijalnih demokratov, katerem Be zahteva sprememba člena V. državnih temeljnih zakonov v smislu, da se odločitev o vojni in miiu v bedoče prepusti državnem 2boru. Posl. Hr i b ar je vložil interpelacijo glede vedenja predsednika višege sodišča v Gradcu, ki je rekel slovenskim uradnike ni, prišedšim k njemu na avdijenco. naj se ne ut.kajc v strankarske boje, dočim ni predsednik kaj tacega naročil nemškim uradnikom. Potem interpelacija posl. Hribar j a glede kazenskih razprav povodom ljubljanskih demonstracij. Po dovršenem čitanju se je dr. R y b a r pritožil, da niso policijski organi pu>tili v parlament k njemu in posl. Korošcu deputacijo slovenskih dijakov. Predsednik je izjavil, da bo dal stvar preiskati. Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja jutri. Šest dekad. 1848 — 2. december — 1908. (K 60-letnIci vladanja cesarja Franc Jožefa I.) IV. 1878—1888. Četrto desetletje vladanja Franc Jožeta je pričelo obenem s prvim vspehom, ki ga je imela monarhija. Leta 1857 potisnjena iz današnje Romunije, ltta 1859 premagana v Italiji, 1866 premagana na Češkem. Notranje homatije, nestalno ustavno življenje, slabe finance — ti udarci so zudeli drug na drugega tako vso državo kakor njenega vladarja. Sedaj pa je stopila na novo polje zunanje politike, kakor v odškodovanje za »voje izgube na zapadu. Na čelo notranje politike je stopil po drugi strani eden najzvestejših služabnikov cesarske hiše, vladarjev mladinski prijatelj, konservativni grof Taaffe. V vsej dobi cesarjevega vladanja ni cstal noben premje tako dolgo na svoiem minisier-skem prestolu, kakor grof Taaffe. Celih štirinajst let je vodil državno mašino s svojo spretnostjo in previdnostjo. Nemško liberalno moč, ki se je uprla okupaciji Bosne in Hercegovine in ki obe desetletji, v katerih je vladala državo, ni niče-; sar storila, kar bi imelo kateri-koli glob:i ! pomen za monarhijo — to oholo in brez-' delno večino je stri s svojim „železnim 1 ringom", obstoječim iz Slovanov, nemških klerikalcev in fevdalcev. Takoj ob pričetku je izrekel v svojem j programu željo po „spravi narodov". To se ' mu sicer ni posrečilo doseči, dasi je bil često j na poti, ki je utegnila voditi do vspeba. Predvsem je pridobil Staroč^he, ki bo predstavljali tedaj večino češkega naroda, da so nehali s svojo abstinenco. Po dolgih ^šestnajstih letih so se češki poslanci povrnili v dunajski parlament. To je bil Taaffejev prvi in največji triu m f. Čuli smo že, da je bila monarhija ob , času Krimske vojne in mnogo let po njej popolnoma izolirana v Evropi. Ta „splendid isolaticn" jo je slabila in jo delala nezmožno 1 za vsak zunanji korak. Ravno tako ji je sla-' bila državni kredit. V isti meri, kakor je šla pot Avstrije rapidoo navzdol, se je dvigala Prusija in Nemčija pod Bismarckom navzgor. Bismarck je dosegel, kar je hotel. Združil je s krvjo in jeklom, kar se drugače združiti ni dalo. t Zdaj je potrebovala država mirnih časov, da se konsolidira v enotno celoto, da se povspn*' tudi v notranjosti do tiste stopnje, kakor ee :je povspela na zunaj : po eni strani napram Avstriji, po drugi strani napram Franciji, ki ji je moralo odstopiti Elzas-lotrinško in ji plačati prt milijard vojne odškodnine, s katerim denarjem je Nemčija uvela zlato veljavo mesto obstoječe papirne, oziroma srebrne. V ta namen je iskal zaveznikov, s ka-teiih pomočjo bi bil zasiguran srednjeevropski mir za nekaj desetletij. Obrnil se je najprej ua Dunaj. Nihče ni mogel biti tega bolj vesel, nego vladni krogi naše monarhije. S svojim pre-magovalcem pred trinajstimi leti, s tistim Bismirckom, o katerem je izrekel nekoč tako ostro mnenje, je sklenil ravnoiati vladar za-I vezoiško in prijateljsko pogodbo C1879). Najmočnejša in v tej dobi najslavnejša armada na vsem svetu je post&ia zaveznik osamljene podunavske monarhije. V slučaju da je oa-; padena ena izmed nji u, si zagotavljata medsebojno ne samo moralno, ampak tudi mate-• terijelno pomoč. Tri leta zatem (1882) je pristopila tej dvozvezi Italija. Ta trozveza je vehavna šo danes. Materijelno pomenja blizu šes" milijonov bajonetov redne , vojske brez milice in črnovojnikov (s temi nekaj nad dvanajst milijonov bajonetov) in 170 boinih ladij ter 350 torpedovk. Ta kolosalna sila ravna evropsko ravnotežje. Četrta dekada je imela zaznamenovati zopet nov in velik vspeh. Država si je zava-J rovala ves zapadni hrbet, tako, da se tudi i napram Ruaji ni imela odslej ničesar več i buti. Postala je zopet agresivna proti Balkanu. Tam ee je vsedla tekem časa tako i močno, da ni misl ti, da jo zlepa izpodrine kdo s tega mesta. Minuli so časi neprestanega strahu pred i vojno. Tem večo pozornost je obrnila zato lahko država k svoj'm notranjim potrebam. Pod Tahfiejem je izdal* vlada svoj prvi socijalno politični zakonik v svrho delavskega varstva. Uveden je noi-inalni delavnik enajstih ur in zapovedan je; bil nedeljski počitek. Ravno tako je bil izdan zakon o zavarovanju delavcev za slučaj bo-! lezoi ali nezgode. Posrečilo se je definitivno ura.nati ravnotežje v proračun u.j Vlada je izvela v tej dobi regulacijo zem- j Jliščnega davka. Pričela je s preustrojitvijo direktnih davkov. Na podlagi po?- i prečnega kurza goldinarške veljave v zadnjih letih je uvedla devalvacijo, če tudi ti avstrijska zlsta veljava do danes še popolnoma efektima. Enako kakor v Prusiji je pričela vlada v tej dobi a podržavljanjem železnic, na kar pod liberalci, kakor menšesterjanci, še misliti ni bilo. Leta 1883 je sklenila s sultanom pogodbo zaradi železniških zvez med Dunajem preko Pešte in Solunom ter Carigradom, tako, da je bila ta za avstrijski eksport tako važna proga s tem zagotovljena. Tri leta na to je uvedla zadruge za mojstre in zahtevala dokaz sposobnosti za obrtnike. Kasneje — vsakako hitimo b tem času nekoliko naprej — je priklopila Trst svojemu carinskemu omrežju (1891) z iz.emo malega ozemlja kakor sro-' bodne luke po izgledu Hamburga (1881 oz. 1888) in Bremena (1885 oz. 1888) na Nemškem. Nemški liberalci so prihajali v vedno ! večje Škripce. Taatie je ustrezal od časa do časa raznim pravičnim zahtevam Poljakov in . Čehov — med drugim je razdelil nemško vseučilišče v Pragi v nemško in češko kakor dva popolnoma samostojna učna zavoda — in to je Nemce od sile peklo. S svojo manjšino so hoteli vladati tudi slej slovanski večini v monarhiji. Pod Tafeffejem, v pričetku četrte dt kade, so zaklicali Nemci v Avstriji v prvič, da iili vlada — zatira. V tem času (1880) so .ustanovili svoj ScLuherein, ki ima nsmen |germanizacije slovanskih o^rok. Slovenci ob-1 Čutimo delovanje Schulvereina na marsikaterem delu svoje domovine dovolj občutno. Ta Schulverein ima