neki niiiiii reloii v nali Slovemsko uč_telistvio ie poikaizaiio že neštetioikrat, da sc v potoi inveri zaveda svojega poaneina v narodinem 'kulturnem živ_j«nju. Da 'ta zavest ni rodida iomih sadov, ki bi jih bilo Tmjno želeti, je žailibog neutajljiiiva resnica. Raaiskovati vziroke teh ineuspehov, imi danes ni naimem, akoravno bi bil'0 to jako 'koristno delo. Sk> veaisko uaiteljstvo ne bo snido 'miianio teli vzrakov z zavezaraimi 'OOirni in s piaščeim usuniiijeraja, 'ker 'bi s takim p-ostopanjean ¦cškodiovaLo piredvsem saivao sebe, odr-eMo bi se vsa!ke_r_u globljeimiu spozinaniu resinioniiih razmer, s kaberimi moira vsalkdo računatd, kii lioče za sv-ojo poštemio ViOljo tudi poštemih uspehov; r_SLginiraio bi na dragoceme nauke, ki jih vsak Lzgr.šen postoipek v obiiici nudi človaku, ki se res.no trudi, ipiriboiriti svodim misl_n_ pravo wi poikio istinitost ter jih postaiviti v krvi in m«su na sodobina tla. To ddo sliovensko učitaldstvo še eaka; izvršiti se bo Tnoraln siine ira et studio. Rekel s&m: na sodobna tla. Ta sodobna tla ni'so nekad ¦povseun navega, oblika iizitrgaria iz organiioiie celote. So življenje, ki itanieJj. v .pirašiosti, ki se je nujno poTodllo dz razvajnih karr_pc.ner.t naše polpretoklo&ti. Zad__iiih vzrdkcvv in gtlbalnih sil -nam bo na vsak način iskati v ravnokar zakitiučend zgodovinsl-i epohi. Toda imed včaraj in dane_ zija nepreiiiositljiiv prepad, in le naisubtilinejše. rekal bi, imetafiziione mitk-e vežejo po večniO1 meizpremenJijiveim v__roč_iam zalk^aniu oba tako bistvenio se razlikudoča svetova. Nove ž_v!jer_jske oblike klijejo že z <ne_idc.'_j.iv.o sHo na dan; daiies :velja ¦predvsam: odprto oko iiti ubo, na stežaii cdprto srce, da nam ne uide niti atcm onih sestavnih sil, :iz katerlh se gradi »Dva živHanjska stavba iamuoenega človeštva. Le v kolikoT se >nam: 6o posreoilo zainteresirati na gradnji te bodoče stavbe vse slcije .ia_6ga -larada, v tcliiko s© inam bo ta stavba tudi ¦posrečila. Gorje nam, če se •ne ¦c.pirostiiitiiO' usod&polne zmote prejšnjih dni, da so le irateligentije ¦pc.kLicani graditi iz samiih sebe kulturo kakega naroda. Ta pot vodi ile do nesrečne i_.cilac.i>e narodnega ra__u;miništva od svolega .judstva, ustvarja iz narodnega orgaTiiizma dva tmia si svetova, :k_ si stojrta -naspTC-ici deloma brezbritžno in tuje, detoma celo sio-. vražno. Taka tonltura iie laiži-kutoira, je sta^ba v oblakih. Slovenski uin.etnikii, knjižeivmki1 in ¦šolaiiiki bi ¦znalii o tem pripovedovati žalostno poglavje iz dni, ki so biili. Ta dragocen _iau!k si bo .lnoralio^ slovensko učitefctvo dobro vti_r_itd iv spomiLn d'n na ^ieg-ovem temelju začrtati vse svo-.ie detovanje v bodočoiosti. To iie vsa Sikrivnost demokraške ideje. Šli bcinio ined Ijudstvo, a ne spoiradično, a_np._k sistematič-io, ne sledeč .miPMizcm tr-eri-utnega kavarniškega navdušenja, amipak po dobro premišljanom .načrtu, panc-jeinem iz srčnili najfibov, a izbrušcTiim na 'kamenii sisteme — ustvarja!.fc.