tudi v rajhu mnogo členov in podpornikov. Zgodilo se je to v tiitem času, ko je izdala Taaffr?jeva vlada — cejena glavna za-slomba so bili ravno Poljaki in Čehi — d?oje ukazov (1880 in 1882), glasom katerih se mora vsak uradnik v Avstriji v občevanju s stranko posluževati tiitega jezika, v katerem ga je ogovorila stranka. Doslej nt mogel noben S ovenec, Hrvat. Srb, Čeh ali Poljak prisiliti cesarskega uradnika, da govori ž njim v njegovem jeziku. Tako je bilo možno, da so sedeli na uradniških ptolcih sami Nemci. Ti zlati čisi so s tem nehali — in Nemci so zagnali krik o preganjanju. V resnici pa se ni zgodilo nič drugega, nego da je Taafie očistil drevesa v avstrijskem vrstu škodljivih parazitov, če ni hote), da uniči ta mrčes ves nasad. Klerikalni krogi, ki so tvorili del železnega obrofa. so hoteli ravno tako doseči nekaj svojih zahtev. Podsželiti so hoteli ljudsko šolstvo. Če bi se to zgodilo, bi postala ljudska šola deželni zavod in v vsem in edino od deželnih zborov odvisna. V teh so imeli p o-nekod klerikalci večino. Gospodska zbornica je zavrgla te načrte vzlic temu, da je vladar imenoval na Taaffejev predlog mnogo novih členov, o katerih je bilo jasno, da niso „liberalnega načela'4 in da bodo glasovali za novi šolski zakonik. Nemški liberalci so postali zakleti sovražniki Taaffejevega kabineta, tako zaradi političnega kakor nacijonalnega nasprotst7a. Zbrubnila je rabuka ž njimi najprej v Pragi, kjer je stopila nemška manjšina 188*» iz češkega deželnega zbora, ker ni hotel vs-prejeti zakona, glasom katerega bi bil v nemških krajih Češke nemški jezik izključen uraden jezik, če tudi bi živela v teh krajih primerno češka manjšina. Tako je dovršilo to mirno in najstalneje desetletje vladanja našega ceserja z motnim dogodkom, ki je prorokoval nemirne čase. In v resnici je sledilo desetletje, ki ni hiio na znotraj nič manje nesrečno, nego prvo (1848—1858), ali na zunaj drugo — (1858—1868). _ Tržaško Slovenstvo in socijalna demokracija. Govor d.ra Rvbaia na javnem shodu politič. druStva ..Edinost" dne 29. novembra 1905. O „zaslugah." Dr. Slavik vam je že povedal, kako socijalisti odrekajo narodni stranki vsako zaslugo in kako trdijo, da smo mi krivi vsega zla. No, delovanje naše stranke je cčitno in (javno. Mi ne govorimo in ne hujskamo na i zakotnih sestankih. Mi sklicujemo javne t-hode ' na katere morejo prihajati tudi zastopniki j socijalne demokracije. Naše delovanje in naša ! namene vidi vsakdo. In vsakdo ima tudi pra-i vico, da odkrito govori sfoje mneoje. Ali to naj se vrši stvarno in brez psovk. Socijalni demokratje nam odrekajo vs tko zaslugo. Tudi oro za pridobitev tiste malenkosti, ki smo jo iivojevali ob našrm šolskem vprašanju. Vso zaslugo imata — tako trde |— Pittoni in Pagnini. (Suaeh.) Meni pa se i zdi to neumno prepirati se o zaslugah. Glavno ; je, da se kaj dobi. Smešno je, ako se, ko gre za plemenito stvar, najprej išče : kdo ioia zaslugo ? To smo videli lani, ko so se kranjski liberalci in klerikalci prepirali, kdo ima ! zaslugo, da tržaški Slovenci dobe svojo Šolo in potem res — šole ni*mo dobili. (Smeh.) Nekaj bi si dovolil pripomniti glede našega šolskega vprašanja. Povedal sem že, kako so se socijalni demokratje vedli ob našem šolskem vprašanju. Ali naravnost ali pod pretvezami: vedno so nastopali proti tej naši zahtevi. Znano je morda že, da je bil posl. Pittoni pozvan, da bi šal radi naše šole z mano k ministru. Ali Pittoni ni hotel iti! (Hrupni klici: Čujte ! Čujtej!) Če je šel sam, mi ni znano. (Smeh.) Tako so socijalisti Stran M >EDINOST« štv. 235 V ^rEtn, dne 4. decembra 190'^ podpirali naše korake ! Škodovati so nam hoteli, ne pa koristiti ! (Hrup.) Ako imajo res tako moč in tak vpliv, ' kakor se vedno babajo, bi bili lahko, lahko j. izneslovali uresničenje to naše p°reče zahteve. 9 i 3krbijo le za-se, ne pa za na* Slovence. j< V resnici pa ne morejo niti za-se nič doseči, ;i kamo-li da bi za nas Sloveuce mogli kaj do- 11 seči ! I (Pritrjevanje.) j Tudi dr. Turna je bil še nedavno temu drugačnih misli o moči in vplivu socijalno- : demokratičnih poslancev. Lani in letos — ko ae je šlo ?a to, da se izposluje „glasbenemu in pevskemu društvu v Gorici" državna podpora, se ie dr. Turna, kakor predstdn k tega društva obrnil do mene in ne morda do Pit-tonija in Pagninija. Ne da bi si hotel pii3va-jati kako uslugo, ampak konstatujem le dejstvo, da sem rad uetregel njegovi želji. (Viharno vsklikanje : Čujte ! Čujte !) Do mene se je obrnil, da-si sem izvoljen le za tržaško okolico. da-3i se mi ie na skodu socilijalce-demokracije ruinole nedelje odrekalo — kakor poslancu okolice — pravico vmešavati se v stvari, ki se tičejo mesta tržaškega. Za to ne smem govoriti, pač pa me je dr. Tuma r -io prisil, da govorim za — Gorico. (Veselost. Krik.) Jaz bi dam?5 ne govoril o tem, ker je to Ie malenkost in ker s^m storil le s?o,jo dolžnost, kajti vsatemn slovenskemu poslancu je v dolžnost, da ptm3ga. kjer treba koristiti naši skupni narodni stvari. (Frenetično odobravanje.) Ali. če nam dane« dr. Turna očita celo švindlsrijo, sem moral to povedsti in pripomintam, da morem vse dokazati z njegovimi lastnimi pismi. (Zoorovalec Negode je napravil mej-Idic, ki mu je sledilo splošno odobravanje.) Nočem govoriti o osebnih lastnostih d.ra Tume, ker me vežejo prijateljski odacšaii do njega. Ali če bo dr. Tuma govoril bolj jasno o naših „švindlarijah*% uver-jen naj bo, da mu ne ostanemo dolžni. Take so torej zasluge socijalnih demokratov za napredek tržsških Slovencev!! Narodni dom. Socijalisti nam očitajo tudi naš ^Narodni dom". Navadno nam očitajo, da smo buržo-azijci, kapitalisti, ki povsodi gledamo ie na svoj dobiček, da povsodi hočem i le izkoriščati, izrabljati, izmozovati. Novopečeni socijalist dr. Tuma, pa nam očita sedai, da naš „Narodni dojj" nič ne nese!! (Smeh.) Mi smo sezidali to Liso, ker je bila nujno potrebna. Temu dokaz, so tudi — socijalisti, ki so tudi že imeli tu svoje shode. (Klici : Tako je !) Dr. Tuma pa naj si ne razbija glave za * olj o naše posojilnice. Ob gradaii te hiš ^ to je volila sicer ljubezen. (Viharen aplavz), ali investirani denar se pošteno obrestuje, nosi toliko kolikor mora nositi ob pametnem gospodara vu ! (Odobravanje.) »S tem naj se zadovolji dr. Tuma, Ščavi. Še neko zaslugo pripisuje dr. Tuma so-! cijfilni dem kraciji. To namreč, da nas tržaški! Italijani ne zmerjajo več s „ščavi41. S tem j hvalisanjem ie dr. Tuma dokazal le eno, nam- j reč, to, da — živi v Gorici! (Veselost). Sej nas zmerjajo s ščavi, četudi ne v toliki meri j kakor nekdaj. Tako ne ve dr. Tuma še nekaj I druzega. Ko so se nedavno socijalisti vračali j z nekega