čega, iiibzcifsk-oUTT-enfenegii razuima; ne s suponirarani eksotičnimi dogimainii, aTtrpak edino z io, ipozjiavttii _v.uj iiiirod, poiska^ti v njem saineon vse ione zdrave moratne sdle, na katare liočamo pci»tav;.ti! tndrto stavbo bodoče k-iiture. Od_>ira se nam tadaj s te®a vidika ogromino torišče, ma 'kateirear_..'aai!Ti bo preizkulati svoje moči. V to svifio po-tr&buismo pa krepke iorganizacaje za svic_!o lastno izcibraabo, a itud. kot :Mrodi_č€. In to je za ©nkrat ono, na kar s-eirti hotei danes opot_-0riti svoje stanovsSce tovariše in tovairišice širom slovenske domoivine. N-tše stanovske orgariizaoij- ne odg-ovarjajo več v svoiii strulkturi zalitevaoii časa. Preozike so, pretesaite! V 'okviru naših društvenih pr.arv.il se ne iiTnoraino več ffibati, oviraio nas pri \'sakem svobodniaišem in 'Od_.oonejš€!m ra_im.alm žiiv'l'.i€ir_j'S-_iii energ-j. HDčeino zraka, svobode in pr-ostcira! Rabimo •dmštev, ki boda lahko orgauiiziraila naše kultnrno deto' Ttred -ljudstvom. Vse panoge m.oderneg:a socialnega dela nrcirajo biti osredo!točene v Tiaših društvih, iz miiih maraj.- :i_zha.iati' \"se pobude za ikultunro delo slovenskega učitelii-stva. Druištev, ki nam po svcjili oimejenih pravilih neprestano zabičiUejo ne¦kampeteinoo o vseh drugiii, iizven zgolj. pedag.ošk.'h liai stainovsko-g.mioit-iih ^adcvah, ne rabimo več. Ta društva bi bila ana-iranizeim, ki bi -nasTi on^emagooal spbh vsafco delo med tiudstvicim. v vtvi virsti ravno oino delo, od katerega s-i obetamo.. da inaon prinese novio dabo naše zigiodovine, da dviigne naš narod v erao. vrsto z drugilmj tekmujačiimd oimikaniimi narodi. Popalmaina neapravičen bi biil imorebiten ugovor, da irabimo svoja drustva v dana-i-ji -truktttri izkLjuono za svoje stan'0.v_ke koristi, da pa irnainiio za drugo svoje deliovaniie poivsod iraznitli poiitiških in 'kutannih društev na razpclagio. Da_ toanro jih, a ^oslužcvaili se jih bonno, kada.r bomo tni hotelii. V taikih neuoteijskili društvih je učiteljstvo do sedaj 'U___ja_o vse s.voje inoči. in to V-nešteto ^lučaiiiii ne za Ijudske fcoirisbi, amarveč za _n.te_ic_iic razinih podeždlnih rn malom.eščainskili klik. Ogrominio delo ie vršHo učitetetvo dan za dnev«m, a sadove tega niti deiiilu ar z ra_____m.i narodiii-nl ttnaiL_ki. kaj še, da bi jih z-ahitcvajo 'iziktjuono :.e zase. Med delavci-učitelji in !_judstV'Q_n so stale ik-like, a škodo je tirpelo od teh inezdrav.il i razmer ljudstvo in učLtaljstvo. Ustvariino si za vse kamipetentna društva iin :izloči:_i simo na ta načLn steno, ki je stala do sedaii irtied naini iin narodani. Kiritike se inaiii n.i bati: inxarr_o bogate i_jkiuš_ije in utrjonc roflce, 'in naše delo bo ijavinio. Nastiopaii bamo lahfco z odprtian vezirjam, podii;i umetno kuliso, ki <nas je ločiia dostej u4 Uudstva m skrivala maš trud _ii našo dobro voljo pred ©aino poklioaniim faktar-dean.: ljn-dska sodbo. Izhadaje iz te_i ¦predpostav, se i]e obrnil odbor Sežanjsikeg.a uoteljsikega dmštva na v&dstvo Zaveze, da 'prouči to psr&bo zadev« ter izdala za [vsa v Zaivezi vclaniena uoitdj_ka društva enotna vzoTna p_av!_la, ki- bodo cinnagiočala učiteljsftvu, ¦ da razv,iije vse svoje sile že v ckviinu svoijah lastnih cirganizacij;. 'Ft. in-oraio po&tati naše prave duševne delavnice in teoibraževalimce. Edino naša lastna društva so poklicama dajati učirteljstvu vse -poitrebne -direkttvie v veiliiki dobi, ki se bliža z arjaškiimi ifcoirafcii, da .preizkuša našo mcč in polrtiišlko zrelost. Al. Hreščak.