izleta pri sv. Križu, so pred „Narodnim domom kričali ščavi*' in žalili našo narodnost. (Urnebe3en krik.) Ali je tudi to zaslug* slovenskih socijalnih demokratov ? ! (Ploskanje.) Na to naj nam odgovori dr. Tuma ! __ (Zvršetek prih.) Demonstracije slovan. dijaštva na graškem vseučilišču. Krvavi dogodki na dunajskem vseučilišču j so našli cdmeva tudi v krogih slovanskega | dijaštva v Gradcu i to tem bolj, ker fe jej hottlo celiti rane na račun slovanske kože. Dunajska „Neue Freie Presse" je priobčila članek, v katerem poživlja Nemce in i Italijane k skupnemu nastopu proti skupnemu i sovražniku — Slovanu. Ta člacek je rektor graškega vseučilišča dal nabiti v vestibilu, kar ie Slovane ogorčilo ; deputacija Slovanov, ki je zahtevala odstranitev tega izzivajočega članka, je bila cd rektorja kratko malo odslovlsena. Ta pristranski čin rektorjev je bil povodom, aa so se slovanski dijaki sestali v tedeljo zvečer na skupen sestanek, na katerem se :e sklenilo, da se eventuelno izsili odstranitev žaljivega članka. S to zahtevo se je spojila zahteva za dovoljenje dvorane na akademičnih tleh v svrho manifestačnega zborovanja za slovensko oziroma ultra-kvistično vseučilišče v Trstu, za drugo češko vseučilišče v Brnu in za reciprociteto zagrebškega vseučilišča. Nad 250 slovanskih dijakov je odkorakalo v ponedeljek zjutraj v djlgi Tr3*i pred vseučilišče, kjer jih je pričakovalo dvakrat veče število oboroženih nemških dijakov. Pri-šedši pred vseučilišče je odšla slovanska deputacija nemoteno k rektorju z omenjenimi zahtevki. Rektor je obljubil odstraniti izrezek in poznal deputacijo, da se radi dvorane povrne k njemu v četrtek. Ko je vrnivša se deputacija objavila g asno v slovenskem jeziku vspeh, začeli so nemški diiaki obsipati slovansko dijaštvo s „Pfui" in „Abzug14-klici, katerim je sledila „Wacht am Rhein*. Slovanski dijaki pa so jim odgovorili z „Živio" in „Naz dar **-klici in zapeli odkritih glav „Hej S ova ni" in rLepa nnša domovina". Na tx> je vsa vrsta lastnovoljno odkorakala v prostore akod. dr. „Tabor". Med p-.tema so jej nasprotniki grozili s palicami, obmetoiaii jo s peskom, a vendar se ni dogodilo hudega, dokler ni prišla vrsta Slovanov do društvenih prostorov. } Nemška druhal je tu navalila z velikansko premočjo na vrsto, isto prestrigla in začela udrihati po slovanskih dijakih, ki zo napad odvrnili. j Manjšina slovanskega dijaštva, ki je ostala na ulici, je biia pozvana od policije, da ee raziđe. S tem je biia buršem dana lepa prilika, da navali na posamične maio Uruče. Ranjenih je bilo na obeh straneh več i dijakov, a le lahko; težko ranjena sta dva | Slovenca in en Nemec. Značilno za nemško i brutalnost je pa to, da so se ob tej priliki poslužili nožev. Polagoma se je dijaštvo razpršilo in za-! vladal je spet mir. Zvečer so pa nemški: dijaki odstranili v vestibuiu univerze grb akad.! dr. „Triglav" in „Ognisko" ter pobili šipe' društva „Triglav". j Da prihaja do takih spopadov po vse-; učiliščoih mestih, je kriva le vlada, ki noče imeti toliko eneržije, da bi ukrotila nemške j nasilneže in ugodila opravičenim zahtevam nenemških narodov. Z BALKANU. Bojno razpoloženje v Črnigori. — Ve-j rojetnost kooperacije med Črnogoro, j Srbijo in Turčijo. KOTOR, dne 27. novembra. Pted 10 dnevi pripeljal sem se iz Pod-j gorice v Plavnico ob Skadarskem jezeru z. namenom, da se popeljem s paznikom do Vir-Pazarja in od tam dal;e s črnogorsko dile- j žanco do Bira. V Plavnici sem še-le doznal. da nima zveze do Vira, pa sem se odpeljal v j Skadar, glavno mesto Albanije. Na parniku se ni govorilo drugo, nego, 0 predstoječej vojni. Bili so to štirje črno-i gorski trgovci, imoviti ljudje, rodbinski očet;e, I ki kljubu svojim štirdesetim d3 petdesetim' letom komaj čakajo, da bi jim biia dana^ prilika it v boj. Mi smo odločili, da pogi-j nemo vsi. tako so govorili, ali one iste J .besede sem čul preje že najmanje etokratJ ! potujoč po notranjosti deželi. Neki navzoči mohamedanec, bogat tr-> govec iz Podgorice, izrazil se je precej; skeptički o zveni med Turčijo in Črnogoro,; jezirema Srbija. Tudi ni mogel prav pojmiti,'-kak interen uai bi imeli mohamednnci, ki so: črnogorski podaniki, da se bore pod črno-i gorsko zastavo?! Naposled je ipak izjavil, da v slučaju potrebe pojd3 tudi on v boi. \ Kakor sem bil že sporočil, so se v Črno-gori živeči mohamedanci, ki so oproščeni. vojne dolžnosti, prijavili k*kor dobrovoljci, j Djbiii so tudi že orožje. J a pa nekaj mal-kontentov, ki se nikakor ne morejo odločiti za sprejem pušk. Črnogorska vlada tudi r.ikcgar ne sili v tem oziru. A gotovo je, da da bodo konečno vsled moralnega pritiska sovernikov morali vsi sposobni mohamedanci zgrabiti za orožje, ali pa se izseliti. In res se je neka? mohamedancev iz Pcdgorice že prijavilo pri valiju (namestniku) v Skadru z želio, da se izsele v Turško. Vali jim je izjavil : j r A ko vas bo knez preganjal, inajdete pri nas vsaki čas v a r-! s t v o in zaščito, ako hočete be-' ž a t i radi pušk, vas ne potrebu- ij e m o". . . Iz te izjave škadarskega valiia in iz okolnosti, da je videti v Podgorici skoro vaaki dan turških častnikov iz bližnjih turških garnizi], dalo bi se jasno sklepati, da so voditelji Črnogorškh mohamedancev prijavili svoj sklep Še-le po predhodnem sporazumu z merodajnimi turškimi krogi. To pa bi značilo, da je Turčija p r i p r a v 11 e n a vsaj moralično podpirati Crno goro in Srbijo v eventuelni vojni proti Avstriji. No, javno je, da je turški vladi ležeče v prvi vrsti na tam, da spravi Avstrijo v čim večo zadrego, da bi tako izsilila čim veče konc-esije — za-se. 1 pa bilo kakor bilo : fakt je, da so danes lodnošaji med Srbijo in C nogoro na eni in !Turčija na drugi strani vrlo prisrčni, j Zato tudi ni izključeno, da se složijo na skupno ofenzivo proti Avstriji. Oborožavajo se vse tri. Turška baje proti Bolgariji. Pošilja municijo in brzostrelne 'topove v Mtrovico, a pojačuje svoje posadka , v Sandžaku. Baje radi napada od strani Srbije in Ornogre. Tako pišejo namreč dunajski listi. Med tem pa vsprejema sultan v avdijenci posebne srbske in črnogorske odposlance, a turški častniki obiskujejo na Cetiuju svoje črnogorske tovariše. Pod takimi utisi so duhovi v Skadru. Po kavarnah posedajo turški častniki in se pogovarjajo tajinst?eno z odličnimi Alb nci. Nekega Hercogovca-mobamedanca je nekdo obdolžil, da je avstrijski špijon. Tirali •o ga na policijo, kjer so nafili pri njem cel kup spisov naperjenih proti — Avstriji. Došel sem kasno k obali jezera. Moral sem vzeti poseben čoln, ki sta ga veslala dva krepka Albanca do parnika, zasidranega prilično eno miljo od obali. Neprijetno, žalostno je na Skadarskem jezeru« Obdajajo ga puške in gole skale. Jezero saoio pa j« rco.no, umazano in nemirno. Prehiteli smo drug čoln, v katerem je bila družba moiih črnogorskih znancev. Pozdravljali smo se. Na njih duše ne upliva turobnost okolice. Njihova lica so jft3na in srca vesela. Iz Skadra priaaša lahek vetrič ca sred jezera glasove koračnice turške vojaške godbe, ki morda kmalu zasvira po-skočnico na krvavi ples . . . IZ BOSNE. Vojaki za Bosno in Hercegovino. DU^AJ 3. „N. Fr. Presse" poroča iz Budimpešte : Iz pokrajin prihajajo vesti, da so posamični batalijoni dobili povelje za cd-hod v Bosno in Hercegovino. Ta odredba je v zvezi e pomnožitvijo čet 15. zbora, ki je bila nedavno izdana. Iz Pečuha je odšlo v Biiek 1000 mož, da spopolnijo batalijone 69. pešpoika. Iz Košic je odpotovalo 220 mož 34. pešpoika v Bogatine v ojačenje tamošnjega batalijona, ki bo **mel 800 mož. Od 25. j pešpoika v Lošoncu in 16. pešpoika v Jagru je biio odposlano v Br>sno po 200 mož. Iz Miš-kolca je odšel v Bosno batalijon 65, pešpoika, iz Levoča pa batalijon S5. pešpoika. SRBIJA. BELIGRAD 3. Skupščina je imela danes predpoludne tajno kocierenco, na kateri soj odposlanci odseka za narodno obrambo poro-1 čali o vsoehu svojih misij. BELIGrRAD 3. Pašić se je daces po-i poludne vrnil iz Caiigrada. PETROGRAD 3. „Novoje Vremja" i»g-| roča v neki brzojavki iz Beiegagrada, da je! minister Miiovatiović dopisniku lista izjavil, j da je njemu (Milovano^icu) minister Izvolski; izrecno priobčil, da je Rusija priznala aneksijo Bosne in Hercegovine. Tudi konferenca mora priznati aneksijo; v najugodnejem slučaju j zamore pričakovati Srbija malih teritorijalnih kompenzacij. „Novoje Vremja" izraža radi tega svoje ogorčenje. Angleška in Srbija. Londonski „Daily Telegraph" piše, da' bi morala Angleška storiti vse možno, da. prepreči vojno med Avstrijo in Srbijo, ki da je sedai skerai neizogibna. Ta vojna bi zna-| čila uničenje Srbije. Srbija nakupuje konje. DUNAJ 3. „N. Wiener Tagblatt" po- [ roča iz Balegagrada : Srbska vlada je poslala j vojaško komisijo v Rusijo nakupovat konje ; za brzostrelne topove. Komisija je nakupila' 2000 konj in so odposlani preko Romuuske.' Romunska vlada pa ne dovoljuje prevoza.! Se .aj bo srb3ka vJada skušala dobiti konje j preko Biljarske, in ako tega tudi bolgarska vlada ne dovoli, potem pridejo konji preko I Turčije. BOLGARIJA. DUNAJ 3. „N. Wiener Tagbiatt* po- j roča iz Sofije : Car Ferdinand je izjavil, da nc bo v sobranju zahteval povišanja civilne liste. Govori se v poslanskih krogih, ki ao se šli v palačo poklonit, da ie car Ferdinand izrazil prepričanje, da t>e mir ne bo rušil. Ako se pa Avstro-Ogrsk«* zaplete v vojno v Turčijo, tedaj bs morala tudi Bolgarija zgrabiti; za orožje. V sluča/.u vojne med Avstro-Odrsko ter Srbijo in Črnogoro, ostane Bolgarska nevtralna. TURČIJA. Pallavicini ostane v Carigradu. „Pester Lloyd" je doznal na merodajnem mestu, da so sedaj nastale v Carigradu take razmere, da ostane avstro-ogrski poslanik markiz Pallavicini bržkone na svojem mestu. Hrvatska. Grozovlsda barona Raucha in cesarjev jubilej. V Zagrebu se je dogodilo nekaj nečuve-nega naravnost neverjetnega. Baron Rauch in njegovi brezvestni podajači so preprečili, da meščanstvo Zagreba ni moglo proslaviti cesarjev jubilej. Meščanstvo je hotelo proslaviti cesarjev jubilej s sijajno razsvetljavo in slovesnim obhodom, povodom katerega bi bil dr. Hofer držal primeren govor. Policija je pa obvestila tega poslednjega, da razsvetljava in obhod sta eicer dovoljena, ali prepovedan da je vsaki govor. Treba pa naglasiti, da je dr. Hofer predložil oblasti tekst namerjanega govora. Morda bi msnil kdo, da je vseboval ta govor kako strankarsko-politično tendencijo in da je bil naperjen proti sedanjim oblastnikom. O, nikakor ne. Govor je bil sestavljen skozi in skozi lojalno in priliki primerno. Le izražal je nado, da nastopijo v Hrvatski zopet normalne in ustavne razmere. To je epeklo barona Raucha, ker se zaveda, da je njegov režim protiustaven, nasilen in protizakonit. Zato je hotel ta govor udušiti. Meščanski odbor pa je izvel iz te prepovedi logično konaekvenco in je sklenil, da odpada vsa manifestacija. In tako je bila kraljevemu Zagrebu zabranjena manifestacija za svojega vladarja. Iz tega se vidi, da je madjaraki vladi — 1 kateri je baron Rauch samo eksponent — ljubša protisrbska gonja nego — lojalnost ' hrvatskega naroda! Ali baron Ranch naj se ne vara: svet bo vendar čul glasove, ki izražajo čutstva hrvatskega naroda nasproti dinastiji, nai-proti maujarskemu nasilju in — nasproti Rauchu. Rauchovo, kraljevega namestnika v Zagrebu postopanje nasproti kralju je biio skrajno nelojalno: izraz sebičnosti, strasti in — nesposobnosti za to visoko me-,to. Splošna volilna pravica na Hrvatskem. Vcdtrtvo socijalno demokratične stranke je pozvalo predsedstva posamičnih htrank na skupno kor-f-erenco, ki se je bavila s fk.ic:-vanjem sabora in z akci o glede uvedbe splošne voliine pravice. Veliko žaljenje hrvatske zastave. Zagrebški iibti poročajo, da je bila v trnek zjutrai povodom cesarjevega jubileja raznesena na domobranski vojašn ei v Zagrebu na sredi pročelja vojašnica hrvatska zastava. Okoiu 10. ure predpoludne je bila pa na intervencijo enega mestnih poveljnikov zastava s t ga mesta sneta in na njeno mesto je bila razvejena madj&raka zastava, dočira so hrv;.t ko zastavo ra-:vesili na strani vojašaice, kjčr navadno mečejo smeti. Ta čin je provzručil v Zagrebu veliko razburjenost. Rusija. Revolucija v Rusiji ? I i Petrograaa poročajo, da j a revoluci-jonarni (dbor iicel t^]no sejo, na kateri (e sklenil, da se ima z ozirom ra splošne, iziasti pa balkanske zmešnjave, pričeti zopet z revolucijo, ker je sedaj več nade za v-p* h. V nekaterih krogih ae že op&ža neko živahue.je gibasje. Nagla sodba v Pragi. Mera je postala polna ia — prekipelo je. Ne eti dan, ne dva dni, ampak ce o 0 tednov so objestni nemški bu:ši — brez dvorna hujskani v to od brezvestnih nemških politikov — se svojimi koratdijaškimi bum i na naodličneiši ulici praški izzivali občinstvo in je žalili. Praško meščanstvo ie ohranjevalo dolgo ča>:a uprav občudovanja vredno potrpežljivost in hladnokrvnost. Ali slednjič ni bilo drugače možno, nego da je prekipelo, ker češka ogromna večina meščanstva ni mogla *eč mirno prenašati tacih nesramnih izziranj. In kakor da ni bilo še dovolj vsega tega, je prišlo še te dni v Prago 300 n^m^bih buršev z Dunaja, Gradca i a iz rajha da podkrepijo nemške izzivalce, V punedeljek, proti večernim uram, je doseglo razburjenje med meščanstvom svoj višek. Ob teh urah so bile tudi ulice s pomočjo dragoncev izpražn:ens in ob tem je padel tudi prvi strel iz policijskega rovolverta. Občinstvo se je umaknilo v divjem begu, pri čemer je bilo mnogo ljudi ranjenih. Na Kraljevih Vinogradih ie občin3t?o napravilo barikade, proti katerim eo morr.li ! iti pešci. Ti viharni dogodki so dali vladi povod, da je proglasila nagio sodbo nad Prago m predmestji. Tudi dunajbki rabelj je že dospel v Prago. Vesti iz Prage javljajo, da vlad-4 tam sedaj popoln mir. Verujemo vspričo take ojstre odredbe. Ali vlada naj ne misli, d* je j to prava pot do pomirjenja duhov, da s tem pacificira po pravici razburjeni češki narod. Za dosego tega cilja je potrebno najprej, da vladu ukroti neznos&o nemško besnost. Drobne poiiti?ne tfesti. A v s t r o-o grškim poslanikom v Tokiiu je imenovan prvi sekcijski načelnik v mioisterstvu za vnanje stvari baron Call. — Italijanski proračun. Italijanski finančni minister je v zbornici izjavil, da izkaže državni proračun za 1909 36 m.l. lir prebitka. Iz Perzije. Iz Petrograda poročajo, da je šah naložil svojim agentom v Ruiiji, naj nakupijo tamkaj veliko posestvo in prenesejo tjakaj del njegovih zakladov. Ako zmaga v Perzi|i revolucija, se hoće šah umakniti v Rusijo. Dnevne vesti. Iz finančne službe. — Carinski oficijji Anton Grom je imenovan carinskim re?i j dentom v IX. činovnem razredu. Politika na po;ti. Včeraj predpoludne * nesel neki naš človek brzojavko na posini ■ urad na trgu G uieppma. Na i Človek je se-Iveda govoril slovenski. To pa dotičaeg* uradnika tako vzlovoljilo, d* je osorno zahteval od našinca, naj govori italijaasta aii nemški. A ker se našim c m hotel pokoriti tej osorni zehtevi osornega uraduika, mu e " le-ta zažugal, n a j ne tira na po iti politike. . Tako postopanie c. kr. uradnikov Sovi-' nistov, je naravnost predrzno. Tu bo morda umestuo, da izvestnim poštnim uradnikom pokličemo v sn jmin besede, ki jih je izpr** govonl naš cc^ar te dni veliki deputac ji državrc h uradnikov: „Izhodna iti zaključka točka vašem i dtlovanju mora biti za-j k on in nič d u'.ega, nego zakoa. Gim ži-• vahneje ie *tra ikarsKo življenj, tem trdneie se murata vi op.riti ca brezstrankarsito zakonitost, . . . Urad i štvo mora obvezati sinove ' vsth narodov, ki naj si bodo — na da bi ; pri tem pozabljali ua pripadnost k svojemu ! narodu — vsikdar svesti, da t s 1 u ž i} o skupnim interesom vseh in da V Trsta dne 4 decembra I9'58 aEDIJšOST« Stv. 335 Stran 111 ar?, d ne sme biti nikoli stranka. Ne narodno čutstvo, marveč naroiai boj mora b-ti izkljnČ2n iz urada". V teh basedrh cesarjeve vi«.bujejo trpko in zasluženo lekcijo za kvestne poštne urad-n.ke v Tratu. Uradnik mora služiti vsem in se opirati I- na zakon — ki pa p avi, da na c. kr. uradih so vsi narodi enakopravni. In k^r mora državni uradnik slutiti vs»m, in ker 6mo ta avstrijski državljani in ob enem občani, je vs&cemu c. k. državnemu uradn ku v dolžnost, da pridobi tudi v jezikovnem pogledu kvalifikacijo za občevanje z nami! Vsaki uradnik mora poznati deželni jezik v deželi, v kateri služi! A če jih že ne zna, nai bo pa vsaj tako — skromen, da bo prosil p trplien a, ne pa da žali Človeka, ki ne zahteva druzega neg > svo;e — prs v o. S tem ne tira ti naš človek nikako politiko, pač pa jo tira c. k. uradaik, ki poleg &voje necposohno3ti za vršenje svoja sluibe izočivednega antagonizma ž a 1 i 1 ] u d i j ! ; Štipendija za umetnike. Za podeljevanje j štinendij nad*p >lnim umetnikom, ki nimajo sredstev za daljno izobraževanje, vabijo se tisti umetniki in otroke obraževalae umetao9ti iz kraljevin iz dežel v državnem zboru zastopanih, ki menijo, da imajo pravico za jedno tika štipendijo, naj vlože svoje prošnje najdaljše do 1. februvsrja 1909 pri dotičnih deželnih g03*x>sk*h. Pravico imajo samo samostani umetniki (učeuci so izključeni). — V prošnjah je treba dokazati : 1. Izobraženost in osebne razmere (rojstni in domovinski list, kraj, starost, stan, bivališča, premoženje prosilca; 2. način po katerem misli porabiti štipendijo za svoje daljne izobraževanje in 3, priložiti ima prosilec k prošnji, kakor prilogo svo:a umetniška dela, izkušnje v presojo, ktere vsako posebej se imajo zaznamovati z proizvodnikovim imenom. Prošnje, ki se vlože po gori navedenem roku (1. februvarja 1909) se ne bodo vrele v obzir. Stražarji ne smejo biti nervozni! Prejeli amo: Preti koncu zadnj h pouličnih demonstracij eem čital v tukajšnjem dnevniku , Adriatico" članek v katerem rekriminira proti c. kr. redarjem. Ti državni organi so za pisca omenjenega članka in menda tudi za njega somišljenike — premalo naobraženi in nesposobni za vršenje one delikatne službe. Izgovor, da so redarji vsled nad osemdnevne naporne službe, postali nejevolni in nervozni, da ne velia! Redarji ne bi smeli nikdar in pod nobeno ceno' postati — nervozni! ! Pozcajoč ljudi okolo laških glasil, sem si takoj mislil, kako bi 8e dalo vstreči tem večnim nezado- poijnežem. 1 V bližnjem kraljevstvu imajo menda —-j ikademično naobrsžene karabinjere ! Ne bi li ■ hotelo redarstveno ravnateljstvo zraven slo- i venskega jezika nemožnih nadzornikov, ki jihj ie ;ma — imenovati ee vsaj par sto aksde-j mikov — karabinjere/, Morda bi se tako: dosegel v Trstu ljubi mir. a bi se ob enem; zadostilo — višjim ozirom ! Ako pomislimo, da bo, kadar se tržaškim | Lahom posreči dobiti lastno vseučilišče dovo'j ; domaČega „materijala", bi bila ta po nas [ nasvetovana naročitev le predhodna, saj po-, tem bomo še sami skrbeli za popolnoma sposobne redarje! j Dvomim pa, da bodo tudi ti — akade- j mično naobraženi, nadebudni mladeniči, hla-, rinokrvni, kadar jim recimo — mi tržaški Slovani — zagodemo na način, kakor so; Lahi godili zadnje čase — sedanjim rnespo-sobnim" redarjem! Kadar jim bomo vpili razne abbasso Jn' iorrs, kadar jim bomo pod nos rjoveli: Ži-, veia Avstrija, kakor so oni rjoveli: Evviva 1' I: ali a pod nes sedanjim redarjem in kadar jim bomo vpili v lice: Žbiri, vigliachi i t. d., ter jim dilali tadram tam tam !! Jaz nisem ne redar in sploh ne c. kr. moi in rimam nikakega postranskega vzroka pisati te vrstice. Ne morem pa molčati na bedasta očitovan'a. ki sem jih čital, kakor rečeno, v li*tu, ki hoče biti resen! Kako bo rasen mož trdil, da redarji ne smejo biti nervozni 1 Kako bo mož, pa bil tudi c. kr. redar, opravdal 8—14 dni, noč in dan službo, ter se lovil za raznimi pouličnimi i-mzgrajaj oči, ne da bi po3tal nervozen ? Ko nima človek niti časa, da bi se pošteno na-leGfel in naspal in to dan za dnevom — teden za tednom, in da mora biti celo v strahu za življenje — je-li kako posebno čudo. da postaja nervozen? Da bi redarstvena oblast poverila meni povelj&tvc, ali pa da bi je poverila onemu človeku, ki je pisal v „Adriatico" — bi gotovo ne mogla rabiti debelejše rokavice od onih, ki iib je rabilo redarstvo ves čas zadojih demonstracij. In potem še zabavljanja! Narodni redar. Rossetti jim dela sive lase! Prijeli smo: Tržaški „ukra" so se tvoječasno izmislili, da imajo se enega velikega moža, ki mu niso biii so postavili vidnega spomenika. Nabrali so potrebno svoto, dali vliti veličansten spomenik in določili so mu prostor pred javnim mestnim vrtim. Ko je bila vsa stvar že gotova in »e ;e imelo le še odkriti spomenik, je pok. list „Avaoti" prinesel zgodovino o pok. D. Rosaetti-ju. iz k.itare ie b lo razvidno, da je bil ta veliki mož vrl Italijan, vrl meščan tržaški in — o groza — tudi vrl, zvest in najlojalnejši avstrijski patrijot! Kaj storiti?! Naprej ne vem — nazaj ne smem — so mislili laški prvaki, ki so bili (med nami reč no) v groznem položi"u in konec so storili s tem. da so to veiitco italijansko glorijo odkrili — skoraj zakotna ! Ker veliki Italijan (!) Rossetti ne sme imeti j spomenika brez kakeera znaka, ki bi spominjal na „vrt sveta" — na blaženo Italijo, so vchiali na giavo ene okrasnih podob zvezdo peterozarnico. Bilo pa, kakor bilo — te zvezde nimajo j obstanka na tem nesrečnem spomeniku ! Noč , in dan ga stražijo in vkljub temu izginjajo j p^tercžarnica — ena za drugo ! Da m morda j začaran ta spomenik ? ! Posiusaite dalje in sodite! Dae 2. t. m- j na dan jubileja našega vladarja — je blagi j in vele.vciani nekdanji D imenico Rossetti zo- • pet pokazal barie, ki :ih je tolikanj I;ubil v j življenju! BJo zopet — kakor bilo — fakt | je, da je ocenjenega dne imel Rossetti na ] svojem spomeniku dne zastavi! Na desni lepo črno-rumeno. na levi pa bclo-rudačo ! Čarovnice so pa (?!) zopet od stranile (ia to bogve kolikokrat ža!) petero-žarnlco! Kakor vidite, dela ta Rossšttijev spomenik — neprestano sive ls3e onim, ki so ga i hoteli zlorabiti za svoje — ideale. Kor je bil Rossetti (vsaj tako piše zgodovina) bltig in pošten mož, 3e je gotovo sešel v večnosti z našim dobrim Perunom. Pro-1 simo torej, naj nam Perun sporoči, kaj in kako misli potomec Skanderbrg jv o njega se-' danjih slavitejih. Da stvar pojasnimo še na eno stran,, naj navedemo še to: i Na uglu ul.c Stadion-Molin grande stoji te dni redar, ki ima nalogo paziti na kaka , protinemška demonstranta. D je 2. t. m, je : pa ta redar sel, kakor bila njega dolžaost, i pomagat pred nemško šolo, kjer so se otroci odpravljali k službi božji — in glejte soška: to priliko je nekdo pohabil, da je okrasil do-; brega Domeaika Rissetiija ! 0. in kr. vojna mornarica. Glasom brzojavne vesti je vojna ladija „Leopard" dne 1. J t. m. priplula v S«ngaj, kjer ostane 14 dai. j Od tamkaj sa poda v Hongkong. Na ltdii j vse zdravo. Zahvala. Podpisani sa zahvaljujem naj-! iskrenije vsem biagim darovalcem, ki so ; omogoči i, da srm prejel tako izdatno pod-j poro. Bog plati! Anton Mihalič 1, r. Tržaška mala kronska. Malone zadušena po ogljikovi kislini. — Pia Montanari, stara 20 let, stanujoča v ul. | Commerciale št. 402, zaprla se je včeraj v i svoje ttanov&nje, prižgala oglje v mali peči, ' da bi se ogrela, in zadremala. Razvila se je pa v sobi dvojna ogljikova klslma in sreča je bila velika, da so domačini pravočasno zapazili nevarnost, kajti sicer bi bila za par minut že umrla. Prihitel je zdravnik iz rešilne postaje, ki jo je postavil izven nevarnosti. Težka nezgoda. Viktor Perrico, star 32 let, stanujoč v ulici Remota št. 100, je včeraj v prosti luki pri hangarju 23 prišel med voz in vlak. Prenesli so ga v bolnišnico. Odmev nezgode. Oni Čeme. kijenedolgo temu padel po stopnicah nekega lupinarja v ul. Salitario in si stri zatilnik, je umrl v bolnišnici. Koledar in vreme. Danes : Barbara dev. muč. — Jutri : Sava opat. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoiudne + 8'0 Cels. Vreme včeraj : lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno, semtertja megleno. Zmerni vetrovi. Temperatura hladna. V začetku lepo, potem motno. ^ Porotno sodišče. Požigalstvo. 25 letni kmetovalec Peter Jakomin z Kubeda je bil vcer&j pred porotnim sodiščem obdolžen, da je zvečer 30. septembra t. 1. zažgal hišo svojega brata Jožefs, i vsied česar je nastala Škoda približno v znesku K 1471*60. Poleg tega se dolži Ja-komina, da je malo pred tem napadel svojega brata s kamenjem. Na razpravi, ki jej je predsedoval d. s. s. dr. Andrich, je obtcženec vse priznal. Zsnetil je ogenj pomočjo s petrolejem napojene s'ame, kojo je položil na les; pri-' znal je tudi napad na brata in skušal opra-i vičiti se s trditvijo, da je bil pi;an. Danes se ke.a čina. Na podlagi pravoreka porotnikov je bil obtoženec obsojen na tri leta težke po-! ostrene ječe. Društvene vesti. Trgovsko izobraževalno društvo priredi na pravnik, dne 8. t. m. t. "j. v torek rmi-klavžev veče r". Miklavž ima svoj urad v diuštvenih prostorih pri slugi, kjer sprejema vsa naročila, od jutra do večera. K obiluem obisku vabi vei. odsek. -Tržaški S kol" vabi na Miklavžev rs? * ve^er> 80 Tfšil 7 sobot® dne tt-k&k 5. dec-mbra 1908 v ^edališčni v; "-a^. dverani „Narod. Doma". Iz posebne prijazno3ti sodeluje v vlogi Miklavža V 5 ^ljp:iljubljeni režišer slovenskega gle-fcA dališča brat Verov?ek. Blagohotno ^^^ bo sodeloval elitri orkester »Trgovskega izobraž. društva4* pod vodstvom brata Friškovica. Društveni pevski zbor nastopi pod vodstvom pevovodje brata Mahkote. Začetek ob 8. uri in pol zvečer. Vstopnica znaša: za Člane 50 stot., nečlane 80 stot., otroke 20 stot. Nazdar! Veselični odsek. V dobroznani prodajalnici moških oblek ALLA OITTA' BI ^SLIiESTE Trst, ulica Giosue Carducci št. 40 (prej Torrente) Trst novi dohodi za zimsko sezono. Moške obleke kamgarn barvane in črne. Obleke za otroke in dečke od 3 do 10 let. Velika izbera paletot za moške in dečke. Površniki in jope z ovratnikom astraham ali zajčevo kožo. Specijaliteta tu- in inozemskega blaga ter lastna krojačnica za izdelovanje oblek po meri. — Fuštanjaste srajce, hlače iz bombaževine, spodnje hlače, pletenine in druge potrebščine za delavce, po cenah brez konkurence. - Govori se slovensko. PEKARNA in SLADCiOARNA VINKO SKERK, Trst, ul. Acquedotto 15, podružnico ul. Mlromore 9 V moii pekarni ae vdobi vsaki dan 3 k^at frišen kruh ia se dovažd vsak čas tudi aa loui Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov, biSkote, in posebno pa Spec.jal.teto za caj. Dobi se tudi veliko izbero botiljk ruma ia vsake vrste čaja, ter vse to po najnižji ceni. Spoštovan em V. SKERK Specijaliteta gumijevih predmetov. Rjuhe iz gumija, elastične nogovice, I predpasniki, sospenzorji, irigatorji — J cevi za vino, plin in vodo; ovata. ■ - - gumijevi čevlji. - - I jtigijeničm predmeti po zmernih cenah | Federico Steindler 1 TRST. Acguedotto štev. 14 j Đah1] za novelst- j * na voifilla ! I Prosimo vse naše cenj. inserente, I naročnike, čitatelje in sploh vse one j osebe, ki 2elijo uvrstiti v našem listu I Novoletno voščilo j za dan novega leta, naj se oglasijo I pravočasno podpisanemu, ker prekas- I ne naročbe ne bomo sprejeli, ako ne bomo imeli prostora v listu. i _In«er«tni odd- Edinosti. I Dr. Fran Korsano specijalist z« s:filitičnc in kožne bolezni ima svoj ambulatoni v Trstu, v ulici San Kico(o štev. 9 ma j Jpdranabo BanicJ fcprojciufc od 1*. do 1. In &«i 8. In pel do a. in pol fOp Učitelj se seli oženiti z damo, J:i Ima kaj premoženja. Le resne ponudbe j če mogoče se sliko, se vspre-jemajo pod šifro „Marija" Trst, pošta Piassa Tomaseo, poštnolešeče. „Kraško vinarsko društvo" z omejenim poroštvom v T031AJU bo imelo svoj izvanredni občni zbor dne 13. decembra 1908 ob 3. uri popoiudne v društvenih prostorih. DNEVNI RED: I. Prememba društvenih pravil. II. Slučajnosti. ODBOB. Velika zaloga sira :: s specijalitete lastnega izdelka Parmegiano, Reggiano, Lodigianc. ovčji, EMENTHAL itd. Vsi izdelki stari in prastari. = Absolutno konkurenčne cene. Đona & Ferissinottc Trst, ulica Giuseppe Parini št. 4. Nova prodajalnica :: i z uello izbero Hišnih In ^^ uiiinjsih predmotoo po najzmernejših cenah. Vincenz Pibrouz, junior ulica dello Peste štev. 3 Direktni dovoz štajerskih kol obi i* ajc. Specijaliteta: paaisif&&. Cene togovorne. — Postrežba na dara ŠJii©a C^mpaitlje št- 15« | TELEFON fltev 4^88» | Restavracija Firžding I--(PRI BELEM MEDVEDU)-- TRST - ulica Cologna 11 - TRST I Veliki lokali s plesno dvorano, lepim zagretim ke:' I gljiseem iz linoleja, biljardom Seiffert, separatnimi I igralnimi sobam ter dvorano za klube in društva. I Najpripravnejši lokal za društvene zabave, zborovanja I - svatbena gostovanja itd. itd. • I Vsako nedeljo in praznik I plesni venček z orkestrom j I Prostor za tisoč oseD I VELIKA ZALOGA furlanskih jajc h vedno svežih. —— Najfineje alpsko Čajno maslo znamka 2 zvezdi. — Dnevni dohod. - dir in slanina. — Specijalitet« „L1PTAUER'. Postrežba na dom. Cene zmerne — Prodaja na drobno in debelo. Rodolfo Contro, ulica delle i?cque 5. Patentiran divan-postelja MACHNICH Okrasi radi svoje krasne elegance vsaki prostor in se sprenaeni v hipu b samim premakljajem v jako komodno posteljo z lastnmi žimnicami in blazinicami. Prospekti zastonj. — Eventuvelno na mesečne obroke. Lastna delavnica za vsakovrstno tapecirarsko in elepSevalno delo. G. MACHNICH, Trst- s Giovan"i 10 „ikl Popolo^ V floDrozneni prodajalnici zsotovljenUi ohleK TRST, ulica S. Sebastiano 7 (Cavana) najde se VELIKO ZALOGO oblek, paletot, površnikov in jop mm za moške in dečke. m: Kožuhi dolgi In krotki absolutne novosti po najzmernejših cenah. , t- - SPECfJALITETA oblečic za otroke ter hlač ih perila za delavce. I pohištvo solidno 5ji elegantno ter po zmernih cenah Rafaele Italia TR8T — Via Maloanton 7 Stran IT „EDINOST" štev. 3*5 V Trstu, dne 4. decembra 1908. Opumba: Z natačnim naslovom in narodnim kolkom opremljene darove sprejema vrfctor rNar. do«a" (glavni vhod). Narodni pipčarski klub od Sv. Jakoba priredi jutri Miklavžev večer v gostilni gosp. B&biča ob 9. uri zvečer. Miklavž je sicer že tekaj nabral pri dobrih ljudeh, toda manjka mu še precej, in zato se priporoča, da te mu še prinese kaj dobrega in lepega za pipčarje in njihove prijatelje. Opozarjamo Še, da bo sodelovalo ca tej zabavi tudi pevsko društvo „Ilirija", ki bo pelo Miklavžu na čast pfcr krasnih pesmic. Darila z natančnim naslovom vsprejema v g?st. Babičevi samo do sobote do 4. ure g. Sorn; na pozneje doš'a dsrila sa ne bo moglo ozirati, ker je težavno za Miklavža jih pozneje razvrščevati. Tcrej na (»videnje! „Miklavžev večer" podružnice družbe sv. Cirila in Metodija na Greti se bo vršd dne 6. t. m. v dvorani „Rojanskega konsum-nega društva" točno ob 5. uri popoludoe. Slavno občinstvo se tem potom obvešča da pride sv* Miklavž iz nebes s Bijajnim spremstvom in privede s saboj najslavnejše „hu-dičke" iz sredine pekla. Tržaška gledališča: FENICE. Danes zvečer ob 8. uri kakor že naznanjeno, bo prva predstava nove operete rMtijhne vestalke". Da rovi. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metodija na Greti nabrala je gospica Lo?renčič Zonca v veseli družbi na osmici pri Košutu v Rojanu K 8 31. V ibti nt men tudi na osmici pri Košutu nabrala je dražestna gospica Milena K 2'91. V imenu podružnice se izreka obema gospi-can a iskrena zahvala. V proslavo cesarjevega jubileja, pod getlom „Za otoka" je nabral Fran Bavdež v gOitilni Vatovec K 5'— sam dodal še K 2'— za žensko podružnico sv. Cir. in Met. V lepi :n veseli diužbi nabrali so na predvečer Acdre;a v gostilni našega Furlan K 25*40 za moško podružnico sv. Cir. in Met. Za žensko pcdružn. sv. Cir. in Met. so nabrali kegijarji v slov. kegljarskem klubu K 18'60. Metto udeležbe banketa c. kr. čuvajev nabrali slov. dijaki za moško podružnico sv. Cii. in Met. K 4. Te Bvote hrani upravništvo, Gospodarsto. Tržaška posojilnica in hranilnica je imela v mesecu novembru 1.1. K 1,372.734 91 prometa. Med temi je bilo vloženih vlog K 337.329*76, dvignjenih vlog K 390.081-87; posojil se je izplačalo K 116.877*04, vplačalo pa K 88.776*48. Vfrega prometa do inkl. 30./11. t. 1. je bilo 16,695.853*41. Vesti iz Goriške. Iz Sežana. Ženska podružnica sv. C. M. v Sežani, priredi dne 5. dembra ob 6. uri zvečer Miklavžev vtčer a prostorih gost.lne g. Gaberšček „Pri Zvezdi". Darovi za male naj &e prinesejo v dvorano te gostilne, kjer jih vzame v oskrbo gospa goetilničarka Ker se naši mali take skrbno in pridno fripravljsjo za nastop v igri, deklamaciji itd. da s tem bar na prijetnejše iznenadio svo,e oobre štarise, nadejamo se tudi od občinstva cbilce udeležbe, da bo tako poplačan trud ia ter dosežen naš nameu to )e, da pošljemo glavnemu vodstvu lepo svotico kakor čitti c ohodek Miklavževega večere. Torej v soboto na svidenje vbi, ki ste prijatelji naše mladine 1 Odbor. Z. podružnice sv. C. ia M. Vesti s Kranjske. Mraz. Na Gorenjsem in Notranjskem so imeli te dni občuten mraz. Tako je kazal v torek zjutraj toplemer 7 stopinj, v Logatcu in Ložu 8 stopinj in v Ljubljanski okolici 6 ttopinj R mraze. Razne vesti. Megla v Parizu. V sredo je bila v Pa-r:zu vehka megla. Tramvajski promet je bil i stavljen, ker se je bilo dogodilo več nesreč. ^ eč oeeb ]e bilo povoženih, nekatere težko, eruge pa do smrti. Predsednik severoameriški Eoosevelt bi se bil te dni kmalu ponesrečil. Neki avtomobil ( jo na ulici zgrabil predsednika in ga vrgel na: lia. K treći so ni predsedriku ničesar pripetilo liizun, da se je maio opraskal. Zadnje brzojavne vesti. Rušenje gore. BELLUNO 3. Ogromne mase zemlje, ki »o se odtrgale od gore S. Lucano, so namilile ca vas Pra, vsled če&ar je bilo okrog 30 hiš deloma_ razdejanih deloma težko po fekodovfanib. Škodo cenijo na 100 tisoč fiankov. . BELLUNO 4. V vasi Pra, spadajoči p d občino Taibon, je bilo v&led rušenja gore 22 oseb usmrćenih, 9 pa ranjenih. Sedaj rešujejo ponesrečence. Ustaja na otoku Haiti. PORT-AU-PRINCE 3. (Nem. atl. kabel.) Predsednik Kord Aleksis je danes zbežal na francosko šolsko Iadijo „Dongaj-Tromn . Poslanik Szogyenyi-Marich pri cesarju Viljemu. PORTSDAM 3. Cesar Viliem je vč®raj vaprajel avstro-ogrsk&ga poslanika grofa S«o-£ye»yi-Mar!cha. Nemški državni sbor. BEROLIN 3. Državni zbor je nadaljeval razpravo o predlogu glede odgovornosti n»i-niatrov. Rim 3. Papež je popolnoma okreval in be v p.ned&ljek zopet delil avdijence. Berolin 3. Vojni minister je oficijelno p&rvzel Parcivalcv balon. Ictrclffll izvrstna bela in črna vina, domači ISirbK<& pridelek 15—IS kron hI, dobi se pri Antonu Sinkovič — Sicciole (Istra)._1927 kniinnunriist in koreflPondent perfeken v| »J" » slovenščini, iraiiianščini, nem-1 šČini, deloma tudi v hrvaščini, z večletno prakso v ! večji lesni trgovini, išče siužbe z nastopom 1. febru-varja 1909 ali pozneje. Blagohotne ponudbe na In-seratni oddelek Edinosti pod „K n j igo vodj a 1932«._1933 Tl*finvcl?i pomoćnik star 10—iS let se takoj I I yUV&KI sprejme. Informacije: Plesničar, ul, Giulia ?9._1930 1 Skladišče istrskega vina Trg sv. Frana št 7. — Procaja na drobno in debelo. — Na malo: črno in belo po 56 stet. liter. Za gostilničarje ' cene po dogovoru. V skladišču se prrdaja tudi na ' drobno za piti. Priporoča se slav. občinstvu: Stanko i Beakovič._1664 > Mala prodajalnica g^JTvŠj del Bosco 34. _1877 V mlekarni „Hrušica" dobiva se naravni med 1. vrate._1794 Alffl piti en kozarček dobrega Briškega HKU vina, pojdite v ^korkljo št. — Novi gostilničar Franc Rusjan. 1889 P«*flfloin CO obleke, površniki, paletots za rruuajo bo mo5ke in dečke. — Plačilo na obroke.KOSTORIS, ulica Giosue Carducci št. 16, I. nacist r.. blizu restavracije Cooperativa (ex Hackerj Cfannuonio tri pobe' sobica, kuhinja, Greta OLdllUvalljO 409 blizu nabrežinskega vodovoda fAurisina) za odrati takoj ; krasen rargled. CT87P Dve veliki sobi uporabo knhinje se odda v najem za 22 gld. mesečno. Ulica Fabbri št. 1, po Scala dei Fabbri na deBni. Voda v hiši. 1889 POZOR! POZOR ! V prodajalniol slanine Giov. Suban, Trst ulica Caserma Ste v. 13 ae dobijo Tsakčas za zajutrk prave dunajske klnnase (Dun. Novomeato] in specijaliteta kranjskih 'klnbas, kakor tudi pr.'Ska in graška gnjat in ,,Kaiscr0ei«ch" Prodaja na drobno In debelo tolminskega, tirolskega In kranjskega čajnega masla. Priporoča se preprodaj., krčmarjciu in gostilničarjem. Namizno vino prve vrste pridelek iz posestev grofa Dr. Venler v Novemgradu, v buteljkah ali sodih, v vsaki koli kosti po 64 stotink liter, brezplačno na dom proti takojšnjemu plačilu. ~ -h Siulio + I TRST, ulica Giosue Carducci štev 23 ~ :: TELEFON žtav. 813 :: : Kirurgi«*® orodje, »rtopeditnl aparati, JJoderci, umetne roke iu uo<«, borg-.je, kiLai pasi, elastitui pusi Ia uogovio«. •lektrotfrape vtič ne priprave, aparati /a tahalaeJJo. SKI«a.DIŠČE potrobačln ia Itlmrglona zdrar. ljenja, Potrebščine lz g-aniija ln noprodlrn^g-«, ...... " biag&. :::::::: ES^TCTSOTSK Jesenska in zimska sezona ! V dobroznani prodajalnici Maccasri & Fress TRST, ulica Malcanton št. 9 dobi se velika izbera črr^ga in barvansgs moSerncga blaga za moške obleke po cenah, da se ni bati konkurence. Specijaliteta: pana in blaga za moške obleke Trpelo Danano Diago iz bcmtaMe za delavce. Tropinovec po Kron 160 liter proda^ fngelo |v. Oblekp za dom in delo. De 1 obleke. Tirolsk i loden. ^Tepremofljivi pla?ći (pr*-aupleški) Specijaliteta: blago tu- in inoz^rc^ml tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po najnovej . modi, točno, .solidno in elegantno po uizkih cenah Skladišče zgotovljenih oblek in krojačnica m ■ B F s^^a ^^ ^kSL ■ ■ Trst - ul. Giosue Carducci 32 (vogai sant. santorio) PODRUŽNICA: ul. Barriera vecchia št. 5. Obleke se izdelajo v lastai krojacnici. ^riaaoL.*.-,. Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva m spslicijsko po8jctj§ RUDOLF HXNER - TRSI Telefon 6t, S4-7. - delta StazlOIi© ŠtV. - St. 7 Fililaike v PULI, GORICI. REK! »n CRADEŽU. Prevasania pohiStva aa vso kraje tu- in isezemstva v saprtih patentnih voaovih aa pohištvo, dolgih G do 8 matrov. •--Mlaje urefimsto?, fi se jemljsio m polo.aajg ia Brevalaile dim m ts6 prage. Spojema sb tud! pohiž*vo !n '"druge predmete v shrambo v lasln« za to pripravljena *uha ak!arf!6ča. W Edini tržaški 3&rod Sa = „VAGUM-CLEANER". ČIŠČENJE in 8HKAN J E VAJS JE FKEPKOGr Točna uofitrežba in zifzkv cene. _ »T/tlt' ^" 'l^l/^l/Hl/Ml/«^ n£S Bj/ CZ^ a/^ VUC VrfS I I MB VĐ ^^—4 ^ 1 Novici in Novice ne zamudite obiskati dobroznano sSaŠČiČaPBlO Ilatteo Stoppar, Trst ulica* S. Giacomo št. 7 (Corso) Filijalka: Via Giuseppe Caprln §tev. 9 kjer najdete bogato in veliko izbero Konfetov bomboniere in sladščic po zmernih cenah. — Vina in Ukerji prav dobri v botilkah. Telefon 1464 :: Prodajalnica in pekarna : F. FETSRliEIa je preložena iz ulice Giuiia 76 " v Vrdelo štev. 49C Prodaja tobafca, kaiera je bila vzeta od prei*n;e:v lastnika Wran, jos.je zopet dovolieua aedarjemn l&atniku P. PETERNSL Jure parkieevie ■■ zaloga dalmatinskega vina * lastnega pridelka Trst, ulica Bosclietto št. 22. prodaja na drobno in debelo. - Lastni gostilni v ulici Olmo rft. 1. (A1T Ancora in v ulici Majolica štv. 3. (Alla bella Dalmazia). urar 3. vrate Trstu!. Poste Huou2 9 .V,} "£. V'X lovo pogrebno podjetje Pisarna in prodajalna ttia Oincenzo Belliai št. 13. Telafon Št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon st. 1402 Zaloga oprave ulica Mamimo 0' Azeglio št. 18 Prireja, pogrebe od najprostejše do najelegantuejše vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene rakve; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE. Cene nizke, da se ni bati konkurence. Za ulučaj potrebe se uljudno pripoioČajo HENRIK STIBESJ in drugi, Usaka ekonomična družina nakupi VEEMOUfS v velikem skladišču v ulici San Nico.6 lb Buteljke „Reklam" od 1 litra 55 krajcarjev. Nepremenjeni tip. — Znamka neprekos^iva KOLESA HeZioal Fremiei Prve znamke od K 170 naprej« Pnevmatiki po K 6"— in pnevmatična čreva od K 5*— naprej. Vsakovrstne potreb- 111?) 0 NEII P° najni^ik bčine in šivalni stroji lllil ft llCU .'. cenah. Eicc^do Sanziu Trst, uliea delle Poste 6, Trst